Janko Lorenci
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Kolumna
To so leta našega nezadovoljstva. Če si prikličemo v spomin javno razpoloženje – odnos do politike, države, demokracije itd. – na začetku osamosvojene Slovenije, a tudi še deset, petnajst let kasneje, se zavemo, kako korenito se je spremenilo do danes. Na slabše, seveda in žal.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Kolumna
Leta 2004 je bila Slovenija še odličnega zdravja. Potem so prišle tri slabe, kar katastrofalne vlade. Janša je pregrel gospodarstvo, povečal zadolženost Slovenije do tujine z nič na 10 milijard in sprožil tajkunstvo. Za njim sta skoraj hkrati prijezdila kriza in Pahor. Vlada je mečkala in zamujala, nazadnje pa zlasti po krivdi SDS in sindikatov padla skupaj s pokojninsko reformo. Nato nova nesreča – Janša drugič. Grožnje z zategovanjem pasu so nas pognale v recesijo, oblast je družbo sistematično strašila, del te nore strategije so bile tudi komaj verjetne izjave JJ in Šušteršiča o naši grški poti, zanič bankah, skorajšnjem bankrotu. Oba sta – brez resnih kritik – prav kriminalno strašila domače varčevalce in naravnost vabila mednarodne špekulante.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Kolumna
Pen je nedavno povsem upravičeno izključil Janšo. Res pa so bili pisatelji pri tem malo nerodni. Še pomembneje je, da bi morali Janšo kot prototip nedemokrata izključiti že prej. Kakor so ga nekoč sprejeli v Pen in s tem protestirali proti takratnim jugogrožnjam, tako bi ga morali kasneje – priložnosti za to je bilo dovolj – kot poosebljeno grožnjo demokraciji, politični higieni itd. izobčiti še v času njegove polne, nenačete moči. Gesta bi tako delovala drugače. Ampak v truplo Pen kljub vsemu ni brcnil, kot je zapisalo več komentatorjev; Janša ostaja zelo živ.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Kolumna
Zaradi pritiska od spodaj je odstopil Kangler, pred kratkim pa kratkoživi minister Maher; stranke so izključile nekaj sumljivih poslancev; vrstijo se razkritja črnih gradenj od lop do gradov; padla sta Janša in Janković, prvi ni več premier, drugi ne predsednik stranke. Pravosodje dobiva prve zobe in si skuša pridobiti novo avtoriteto.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Kolumna
Noge rade plešejo, hodijo, tečejo, skačejo, zlezejo v prekrižan položaj in z razposajenimi nameni tudi na druge noge. Vse mogoče počenjajo. A najraje od vsega si skrajšajo pot – uberejo bližnjico.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Kolumna
Vlada Bratuškove je, upajmo, dobesedno prehodna vlada, v smislu, da bo vladala do morda prelomnih volitev, s katerimi bo na politično sceno stopila nova alternativna stranka (zveza) in sprožila proces spreminjanja politike, elit, družbe. Videli bomo, ali bo sedanja vlada ta prehod otežila ali olajšala.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Kolumna
Protestništvo gre praviloma skozi več faz. Prva – spontanost in naraščanje množičnosti, druga – povezovanje in iskanje skupnega programa, tretja – pridobivanje realne moči. Slednje se lahko zgodi z nastankom močnega gibanja in njegovim vplivom na strankarsko sceno ali z ustanovitvijo nove stranke.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Kolumna
Stara in vedno aktualna dilema, ali je boljši sposoben ali pošten politik, se v krizah še zaostri. Ljudje in mediji pogledujejo v štrleče politike in jih ocenjujejo, počasi se izoblikuje mnenje, ta je pošten, ta sposoben, ta ne eno ne drugo, oni spet – oh, kakšno olajšanje – oboje. Na splošno vera v sposobnost in poštenost politike peša.
-
Nič ni bolj nestalnega in nepredvidljivega kot naše stranke. A recimo (ta kolumna je bila oddana pred glasovanjem v parlamentu), da je konstruktivna nezaupnica izglasovana in da bomo dobili tudi novo vlado.
-
Očitna beda naše politike kriči po prenovi. Vanjo naj bi se poleg zdelanih (pol)profijev zrinili novi ljudje iz maloštevilnega plemena, ki ga označujejo aktivno državljanstvo, državljanski pogum, družbena angažiranost itd. (v nadaljevanju angažiranost). Od njih je v marsičem odvisna prihodnost Slovenije.
