Janko Lorenci
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Kolumna
Podnebna kriza je že tu, piše G. Montbiot v Guardianu. To potrjuje množica podatkov, zgovorno na primer ta, da je bilo 15 od 16 doslej najtoplejših let v 21. stoletju. Kriza okolja je eksistenčna kriza človeštva, s katero rinemo v apokaliptično stanje, v katerem ne bo nihče – niti bogati ne – odnesel cele kože.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Kolumna
Islamistični terorizem zbuja strah. To je razumljivo, saj ubija občutek splošne fizične varnosti, preži povsod, storilec je lahko tako rekoč vsakdo. Tesnobo zbuja tudi samomorilskost napadalcev, nekaj zelo tujega. Nekdanji avtohtoni evropski terorizmi je niso poznali.
-
22. 7. 2016 | Mladina 29 | Kolumna
Zadeva Flisar je za medije prijetno žgečkljiva tema. Privlačna sta tudi njena protagonista. Na eni strani Anja Radaljac, mlada uveljavljajoča se kritičarka, željna dela in najbrž tudi pozornosti, po mnogih znakih kar nasršena osebnost. Na drugi strani Evald Flisar, zelo prevajan pisatelj, mož v letih, prvi človek slovenskega Pena in Sodobnosti, revije, ki izdaja vedno več knjig in dobiva kar nekaj subvencij.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Kolumna
Če verjamemo filozofu Nicku Bostromu, nekje v prihodnosti morda preži na nas grožnja, hujša od jedrske vojne. Že nekaj časa jo ustvarjamo sami. Gre za preskok, eksplozijo umetne inteligence (UI) v superinteligenco, ki bi se osamosvojila, nato pa človeka pogubila.
-
8. 7. 2016 | Mladina 27 | Kolumna
Janko Lorenci: Atentat na Luko
Predsednik parlamenta Brglez je delavsko blokado koprske Luke čudno ostro ozmerjal za atentat na državo. Vendar gre prej za atentat države na pristanišče in nevarno igračkanje z ognjem.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 |
Zakaj je prišlo do brexita, se zdi v osnovi jasno. Anglija seveda je specifična, hkrati pa značilno panevropska – procesi, ki so jo pripeljali do izstopa, tečejo povsod po Evropi. Ali drugače: kriza EU daleč presega samo EU, ki ni tvorba v vakuumu, ampak skupnost članic, v katerih vlada slaba ureditev, recimo ji neoliberalni kapitalizem.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Kolumna
Samostojna Slovenija je mlada, še sredi spreminjanja, a ta čas zablokirana. Začeli smo kot zgodba o uspehu (to so mislili tudi drugi), nekako po letu 2000 izgubili začetni zagon in začeli stopicati na mestu. Nato, na zadnji tretjini dosedanje poti, je izbruhnila globalna in z njo naša kriza in začelo se je nazadovanje. V njem v glavnem tičimo še zdaj.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kolumna
Združena levica je še naprej nemirna tvorba. Središče nemira je IDS. V njej poteka spor o tem, kdo bo vodil stranko, in o združitvi z drugima dvema partnerjema v ohlapnem zavez-
-
10. 6. 2016 | Mladina 23 | Kolumna
Predsednika države skrbi, da stanje slovenske vojske ogroža našo varnost in suverenost. A veliko bolj bi se moral bati politično-gospodarskega spodkopavanja suverenosti od zunaj (EU) in znotraj. K temu znotraj nekoliko spada tudi sam.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Kolumna
Slovenija ima s političnim ekstremizmom svojevrstno srečo v nesreči. Janša, ki ga pooseblja, je na sceni že tako dolgo, da si je na politični desnici ustvaril trden monopol, hkrati pa se pri veliki večini volivcev sčasoma popolnoma onemogočil – ne samo kot skrajni politik, ampak tudi polkriminalec, primitivni zmerjač, obsedenec s preteklostjo, trdorokec ... Skratka, skrajneža (in skrajno stranko) smo dobili dovolj zgodaj, da je bil dodobra spoznan in diagnosticiran, tako da mu tudi krize, ki zdaj povsod po celini dvigajo populiste in skrajno desnico, ne morejo kaj prida pomagati. Podpora mu je med begunsko krizo sicer zrasla, a naglo spet uplahnila. Drugi skrajneži pa v njegovi senci vsaj za zdaj ne morejo zrasti. Nevarna izjema bo morda Primc.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Kolumna
