Janko Lorenci
-
Ah, spet nov obraz! V politiki so se začeli redno pojavljati v praznini, ki jo je pustil za sabo zaton leve LDS. Desnica, kjer še gospoduje SDS, je stabilnejša, a zaradi muk in naslad našega lokalnega trumpa tudi tam glasno brbota. K fenomenu novih obrazov prispeva svoje proporcionalni volilni sistem, ki politično sceno drobi, tako da lahko pri sestavljanju koalicij celo majhni in novi postanejo veliki ali vsaj jeziček na tehtnici. Tretji vir novih obrazov je naraščajoča personifikacija politike – vedno večja vloga štrlečih, ne nujno pozitivnih posameznikov. V ozadju pa so tudi širši evropski premiki – večanje ksenofobije, neenakosti in družbene konfliktnosti, težave EU. To maje stabilnost in meče na površje nove obraze/stranke.
-
Ponedeljek je, večer, na javni TV so Odmevi. Vodi jih Rosvita Pesek. Ena izmed tem je pobuda NSi, ta bi sklenila predvolilno zavezništvo s strankami, ki bi sprejele njen program prioritet. Vendar izključuje povezavo s SDS oz. Janšo. Bližajo se volitve in tema je eksplozivna, saj gre za to, ali lahko Janša sploh še pride na oblast.
-
Če ima Janša opraviti z denarjem, vedno smrdi do neba. Zadnji tak posel (bosansko posojilo) zaudarja tako, da se mu je naš mojster odrekel bliskovito in čudno pohlevno, pač zato, da bi jo čim prej pobrisal v zavetrje. Očitno je živčen in dela napake (posojilo, ustavna obtožba, solistični izlet v Zagreb itd.).
-
Nakazana polemika o Levici je tudi izraz tega, da se bližajo volitve in da je stranki, sodeč po anketah, nekoliko pošla sapa. Razlogov za paniko ni, a stranka se, kot vse druge, spopada s kočljivimi vprašanji. Osnovno je, ali dobro izbira prioritete, kako in koga vse z njimi nagovarja. Bistvene prioritete so tri: socialnoekonomska vprašanja, okolje in identiteta nagovarjanih. Na Levico letijo s tem v zvezi pisani očitki; eni ji očitajo, da je premalo ali preveč »razredna«, drugi, da je premalo ali preveč »identitetna«. Vendar se zdi, da še kar dobro lovi ravnotežje med omenjenimi komponentami. A ima tudi težave.
-
Naj jih sovražimo? Mislimo na bogate in superbogate, na manjšino, ki pa je, drugače od navadno odrinjanih, zatiranih manjšin, privilegirana in izjemno vplivna. Vseh teh sodobnih krezov seveda ni mogoče dati v isti koš, a scela postajajo svet zase, materialno in psihološko.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kolumna
Prihodnje leto bodo parlamentarne volitve. Bistvenih sprememb najbrž ne bodo prinesle. To je dobro in slabo.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Kolumna
Pred kratkim je izšla knjiga novinarja Petra Jančiča, nekoč tudi odgovornega urednika Dela. To je prejšnji teden o tej bolj poflasti, polresnic polni knjigi objavilo dolg, naklonjen članek. Čudno, saj je bil Jančič Delu vsiljen kot izrazit politični (Janšev) nastavljenec, v tej neslavni vlogi je pohodil osnovna novinarska načela in časopisu pobral lep kos verodostojnosti in bralcev. Jančič je t. i. desni novinar.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Kolumna
Vsako leto se iz Slovenije izseli nekaj tisoč slovenskih državljanov več, kot se jih vanjo vrne. Vendar se prebivalstvo zaradi priseljevanja tujih državljanov ne zmanjšuje. Velika večina izseljencev konča v Avstriji, Nemčiji, Angliji in Švici, skoraj vsi priseljenci pa prihajajo iz nekdanje Jugoslavije. Za tem stoji železna logika migracij: prebivalstva se pretakajo iz manj razvitih držav v bolj razvite, iz revnih v bogatejše. Slovenija torej ostaja privlačna za ljudi iz nekdanje skupne države, a manj privlačna za lastne državljane.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Kolumna
