Janko Lorenci
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Kolumna
Evropa se v času volitev, pa tudi sicer fascinirano ukvarja z Ameriko. Pri tem je sama, Trump gor ali dol, v bistveno slabšem položaju kot njena nekdanja kolonija, zdaj pa gospodarica.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Kolumna
Nekdo je rahlo cinično zapisal, da nisi nikoli popolnoma osamljen, ker je osamljenih tudi veliko drugih ljudi. Toda osamljenost je resen, čeprav podcenjen problem – človek je čredno, izrazito socialno bitje, in če je proti svoji volji osamljen, trpi ali celo umre.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kolumna
Naši ljubi katoliški cerkvi (KC) je bilo po osamosvojitvi z denacionalizacijo bolj ali manj podarjeno velikansko premoženje (glej članek B. Mekine v prejšnji Mladini). Potem se je šla kapitalista, doživela v Mariboru obupen finančni polom, ga prevalila na grbo državljanov, zdaj pa zahteva visoke odškodnine za nerabo dodeljenih ji zemljišč. Kakšna je cerkev, ki ravna morda zakonito, a brezsramno?
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kolumna
Vojna bo, se glasi pogosta tesnobna trditev, ki nekaj pove o duhu časa. Lokalne vojne na raznih koncih sveta se nadaljujejo, že nekaj časa narašča tudi napetost med Ameriko in Rusijo, jedrskima silama. Vzroki za to so različni.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Kolumna
Minister Koprivnikar se je z obiska v Ameriki vrnil ustrezno fasciniran in odločen, da k nam pripelje Uber. To je multinacionalka, ki se hitro širi v svojo korist in škodo držav, kamor prihaja. Niža plače, pospešuje prekarizacijo, krade državi davke.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Kolumna
Prispodobe so izmuzljiva in raztegljiva reč. Minister Klemenčič si rešuje čast s trditvijo, da so bile njegove znamenite besede o glavah, ki bodo letele, če bo zadeva Bavčar zastarala, prispodoba, in to morda celo nekoliko neposrečena. Njegova lastna glava ni ogrožena ne realno ne metaforično, le sodstvo mu jih je nekaj napelo, premier pa ga je blago opomnil.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kolumna
Ljudstvo ima vedno prav, radi mučeniško in herojsko rečejo politiki po kaki nepričakovani odločitvi volivcev.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Kolumna
Sočutje je eno lepših človekovih čustev. Ta čas živimo v ureditvi, ki sočutja in podobnih emocij ne spodbuja, prej nasprotno. Povsem zatreti ga ne more, toda taka družba je slabša, kot bi lahko bila. Večina ljudi zaradi zatiranja sočutja živi slabše, manjšina pa boljše.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kolumna
Kadriranje je strašno pomembna stvar. Brez dobrih kadrov ni mogoče dobro voditi niti gostilne ali pekarne, kaj šele državo. To zahtevno nalogo opravlja politika. Ta kadrira tako, da se postavlja vprašanje: je partija kadrirala boljše kot današnje stranke? Deloma gotovo, o tem govorijo njeni nemajhni razvojni uspehi in številna imena sposobnih ljudi, ki so delovali v njej ali na drugih področjih, a vedno z njenim blagoslovom. Res pa se o njenih kadrovskih slabostih ni smelo javno govoriti skoraj do bridkega konca socializma.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Kolumna
Zaglejmo se kdaj, v tem času umirajočega poletja, v razkošno nočno nebo. Ne bomo ga skušali opisati, ne da se. A če vanj zreš, utihneš, postaneš ponižen, očaran, skoraj pobožen, ker je vse ono zgoraj tako veliko, veličastno, nedosegljivo, nedoumljivo. Tudi nekaj tesnobe je lahko zraven.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Kolumna
Dnevnik je razkril, da je slaba banka za prodajo svojih nepremičnin (kakih 2000) pooblastila konzorcij, v katerem imajo največ besede Avstrijci. Slaba banka, strateška napaka in dokaj sumljiva združba, je še en dokaz, kako bolno in smrdeče je vse, kar se dogaja okoli razprodaje državnega premoženja.