Politična pokrajina v Evropi se dramatično spreminja, in to tudi v velikih, razvitih državah. Tradicionalne ljudske stranke, leve in desne, izgubljajo teren, krepijo se populisti in skrajna desnica, deloma pa tudi t. i. nova levica. To preurejanje se bo nadaljevalo, saj krize (gospodarska, begunska, eujev-
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Kolumna
Ni slabo imeti dva metra in ramena kot omara. A tudi če si majhen, to še ne pomeni, da si nujno luzer. To velja za posameznike in za različne skupnosti, tudi države. Pri tem je dobro ločiti med objektivno in subjektivno majhnostjo. Pri prvi gre za število kvadratnih kilometrov in prebivalcev in tega zlepa ni mogoče spremeniti, razen če dobiš osvajalno vojno, kar je tvegano, ali če se prebivalstvo na hitro namnoži z lastnim trudom, za kar so evropska ljudstva nekoliko prelena, ali z množičnim priseljevanjem, kar odločno zavračajo.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Kolumna
Je slovenščina ogrožena? To večno vprašanje obuja še nesprejeta novela zakona o visokem šolstvu, ki med drugim govori o tem, da se lahko na naših univerzah tudi za slovenske študente predava izključno v tujih jezikih (beri angleščini). Toda formulirana je nejasno in dopušča različne razlage.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Kolumna
Smo Slovenci preveč črnogledi? Smo in nismo. A bolje je, da odgovora ne iščemo v nacionalnem karakterju. Družba, ki si kar naprej dopoveduje, da je taka in taka, se verjetno že s tem spravlja v tako stanje – v črnogledost ali optimizem, servilnost ali upornost, samoponiževanje ali samopovzdigovanje. Sicer pa smo v glavnem podobni drugim ali drugi nam. Ameriškega optimizma pa najbrž res nimamo. Po drugi strani se tudi Nemci, evropski polvladarji, radi nagibajo k pesimizmu.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Kolumna
Prvi maj – praznik dela, nekoč množično slavljen, zdaj bolj stvar nostalgije in slabih slutenj. Delo izgublja veljavo in Janez Novak je vedno slabše plačan, čeprav dela kot zamorc. Tudi perspektive so temne.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Kolumna
Na napomembnejšem, premierskem položaju v državi bi zelo potrebovali zunajserijskega politika. Kakor stvari stojijo, lahko to krmilo v prihodnjem mandatu prevzamejo samo štirje politiki, Cerar, Židan, Janša, Mesec. Katerega od njih bi najbolj potrebovali?
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kolumna
Nezaupanje v politiko je povsod veliko. Tudi pri nas je postalo kronično in z občasnimi odstopanji se povečuje vse od osamosvojitve. To je načeloma slabo. Družba lahko kolikor toliko dobro deluje samo na podlagi vsaj minimalnega vzajemnega zaupanja med glavnimi akterji družbenega življenja. Če ljudstvo popolnoma odpiše politiko, je slabo, enako slabo pa je tudi, če politika popolnoma odpiše ljudstvo. Oboje navadno vodi v pretrese.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Kolumna
Zahod je deležen neprimerno manj terorizma kot denimo Bližnji vzhod (vseh žrtev v EU s pol milijarde prebivalcev je bilo doslej okoli 400), a ga dojema dramatično. Pri tem je zanj sokriv.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Kolumna
Kongres IDS, ki bo v soboto, 9. aprila, je pomemben za prihodnost stranke in celotne slovenske politike. Na njem se bo odločalo o dvojem: o morebitni združitvi IDS, Trsa in DSD v enotno stranko in o tem, kdo bo poslej vodil IDS – Mesec ali kdo drug.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Kolumna
Peter Prevc je nacionalni junak brez konkurence. Naredilo ga je več stvari: pravo telo, urejenost v glavi, suh humor, pravi trener, trdo delo, utečen skakalni pogon, pogum, a ne nor, ampak pod nadzorom. Krasi ga, se zdi, še lep značaj: v Planici se je neponarejeno veselil Kranjčeve zmage, se pravi svojega poraza. (No, če bi ga Kranjec premagoval redno, bi ga smeh minil.)