-
Do zadnjega torka se je zdelo, da bodo stranke nekako le spravile skupaj konstruktivno nezaupnico Janševi vladi. Potem so po ponosnem odhodu SLS v opozicijo in njenem zagotovilu, da v prehodno vlado ne gre, ti načrti padli v vodo.
-
To sta zelo kontrastna bregova. Na enem je oblast, ki ima v rokah še vse odločanje, a se počasi razkraja, pri tem pa prepušča zgoščeno moč nevarni SDS. Na drugem bregu nastaja alternativa brez formalne moči, ki pa se polagoma organizira, že ima nekaj vpliva in bo nekoč morda oblast. Prva je strahovito nepriljubljena, druga ima široko podporo. Med njima vlada nezaupanje in nasprotovanje. Alternativa ga izraža glasno in jasno, oblast in etablirana politika pa se, razen brutalne SDS, delata prijazni ali gledata stran.
-
Fenomen Janša je del slovenske politike že dve desetletji in jasno govori, da vsa politika in vsi politiki kljub vsemu niso enaki. Za Janšo so bolj kot za druge značilne brezkompromisna volja do moči, unikatna brezobzirnost in popolna odsotnost odgovornosti za celoto, za Slovenijo. Z vsem tem trajno gnete državo.
-
Zgodovina samostojne Slovenije je v bistvu zgodovina posnemanja. Precej razumljivega sicer; kaj pa naj bi si po koncu socializma omislili drugega kot kapitalizem in predstavniško demokracijo?
-
Janševa vlada razpada že po letu dni obstoja, po lastni krivdi, po zaslugi protestniškega gibanja in tudi protikorupcijske komisije. Desna koalicija – nedolžna ni nobena članica! – je pogubno pritiskala na Slovenijo in njeno demokracijo, ekonomijo in socialo. Padec vlade in politična kriza sta zato odrešitev, neprimerno boljša kot dolgotrajno propadanje pod to oblastjo, ki je postajala dobesedno nevarna, sposobna za karkoli.
-
Slovenija je protislovna kot že dolgo ne. Stiskajo jo neoliberalizacija, avtokratizem oblasti in konservativna revolucija, kot jo imenuje dr. Repe, tej nesveti trojici pa se je proti koncu leta postavil po robu val protestov, »ljudskih vstaj«. Vse skupaj poteka v srku materialnega nazadovanja in postopne pavperizacije prebivalstva, tudi srednjega sloja. Od zunaj vse to nekje med pristranskostjo in ravnodušnostjo opazuje EU.
-
Do kdaj bo trajala Janševa vlada, je v koaliciji verjetno najbolj odvisno od Državljanske liste. A Virantova stranka je zmuzljiva tvorba; mimikrija, zakrivanje pravega obraza in pravih namenov, je njena poglavitna značilnost. Poglejmo.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Kolumna
Iztekajoče se leto 2012 je najslabše leto v zgodovini samostojne Slovenije. Hkrati pa morda – vstaja! – tudi najobetavnejše. Zunanje okolje nam ni bilo naklonjeno. Kriza še traja, EU se spreminja na slabše. Vodilne države na silo enotijo Unijo, zlasti njen evrski del, razvojne razlike se povečujejo, skupnost je postala orodje za zategovanje pasu po nemški volji in za širjenje surovejšega kapitalizma. Nasilno strnjevanje spremlja nasprotni proces – naraščanje nacionalizma in evroskepse. EU postaja past za ranljive države, zlasti take, ki so brez hrbtenice in vizije, hkrati pa imajo neoliberalne vlade. Taka EU bolj tolerira lokalne avtokrate. Oboje se nanaša tudi na Slovenijo.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Kolumna
Občutje v teh tednih vstaje je vznemirljivo in pomirjujoče – dogaja se nekaj velikega, ljudstvo ni čisto fatalistično, ne pusti se zajebavati do smrti. Z vstajo je presenetilo vse, najbolj samopašno oblast, nekoliko pa tudi samo sebe.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Kolumna
Kandidat Pahor je iz okoliščin volitev in tudi iz sebe potegnil maksimum, Türk pa manj, kot bi lahko. Od tod veliki zasuk po prvem krogu in Pahorjeva prednost. Okretni Borut je vlogo človeka, ki spada med množice in dela kot zamorc, uspešno povezal z vlogo človeka, ki obvlada visoko politiko. To mu ne bi uspelo, če ne bi bil dober igralec in dober retorik, če ne bi veljal za osebno poštenega človeka, če ne bi znal biti kljub nastopaštvu in patosu kdaj tudi simpatičen. Skratka, na ravni pojavnosti in spektakla je nasprotnika prekašal. Seveda pa ga vse njegove umetnije ne bi zrinile tako visoko, če ga ne bi – tudi po nasvetu svojih strank – podpiralo veliko desnih volivcev.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Kolumna
