Janko Lorenci
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kolumna
Zdaj je že dokaj jasno, da populistični val ne bo kar preplavil in predelal vse Evrope. Temna plat tega obeta je, da se bo nadaljevalo stanje, ki je izdelek t. i. sredinske etablirane politike, pogosto sestavljene iz zmerne levice (socialdemokratov) in konservativne desnice. Ta izdelek je pokvarjena roba.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Kolumna
Prav neverjetne stvari se razgrinjajo o Banki Slovenije. Najprej je eksplozivni Boletov članek pokazal, da so slovenske banke bistveno boljše od njihovega glasu in da jih BS sistematično uničuje. Prvi podatki o uvedeni preiskavi proti BS potrjujejo, da je guverner s svojo druščino zelo po domače saniral banko in pri tem s svetniško avreolo zapravljal velikanske količine državnega denarja. A razkrivanje te zarote proti lastni državi spremlja malo medijske pozornosti in veliko sozaratoniškega molka, kot da v tem primeru davkoplačevalski denar ni pomemben.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Kolumna
Papež Frančišek je nedavno štiriletnico pontifikata praznoval sebi zvesto: nekako v istem času je dejal, da bi lahko duhovniki pogojno postali tudi nekateri poročeni moški. S tem načenja še en katoliški tabu, celibat.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Kolumna
Volivci so nekoč izvolili Hitlerja, zdaj Trumpa, pred leti Janšo. To še ne pomeni, da so vsi trije enaki, zelo pa vsako teh imen zamaje krilatico, da ima volivec vedno prav.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kolumna
Čeprav svet že kaže znamenja prenasičenosti, še naprej obsedeno spremlja poteze Donalda Trumpa, zdaj že kar znane količine. Odprto ostaja predvsem vprašanje, kako bo Trump vplival na dogajanje v drugih delih sveta.
-
Rahljanje Unije se pospešeno nadaljuje vse od izbruha finančne krize in je z brexitom doseglo začasni vrhunec. Tasam po sebi deluje dvorezno: nekatere članice lahko potegne za sabo, lahko pa jih, ob pogledu na britanske težave, od izstopa odvrne. Kakorkoli, Uniji dajejo pečat evroskepsa ali celo evrofobija, izgubljanje avtoritete skupnih institucij, neenotna begunska politika, ena pravila za močne države, druga za šibke, naraščanje populizma itd.
-
Vprašanje ni ravno hamletovski biti ali ne biti, pomembno pa je: cepiti se ali ne cepiti se? V ospredje se pririne ob vsaki epidemiji, ki bi jo cepljenje lahko preprečilo, tudi ob zdajšnji gripi. Nanj zdaj med drugim opozarja primer pogumne zdravnice Bernarde Vogrin, ki noče več sprejemati otrok staršev, ki zavračajo obvezno cepljenje svojih otrok. Pri tem se (glej prejšnjo Mladino) sklicuje na ugovor vesti.
-
Igralec, Strahovalec, Nelojalnež
Z nekaj arbitrarnosti lahko rečemo, da so Janša, Pahor in Boštjan Jazbec največji škodljivci v aktualni Sloveniji. Seveda jih pri tem ni mogoče vzeti iz konteksta, ki njihovo škodljivost omogoča, tolerira in relativizira. Poglejmo to najprej na primeru Boštjana Jazbeca.
-
Izrazi naprednost, napredek, napreden izginjajo iz uporabe. Najbrž zato, ker so izmuzljivi, delno diskreditirani v socializmu, zdaj pa z dejstvom, da je napredek praviloma enačen zgolj z materialnim napredkom, ta pa obdarja le redke.
-
Siva ekonomija je ponikalnica – tisti del gospodarske dejavnosti, ki se izmika plačevanju davkov, a pri tem ne gre za kriminal. Na leto je v Sloveniji »vredna« kakih šest milijard evrov (to nas uvršča okoli evropskega povprečja, ponekod, na primer pri DDV, pa pobiramo davke zelo učinkovito). Pri povprečni obdavčitvi vsako leto ponikneta več kot dve milijardi. Deloma v davčne oaze, kamor (na Ciper) sta jo recimo ucvrla najbogatejša Slovenca, zakonca Login, da bi se izognila plačevanju davkov doma.