Kot je Mladina ugotovila v prejšnji številki, naše parlamentarne stranke zdaj izrecno pravijo, da z Janševo SDS ne bodo sklepale koalicij. To je pomemben, izrazito pozitiven premik, temelječ na predpostavki, da spada SDS v tabor skrajne desnice, s katero zmerna leva in desna politika ne more sodelovati.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Kolumna
Koncentracija bogastva dobiva pospeške. Po podatkih Credit Suisse je zloglasni odstotek najbogatejših letos prvič presegel simbolično mejo, v lasti ima že več kot 50 odstotkov svetovnega premoženja. Glavno besedo v tej skupini ima finančna elita, od velikih skladov za upravljanje kapitala prek novih tehnoloških velikanov (Google, Facebook ...) do podjetij t. i. delitvene ekonomije (Uber ...). Tu so seveda še banke in velike korporacije iz tradicionalnih panog.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kolumna
EU je od velike krize leta 2008 v nenehnih težavah. Krizo je za silo prebolela, tudi vrhunca begunske krize in populističnega vala sta za zdaj mimo. A vrsta procesov govori, da pod površino nevarno brbota. Poglejmo.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Kolumna
NLB in Mercator – dve zgodbi, dve žalostinki o neumnosti in neodgovornosti v politiki in niže. In zgodbi, katerih razplet bo vplival na prihodnost Slovenije.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Kolumna
Nekoč davno, na začetku in sredi sedemdesetih let, so bili svinčeni časi. Razlika med njimi in demokratičnimi časi je v tem, da lahko danes, če nisi oportunist, napišeš vse, pa se ne spremeni nič ali zelo malo, takrat pa nisi smel napisati skoraj nič, kar je presegalo socialistično dogmatiko. Čisto svinčeni časi to niso bili, sicer se ne bi mogli preliti v osvobajajoča osemdeseta leta. Nekatere stvari spijo, so potlačene, vendar ne mrtve. Za ta speči potencial so tudi takrat skrbeli nekakšni vmesni ljudje – dovolj pokorni dogmam, da so preživeli ali celo uspevali, a vendarle delujoči malo drugače.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Kolumna
Vzhodni del Evrope je na zahodu na čedalje slabšem glasu. V marsičem upravičeno, v marsičem ne. Na splošno je zahod do vzhoda vzvišen, pokroviteljski in dvoličen. Pri tem zahodna Evropa sama v veliki meri doživlja tisto, kar očita vzhodu, od ksenofobije do naraščajočega ekstremizma. To nista ločena svetova, pretok med njima je močan in obema koristi, a tudi škodi.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Kolumna
Na nedeljskih volitvah bo zmagal Borut Pahor, vse drugo bi bilo velikansko presenečenje. Na formalno najvišjem položaju v državi nič novega: igra, lovljenje všečnosti, igra, lovljenje všečnosti. Tudi ko se zdi, da gre najbolj zares. Slovenija ima očitno rada resničnostne šove.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Kolumna
Katalonska vlada je z nekoliko dvoumno razglasitvijo in hkratno zamrznitvijo neodvisnosti hotela preprečiti totalen trk z Madridom. Ta dialoga tudi po tem vnovičnem spravnem predlogu noče sprejeti, a se (še) ni nasilno odzval. Toda napetost bo ostala, razplet pa ni jasen.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Kolumna