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Kolumna
To, da se vedno pogosteje govori o »uporabnosti« ljudi, ki so v stiski, pa temu komaj kdo ugovarja, pravi Helmut Weick, je sindrom naraščajoče sovražnosti do človeka, ki postane očitna šele, če oznako domislimo do konca. Potem se glasi: če si uporaben, živi, če nisi, umri.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Kolumna
Podnebna kriza je že tu, piše G. Montbiot v Guardianu. To potrjuje množica podatkov, zgovorno na primer ta, da je bilo 15 od 16 doslej najtoplejših let v 21. stoletju. Kriza okolja je eksistenčna kriza človeštva, s katero rinemo v apokaliptično stanje, v katerem ne bo nihče – niti bogati ne – odnesel cele kože.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Kolumna
Islamistični terorizem zbuja strah. To je razumljivo, saj ubija občutek splošne fizične varnosti, preži povsod, storilec je lahko tako rekoč vsakdo. Tesnobo zbuja tudi samomorilskost napadalcev, nekaj zelo tujega. Nekdanji avtohtoni evropski terorizmi je niso poznali.
-
22. 7. 2016 | Mladina 29 | Kolumna
Zadeva Flisar je za medije prijetno žgečkljiva tema. Privlačna sta tudi njena protagonista. Na eni strani Anja Radaljac, mlada uveljavljajoča se kritičarka, željna dela in najbrž tudi pozornosti, po mnogih znakih kar nasršena osebnost. Na drugi strani Evald Flisar, zelo prevajan pisatelj, mož v letih, prvi človek slovenskega Pena in Sodobnosti, revije, ki izdaja vedno več knjig in dobiva kar nekaj subvencij.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Kolumna
Če verjamemo filozofu Nicku Bostromu, nekje v prihodnosti morda preži na nas grožnja, hujša od jedrske vojne. Že nekaj časa jo ustvarjamo sami. Gre za preskok, eksplozijo umetne inteligence (UI) v superinteligenco, ki bi se osamosvojila, nato pa človeka pogubila.
-
8. 7. 2016 | Mladina 27 | Kolumna
Janko Lorenci: Atentat na Luko
Predsednik parlamenta Brglez je delavsko blokado koprske Luke čudno ostro ozmerjal za atentat na državo. Vendar gre prej za atentat države na pristanišče in nevarno igračkanje z ognjem.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 |
Zakaj je prišlo do brexita, se zdi v osnovi jasno. Anglija seveda je specifična, hkrati pa značilno panevropska – procesi, ki so jo pripeljali do izstopa, tečejo povsod po Evropi. Ali drugače: kriza EU daleč presega samo EU, ki ni tvorba v vakuumu, ampak skupnost članic, v katerih vlada slaba ureditev, recimo ji neoliberalni kapitalizem.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Kolumna
Samostojna Slovenija je mlada, še sredi spreminjanja, a ta čas zablokirana. Začeli smo kot zgodba o uspehu (to so mislili tudi drugi), nekako po letu 2000 izgubili začetni zagon in začeli stopicati na mestu. Nato, na zadnji tretjini dosedanje poti, je izbruhnila globalna in z njo naša kriza in začelo se je nazadovanje. V njem v glavnem tičimo še zdaj.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kolumna
Združena levica je še naprej nemirna tvorba. Središče nemira je IDS. V njej poteka spor o tem, kdo bo vodil stranko, in o združitvi z drugima dvema partnerjema v ohlapnem zavez-
-
10. 6. 2016 | Mladina 23 | Kolumna
Predsednika države skrbi, da stanje slovenske vojske ogroža našo varnost in suverenost. A veliko bolj bi se moral bati politično-gospodarskega spodkopavanja suverenosti od zunaj (EU) in znotraj. K temu znotraj nekoliko spada tudi sam.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Kolumna