-
Naša (in evropska) politika od lanskega begunskega vala nenehno govori o ogroženi varnosti. To utemeljuje z grožnjo terorizma in novega vala beguncev. Pri tem terorističnega napada še nismo doživeli, beguncev pa je ta čas le za vzorec. Politika ravna protislovno: poudarja, da Slovenija ostaja varna država, nastopa in deluje pa, kot da nas bodo vsak hip zasuli begunci in bombne eksplozije.
-
To je vrsta novice, ki jo je treba pograbiti: Finska bo poskusno, na majhnem vzorcu uvedla UTD, univerzalni temeljni dohodek. A Finska ni osamljena: Švica je lani o UTD izpeljala referendum, poskusno ga uvajajo posamične pokrajine in mesta v Kanadi, Škotski, Italiji, na Nizozemskem. To so praktični poskusi, ne več zgolj teoretiziranje.
-
Zdravniška zbornica je evropski komisiji Slovenijo ovadila, da z državno pomočjo javnim zdravstvenim ustanovam postavlja v neenakopraven položaj zdravnike koncesionarje. Če bo komisija pritožbi ugodila, bodo javne bolnišnice in zavodi revnejši in navsezadnje bo zato umrlo več ljudi. Uboj iz malomarnosti ali z naklepom?
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kolumna
Kateremu družbenemu razredu, kateremu sloju pripadam, pripadaš, pripadamo? O tem običajno ne razmišljamo, če že, pa se na družbeni lestvici radi postavimo više od točke, kjer smo v resnici. Temu se lahko reče tudi lažna razredna zavest. Taka samouvrstitev je odvisna zlasti od lastne petičnosti, saj večinoma sprejemamo, da se družbena veljava meri predvsem z denarjem. Biti revež je skoraj sramota, biti bogat zaželeno, čeprav se ugled bogatašev naglo zmanjšuje, ker je družbeni red vedno bolj nepošten.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Kolumna
Brata Prevc nam v zadnjih tednih uprizarjata dramo. Domen skrbi za veselje, evforijo, zanos, Peter za temačnost. Vrhunec je drama doživela na tekmi, na kateri je Domen zmagal, Peter pa bil zadnji. En bog je padel, drugi je vstal.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Kolumna
Politični veter je hud, drame velike, a vse kaže, da bomo to vlado gledali še kar nekaj časa. Dejstvo je, da nobeni od treh strank vladajoče koalicije ni do tega, da bi pri priči odkorakala na volitve. Delna izjema je SD, toda če bi vrgla vlado na silo, brez izrazitega razloga, bi ji volivci to zamerili.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Kolumna
Cerarjeva ekipa, ki jo je Luka Mesec ob interpelaciji označil za vlado premožnih in lobijev, seveda še zdaleč ni kriva za vse tegobe in krivice tega mandata. Vendar deluje po že videnih vzorcih zadnjih vlad, z delno izjemo Janševe. Zakaj? Je srk inercije tako močan, da se mu Cerar ne more iztrgati? Je tako zaradi pritiskov in slepega posnemanja tujine? Zaradi koalicijske narave vlade? Napadalne opozicije? Slabih, kimavih svetovalcev?