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Kolumna
Tudi v Sloveniji se dogaja, kar se skoraj povsod po Evropi: zlasti zaradi begunske krize so na ozadju gospodarske krize, krize EU in splošne negotovosti v vzponu populisti in skrajna desnica, sredinske stranke pa nazadujejo.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Kolumna
Za predniki brskata po arhivih, matičnih knjigah in na druge načine okoli dva odstotka Slovencev, je pred časom poročal Dnevnik. Tistih, ki se brskanja ne lotijo aktivno, a se radi spominjajo babic in slišijo kaj o prednikih, je neprimerno več. Pravzaprav tako ali drugače brskamo po preteklosti vsi. Nihče ne živi samo v sedanjosti, še manj v futuru.
-
Janša znova postaja resna grožnja. Begunska kriza ga je potegnila iz političnega groba in zdaj zmagovito jaha na njeni psihozi. Hkrati je Cerarjevo vladanje mlačno in polno slabosti.
-
Poročila o stanju okolja so praviloma slaba. Eno od njih pravi, da je bilo zadnjih pet let najtoplejših v zgodovini, povprečna planetarna temperatura pa naj bi prvič prestopila simbolično mejo ene stopinje Celzija nad globalno predindustrijsko temperaturo.
-
Če bi Jasmina Jamnik, nova voditeljica Tarče, odložila bič in škornje, bi oddaja povedala bistveno več, saj bi lahko kaj povedal tudi kateri od gostov. Če bi opustila slabo skrit odpor do vseh, ki so za močno in socialno državo, ustrezne davke, sindikalizem ali celo socializem, bi izstopila iz tiste klavrne vojske novinarjev, ki na javni tv ne zagovarjajo interesov javnosti, ampak vplivne manjšine.
-
Bernie Sanders bi bolj reguliral finančne trge, razkosal šest največjih ameriških bank, povečal davke za velebogataše in minimalno plačo s sedanjih 6 dolarjev na uro zvišal na 15 dolarjev, odpravil bi šolnine itd. Ta demokratični socialist, ki v ZDA povzroča pravi kulturni šok, na dosedanjih volitvah drži korak s favorizirano Hillary Clinton. Približno enake spremembe zagovarja v Angliji novi laburistični prvak Corbyn.
-
Begunska kriza prinaša močan okus po surovi prihodnosti in še krepi prevladujoče občutje na Zahodu (v Ameriki in Evropi) – tesnobo, pomešano z arogantnostjo pojemajoče moči, stare slave in še živega prepričanja, da se mora svet oblikovati po zahodnih vzorcih, ker so pač najboljši. Najrazvitejši del sveta se boji nazadovanja in konca svoje globalne prevlade.
-
Delo objavlja veliko slabih novic in je ena izmed njih, čeprav ne ravno sveža, tudi samo. Tu novinarje odpuščajo kot vreče krompirja. Pri tem uprava ne gleda, ali so dobri ali slabi. Hkrati je vse doslej odpuščene novinarje odpustila nezakonito. Naklada časopisa se vztrajno znižuje. Najpomembnejši tiskani medij v državi je poln nemira in težav. Novinarji plaho protestirajo.
-
Nekateri najbolj prizadeti župani so ograjo sprva odločno podpirali, kmalu je tako mislila tudi krepka večina prebivalstva. Zdaj žica postaja tudi predmet ostrega nasprotovanja in zasmehovanja, kako nepotrebna in škodljiva da je.
-
Spodobi se, da novo leto začnemo s predsednikom države. Borut Pahor je najbolj priljubljen slovenski politik, a mnogim gre neznansko na živce, in to predvsem zaradi naštudiranega in deloma že ponotranjenega igralstva. Njegova priljubljena gesla – prvo med njimi je enotnost – zvenijo pozitivno, ravnanje, skrito za njimi, pa je v glavnem škodljivo.