Nemške volitve so še eno svarilo za tradicionalne velike stranke. Volivce počasi, a nezadržno izgubljata obe, CDU Merklove in SPD (socialdemokrati). Ta proces, dokaj značilen za vso Evropo, traja vse od neoliberalne revolucije v sedemdesetih letih, predvsem zato, ker t. i. zmerna politična sredina uveljavlja neoliberalizem, s tem pa neizbežno izgublja zasidranost v družbi in odpira teren za populiste in skrajno desnico, deloma pa tudi za novo levico. Tla pod nogami se pri tem bolj spodmikajo socialdemokratskim strankam, ker so pač veljale za tradicionalne predstavnice delavstva in (nižjega in srednjega) srednjega razreda, a so ju nato pustile na cedilu.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Kolumna
Premier Cerar je dejal, da Slovenija ne bo podpisala pogodbe, ki prepoveduje proizvodnjo in uporabo jedrskega orožja ter celo grožnje z njim. Pogodbo je že junija potrdilo 122, prejšnji teden pa tudi podpisalo več kot 50 držav. Vse jedrske sile in članice Nata so bojkotirale že pogajanja o njej.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Kolumna
Čudež biblijskih razsežnosti bi bil, če na nemških volitvah – najpomembnejših letošnjih volitvah v Evropi – to nedeljo ne bi zmagala A. Merkel. Za to ima precej zaslug sama, s svojimi individualnimi kvalitetami: čutom odgovornosti, temeljitim posvečanjem zadevam (menda bere tudi drobni tisk pomembnejših dokumentov), premišljenostjo (kritiki pravijo preračunljivim čakanjem), ostrim razumom in nenastopaštvom. Zdi se tudi prepričana demokratka. V begunski krizi je pokazala dovolj empatije in z njo zbegala tako kritike kot privržence – kakorkoli to zdaj »popravlja«. (Mimogrede, s temi odlikami bi zasenčila vse slovenske premierje, le Drnovšek ji je bil v nekaterih pogledih podoben.)
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Kolumna
Osamosvojitev je imela polno podporo ljudstva, skoraj hkratna zamenjava socializma s kapitalizmom pa bistveno manjšo. Socializem je takrat in kasneje ohranil visoko ceno, v glavnem višjo kot kapitalizem. Še več: medtem ko vrednotenje socializma narašča, kapitalizmu cena pada.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Kolumna
Slovenija v glavnem ne ve, kam gre, kaj bi, kako bi. K temu prispevajo svoje tudi t. i. resni mediji, med drugim z uravnoteževanjem. Uravnoteževanje je postalo razširjena medijska drža. To nenehno lekarniško tehtanje v deželi vedno večjih nasprotij in kronične sprtosti še posebej velja za nacionalno tv in njen informativni program. Deloma izvira iz narave javne tv, ki naj bi predstavljala različne poglede in interese v družbi. Toda uravnoteževanje se je na nacionalki izrodilo v tog, škodljiv model. Navidezno je objektivno in demokratično – dragi gledalci, predstavljamo vam vse, kar leze in gre, vi pa razsodite. Tako se pred ekranskim avditorijem z enako pravico do besede vrstijo tatovi in poštenjaki, veleizdajalci in patrioti, pametni in neumni, dostojni ljudje in sejalci sovražnega govora.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Kolumna
V Odmevih prejšnji teden je bilo prav strašljivo poslušati prispevek o kraških in drugih jamah. Skoraj vse so polne nevarnih odpadkov, jamarji o tem obvestijo inšpekcijo, ta pride, si ogleda rob jame, reče, da je tu zgoraj vse čisto, in odkoraka. Če bi se spustila dol h kravjim glavam, odžaganim konjskim nogam, vsakovrstni drugi svinjariji, bi morala izdati odločbo o čiščenju. A denarja za to ni. Tam spodaj pa še naprej tiktakajo ekološke bombe.