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kolumna
Zamrznjena zdravniška stavka proti volji organizatorjev razgalja osupljive anomalije v zdravstvu in tako odpira možnost, da se bo kaj izboljšalo ali preprečilo. Hkrati kaže, da se zdravniška aristokracija (zbornica, Fides, vplivni posamezniki), ki je praviloma nadvse uspešen zaslužkar, trudi z njo predvsem za višje plače in pospešeno privatizacijo zdravstva. Nič od tega ne bo koristilo bolnikom, stavka pa zdravnikom jemlje še nekaj zaupanja. In zaupanje je nepogrešljiv del vsake terapije.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Kolumna
Slavoj Žižek je postavil tezo: Trump bo tako grozen predsednik, da bo morda omogočil prerod Amerike. V isti sapi je opozoril na tveganja takega scenarija, a kljub temu se je ob njegovih besedah dvignilo veliko začudenih obrvi. Čeprav je zgolj ponudil staro modrost: da bo boljše, mora najprej biti še slabše.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Kolumna
Evropa se v času volitev, pa tudi sicer fascinirano ukvarja z Ameriko. Pri tem je sama, Trump gor ali dol, v bistveno slabšem položaju kot njena nekdanja kolonija, zdaj pa gospodarica.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Kolumna
Nekdo je rahlo cinično zapisal, da nisi nikoli popolnoma osamljen, ker je osamljenih tudi veliko drugih ljudi. Toda osamljenost je resen, čeprav podcenjen problem – človek je čredno, izrazito socialno bitje, in če je proti svoji volji osamljen, trpi ali celo umre.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kolumna
Naši ljubi katoliški cerkvi (KC) je bilo po osamosvojitvi z denacionalizacijo bolj ali manj podarjeno velikansko premoženje (glej članek B. Mekine v prejšnji Mladini). Potem se je šla kapitalista, doživela v Mariboru obupen finančni polom, ga prevalila na grbo državljanov, zdaj pa zahteva visoke odškodnine za nerabo dodeljenih ji zemljišč. Kakšna je cerkev, ki ravna morda zakonito, a brezsramno?
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kolumna
Vojna bo, se glasi pogosta tesnobna trditev, ki nekaj pove o duhu časa. Lokalne vojne na raznih koncih sveta se nadaljujejo, že nekaj časa narašča tudi napetost med Ameriko in Rusijo, jedrskima silama. Vzroki za to so različni.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Kolumna
Minister Koprivnikar se je z obiska v Ameriki vrnil ustrezno fasciniran in odločen, da k nam pripelje Uber. To je multinacionalka, ki se hitro širi v svojo korist in škodo držav, kamor prihaja. Niža plače, pospešuje prekarizacijo, krade državi davke.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Kolumna
Prispodobe so izmuzljiva in raztegljiva reč. Minister Klemenčič si rešuje čast s trditvijo, da so bile njegove znamenite besede o glavah, ki bodo letele, če bo zadeva Bavčar zastarala, prispodoba, in to morda celo nekoliko neposrečena. Njegova lastna glava ni ogrožena ne realno ne metaforično, le sodstvo mu jih je nekaj napelo, premier pa ga je blago opomnil.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kolumna
Ljudstvo ima vedno prav, radi mučeniško in herojsko rečejo politiki po kaki nepričakovani odločitvi volivcev.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Kolumna
Sočutje je eno lepših človekovih čustev. Ta čas živimo v ureditvi, ki sočutja in podobnih emocij ne spodbuja, prej nasprotno. Povsem zatreti ga ne more, toda taka družba je slabša, kot bi lahko bila. Večina ljudi zaradi zatiranja sočutja živi slabše, manjšina pa boljše.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kolumna
Kadriranje je strašno pomembna stvar. Brez dobrih kadrov ni mogoče dobro voditi niti gostilne ali pekarne, kaj šele državo. To zahtevno nalogo opravlja politika. Ta kadrira tako, da se postavlja vprašanje: je partija kadrirala boljše kot današnje stranke? Deloma gotovo, o tem govorijo njeni nemajhni razvojni uspehi in številna imena sposobnih ljudi, ki so delovali v njej ali na drugih področjih, a vedno z njenim blagoslovom. Res pa se o njenih kadrovskih slabostih ni smelo javno govoriti skoraj do bridkega konca socializma.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Kolumna
Zaglejmo se kdaj, v tem času umirajočega poletja, v razkošno nočno nebo. Ne bomo ga skušali opisati, ne da se. A če vanj zreš, utihneš, postaneš ponižen, očaran, skoraj pobožen, ker je vse ono zgoraj tako veliko, veličastno, nedosegljivo, nedoumljivo. Tudi nekaj tesnobe je lahko zraven.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Kolumna
Dnevnik je razkril, da je slaba banka za prodajo svojih nepremičnin (kakih 2000) pooblastila konzorcij, v katerem imajo največ besede Avstrijci. Slaba banka, strateška napaka in dokaj sumljiva združba, je še en dokaz, kako bolno in smrdeče je vse, kar se dogaja okoli razprodaje državnega premoženja.