Slovenija ima s političnim ekstremizmom svojevrstno srečo v nesreči. Janša, ki ga pooseblja, je na sceni že tako dolgo, da si je na politični desnici ustvaril trden monopol, hkrati pa se pri veliki večini volivcev sčasoma popolnoma onemogočil – ne samo kot skrajni politik, ampak tudi polkriminalec, primitivni zmerjač, obsedenec s preteklostjo, trdorokec ... Skratka, skrajneža (in skrajno stranko) smo dobili dovolj zgodaj, da je bil dodobra spoznan in diagnosticiran, tako da mu tudi krize, ki zdaj povsod po celini dvigajo populiste in skrajno desnico, ne morejo kaj prida pomagati. Podpora mu je med begunsko krizo sicer zrasla, a naglo spet uplahnila. Drugi skrajneži pa v njegovi senci vsaj za zdaj ne morejo zrasti. Nevarna izjema bo morda Primc.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Kolumna
Politična pokrajina v Evropi se dramatično spreminja, in to tudi v velikih, razvitih državah. Tradicionalne ljudske stranke, leve in desne, izgubljajo teren, krepijo se populisti in skrajna desnica, deloma pa tudi t. i. nova levica. To preurejanje se bo nadaljevalo, saj krize (gospodarska, begunska, eujev-
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Kolumna
Ni slabo imeti dva metra in ramena kot omara. A tudi če si majhen, to še ne pomeni, da si nujno luzer. To velja za posameznike in za različne skupnosti, tudi države. Pri tem je dobro ločiti med objektivno in subjektivno majhnostjo. Pri prvi gre za število kvadratnih kilometrov in prebivalcev in tega zlepa ni mogoče spremeniti, razen če dobiš osvajalno vojno, kar je tvegano, ali če se prebivalstvo na hitro namnoži z lastnim trudom, za kar so evropska ljudstva nekoliko prelena, ali z množičnim priseljevanjem, kar odločno zavračajo.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Kolumna
Je slovenščina ogrožena? To večno vprašanje obuja še nesprejeta novela zakona o visokem šolstvu, ki med drugim govori o tem, da se lahko na naših univerzah tudi za slovenske študente predava izključno v tujih jezikih (beri angleščini). Toda formulirana je nejasno in dopušča različne razlage.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Kolumna
Smo Slovenci preveč črnogledi? Smo in nismo. A bolje je, da odgovora ne iščemo v nacionalnem karakterju. Družba, ki si kar naprej dopoveduje, da je taka in taka, se verjetno že s tem spravlja v tako stanje – v črnogledost ali optimizem, servilnost ali upornost, samoponiževanje ali samopovzdigovanje. Sicer pa smo v glavnem podobni drugim ali drugi nam. Ameriškega optimizma pa najbrž res nimamo. Po drugi strani se tudi Nemci, evropski polvladarji, radi nagibajo k pesimizmu.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Kolumna
Prvi maj – praznik dela, nekoč množično slavljen, zdaj bolj stvar nostalgije in slabih slutenj. Delo izgublja veljavo in Janez Novak je vedno slabše plačan, čeprav dela kot zamorc. Tudi perspektive so temne.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Kolumna
Na napomembnejšem, premierskem položaju v državi bi zelo potrebovali zunajserijskega politika. Kakor stvari stojijo, lahko to krmilo v prihodnjem mandatu prevzamejo samo štirje politiki, Cerar, Židan, Janša, Mesec. Katerega od njih bi najbolj potrebovali?
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kolumna
Nezaupanje v politiko je povsod veliko. Tudi pri nas je postalo kronično in z občasnimi odstopanji se povečuje vse od osamosvojitve. To je načeloma slabo. Družba lahko kolikor toliko dobro deluje samo na podlagi vsaj minimalnega vzajemnega zaupanja med glavnimi akterji družbenega življenja. Če ljudstvo popolnoma odpiše politiko, je slabo, enako slabo pa je tudi, če politika popolnoma odpiše ljudstvo. Oboje navadno vodi v pretrese.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Kolumna
Zahod je deležen neprimerno manj terorizma kot denimo Bližnji vzhod (vseh žrtev v EU s pol milijarde prebivalcev je bilo doslej okoli 400), a ga dojema dramatično. Pri tem je zanj sokriv.