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Kolumna
Primer profesorja doktorja BMZ priča, kako klavrno se lahko konča kariera posameznika, ki izgubi notranje zavore. Mož se je s tem pridružil toku brutalizacije mišljenja, govorjenja in delovanja, značilne za Slovenijo in Zahod. To je nevaren proces, ki posameznikom in družbi z zmerjaštvom, lažmi, širjenjem sovraštva ne prinaša katarze, ampak stopnjevanje divjosti, surovosti, sovražnosti itd. Meje prepovedanega se nižajo, besedna surovost lahko vodi celo v fizično. Sovražni verbalizem razsaja predvsem na družabnih omrežjih, toda skotil se je v realnem svetu in se vanj (v politiko, del klasičnih medijev itd.) okrepljen vrača.
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Kolumna
Dobro bi bilo, da Pahor ne bi še enkrat postal predsednik države. Ker je škodljiv, zlasti z različnimi imenovanji v svoji pristojnosti. Ker funkciji jemlje avtoriteto, te pa tej družbi zelo primanjkuje. Ker družbe ne zmore usmerjati ne vrednotno ne intelektualno. Ker je predvsem igralec, ki išče trenutnemu občinstvu najbolj všečno obliko nastopa. V njem je zelo malo neponarejenega – vse se prilagaja okoliščinam, prilagaja zato, da lahko ostane na vrhu.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Kolumna
Človeštvo smo vsi, a to je dokaj abstrakten pojem. Izrekamo ga nekako s spoštovanjem in pri tem gojimo pobožno predstavo o enotni gmoti s skupnimi ideali, strahovi, početjem in celo pravicami. Toda v realnem življenju je človeštvo strahovito daleč od take abstraktne enotnosti in prej razpada, kot se enoti. Strnilo bi se kvečjemu, če bi ga napadli Marsovci in začeli počez pobijati bogate in revne, debele in suhe, bele, črne in rumene.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Kolumna
Za SD je Pahor še naprej predsedniški kandidat. A sam se za to čast ne zmeni in se otepa slehernega vidnega sorodstva s svojo nekdanjo stranko. SD ga ima za svojega, on svoje nekdanje stranke nikakor.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Kolumna
Smrtno resni obrazi politikov na spravni slovesnosti pri dveh betonskih stebrih so zbujali dvoumne občutke. Enako kot spomenik sam, zelo neimpozanten, milo rečeno. Razlagati si ga je mogoče različno, a to seveda velja za vsak spomenik. Vse skupaj je delovalo nekako brezoblično, neizrazito. Še najizrazitejša je bila odsotnost množic.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Kolumna
Počasi se bližajo nemške volitve, vendar se zdi, da so bile in bodo ostale pomembnejše, prelomnejše volitve v Angliji. Tam potekata dva vzporedna procesa, eden slab, drugi dober. Na eni strani brexit, na drugi preobrazba laburistov, druge velike stranke na Otoku. Corbyn je dokazal, da je mogoče staro levo stranko prenoviti, radikalizirati z recimo socialistično vsebino in z njo privabiti izgubljene in nove volivce iz srednjega in delavskega razreda, ki je sicer od laburistov množično prebegnil h konservativcem, ker se je čutil od blairovsko predelanih laburistov izdanega. Corbyn je prepričal predvsem z za današnje čase radikalnim programom (med drugim napoveduje velika podržavljenja) in osebno verodostojnostjo. To v ZDA velja tudi za Sandersa. Če bi ta postal demokratski predsedniški kandidat (kar mu je preprečila predvsem vrhuška lastne stranke), nesrečnega Trumpa zdaj najbrž ne bi bilo nikjer.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Kolumna
Po arbitražni razsodbi si je dobro priklicati v spomin nekaj reči.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Kolumna
Mož leze navzgor, na drugo najvišjo goro sveta. Zgoraj je peklensko mrzlo, zrak je redek, vsak premik je muka. Gor mu pomagajo drugi, čisto na vrh gre z njim samo še en človek. Ta bo sestopil normalno; človek, za katerega nam gre, pa odsmuča dol po tako strmih terenih, da se ti zvrti v glavi.