Pritisk na oblast je upravičen, koristen in nujen, saj brez njega ne bo potrebnih sprememb, ampak samo pospešeno pogrezanje. S tega stališča je zborovanje na Kongresnem trgu posredovalo mešana sporočila. Slabo je bilo, da na njem ni bilo vseh pomembnih sindikatov. Sindikati, in to složni, so nenadomestljivi, pri protestih še zlasti. Zbobnajo lahko veliko množico z vseh koncev države, lahko uveljavijo referendume, so del socialnega dogovarjanja. Brez njih bi bil naš kapitalizem še surovejši. Hkrati pa branijo interese samo dela delovne sile in deloma tudi status quo.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Kolumna
Normalni politiki v krizi mirijo in nevarnosti prej minimizirajo kot napihujejo. Značilen predstavnik take šole je bil Drnovšek. Janša je izbral nasprotno pot; spodbuja nemir, straši, uvaja ozračje izrednih razmer. To počne s samomorilskim zategovanjem pasu, zakonodajnim cunamijem, pritiskom na sodstvo, kulturo, zdravstvo, medije, z valovi svojih kadrov, s privijanjem finančne pipice za resnične ali namišljene nasprotnike.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Kolumna
Ofenziva za preureditev Slovenije teče naprej s polno paro. Njen del sta tudi zakona o državnem holdingu in slabi banki. Prejšnji teden ju je z referendumsko pobudo skušala onemogočiti PS. Takoj je bila silovito napadena, češ da sabotira državne interese, ker pošilja v tujino slab signal.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Kolumna
Pahor je kar naprej skakal na francosko-nemški vlak, ki se je medtem že zvrnil v jarek, Janša pa se uri v merklovskem zategovanju pasu, ki uničuje šibke države juga EU in tudi nas. Kot mnogo drugih članic se v Uniji počutimo vedno slabše.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Kolumna
Najbrž lahko rečemo, da so neoliberalci slabi ljudje. Ker pač širijo in izvajajo ideologijo, ki spravlja družbo v težave in veliko večino ljudi onesrečuje. Zelo očitno je, da dela neoliberalni kapitalizem škodo na številnih družbenih ravneh. Skotil je hudo krizo, družbena neenakost se veča, iz tega rastejo napetosti, kakršne so nekoč rodile fašizem. Vladavina srednjega razreda na Zahodu se končuje, nastajajo finančne in kapitalske oligarhije, ki se povezujejo s politiko in zastavljajo vprašanje, ali si predstavniška demokracija še zasluži to ime. In če je denar vrhovni cilj in merilo, je nujno ogroženo tudi okolje.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Kolumna
Švicarska vojska naj bi se urila za primer, da bodo v EU izbruhnili obsežni nemiri in bo treba meje zapreti pred begunskimi valovi. Vojske pogosto počno marsikaj, da upravičijo svoj obstoj, toda švicarsko urjenje je zlovešče.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Kolumna
Premier, nacionalni mojster psihološkega in podtalnega vojskovanja, še naprej zvesto izvaja od samega začetka zastavljeni načrt: prikazati, kako globoka je kriza, ki jo je zapustila prejšnja oblast, in ustvariti psihozo strahu in bližajoče se katastrofe, v kateri bodo dvomi o nujnosti oblastnih ukrepov in odpor proti njim laže povoženi.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Kolumna
Slovenskih resnih medijev čez nekaj let ali še prej morda ne bo več. Živeli bomo v srečno butasti in še bolj pokorni deželi.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Kolumna
Rezultati zadnjih anket so za vse naše elite porazni. Zaupanje vanje se še naprej zmanjšuje. Ta proces, sicer značilen za ves Zahod, je trajen, kriza ga je samo pospešila. To pomeni, da večina ljudi misli, da je z njihovimi družbami nekaj globoko narobe.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Kolumna
Država brez trdne pravnosti je kaotična, prepuščena arbitrarnosti oblasti, lovišče močnih in surovih. Prvi varuh pravnosti je pravosodje, se pravi zlasti sodišča, ki jim material za sojenje dostavljajo tožilstva in policija. Ves ta aparat je zdaj v primežu oblasti, predvsem SDS.
