Janko Lorenci
-
13. 5. 2010 | Mladina 19 | Kolumna
EU Slovence v glavnem dolgočasi. Sedanje dogajanje je izjema - ena država že gori, hkrati grozi več državnih bankrotov, varni nismo niti sami. Unija je v zadnjem hipu iz obupa našla pogum in zamotala velik reševalni paket. Kljub temu se lahko zgodi vse, celo razpad Unije, naših nekdanjih nebes. Iz slovenskega zornega kota je nenadoma zelo očitno dvoje. Prvič, da je vprašanje EU tudi zelo slovensko vprašanje.
-
6. 5. 2010 | Mladina 18 | Kolumna
Večina Evropejcev s Slovenci vred je slabe volje, ker bo morala s svojim denarjem preprečevati bankrot zapravljivih Grkov. Pri tem ni niti najmanj jasno, ali bo dogovorjena pomoč pomagala. Če ne bo, se lahko zgodi marsikaj, od revolucije v Grčiji do splošne destabilizacije EU. V globalni krizi, ki je pomagala zanetiti tudi grško, ta pa zdaj spravlja v težave Unijo, so se dokončno razblinile nekatere iluzije o...
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Kolumna
Poglejmo si tri primere. Prvi; v dnevih islandske zamegljenosti je premier Pahor odprl tradicionalne Pučnikove dneve. Prireja in udeležuje se jih izključno desnica in si skuša z njimi utrditi svoje domnevno ekskluzivne osamosvojiteljske zasluge. Pahorjevo udeležbo na shodu bi lahko razumeli kot poklon Pučniku in premagovanje razkola med levico in desnico.
-
22. 4. 2010 | Mladina 16 | Kolumna
Z islandskim oblakom je v okolici mnogih evropskih letališč zavladal nenavaden mir. Dokaj nepomemben vulkan je velik del evropske zračne flote prikoval na tla. V civilizaciji, ki pričakuje, da narava in tehnika služita človeku, je narava odpovedala pokorščino. Nihče ni umrl, tudi vojna ni izbruhnila, toda prizori z letališč, natrpanih s čakajočimi, so zbudili okus po katastrofi in človeški nemoči.
-
15. 4. 2010 | Mladina 15 | Kolumna
Globalna kriza ima ta čas dva obraza: eden je živčen in negotov, ker ne ve, kaj bo, drugi kaže samozavest, ker se marsikje začenja gospodarsko okrevanje. Obraza se prelivata drug v drugega, a ton dogajanju daje samozavestni obraz: politika obravnava krizo kot problem, ki sicer povzroča ekonomske in socialne težave, a ga je s primerno tehniko mogoče obvladati, ne da bi spremenili celoto.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | Kolumna
Ekonomski in socialni krizi se je morda pridružila še politična. Pahor si je skuhal juho, ki jo bo težko prebavil. Težave si je naprtil sam, deloma z ravnanjem v sporu Zalar-Brezigarjeva, še bolj s svojim celotnim vodenjem koalicije in vlade. Zdaj je postavljen pred izbiro: ali se ukloni ultimativnim zahtevam LDS in požre debel cmok ali pa se sprijazni z odhodom Kresalove in njenih.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Kolumna
Besede imajo veliko moč. Pomenijo to in ono in zbujajo različne občutke. Beseda rojstvo je po navadi povezana s prijetnimi, beseda smrt z neprijetnimi čustvi. Če kako besedo rahlo spremeniš, lahko včasih prav dramatično izgubi ustaljen pomen in prevladujoče občutje, ki jo spremlja. Ena takih besed je slovencelj. Slovenec zveni običajno čustveno nevtralno, če je že povezan z emocijami, je prej z lepimi kot s...
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Kolumna
Prejšnji teden sta se posredno soočili strategija in vizija. Strategijo je izdelala skupina ekonomistov, vizijo pisana druščina avtorjev. Obe naj bi bili priprava na novo slovensko razvojno strategijo. Gre za diametralno nasprotna, konkurenčna papirja o tem, kakšna naj bi bila Slovenija. Poimenujmo vizijo zelen, strategijo pa črn papir. Zeleni pravi, da kriza ni le ekonomska, ampak še bolj socialna, vrednotna in...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kolumna
Vesna Godina je v zadnji Delovi SP rekla, da Slovenija apriori ni sposobna za demokracijo, ker šteje premalo duš. To je svojevrsten vrhunec kolektivne črnogledosti v časih krize. Maloštevilnost je do neke mere res nadležna, tako usodna, kot misli spoštovana antropologinja, pa upajmo, da le ni. Če bi trditev držala, nam ne bi preostalo drugega, kot da se hitro namnožimo kakor kobilice (kar spet ni preprosto) ali pa...
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kolumna
Zadeva Baričevič je sprožila eksplozijo strasti in medijsko-političnega viharja. Za izbruh so se zbrale vse potrebne sestavine - ubijalski psi, zdravnikov tako rekoč samomor, sodomija, domnevno vzporedna oblast, neenakopravni državljani, vse to v času krize. Taka situacija je težko ponovljiva. Vendar se raven javne besede tudi sicer strmo znižuje. Pri tem ne gre samo za sovražni govor.
-
Za oblast bi bilo dobro, če bi si privoščila pošteno rekonstrukcijo vlade. Za to govori več stvari. Eno je kakovost ministrske ekipe. V njej je nekaj posameznikov, ki bi jih bilo iz različnih vzrokov dobro zamenjati. Drugo je vladna podoba, ki zbuja vedno manjše zaupanje. Brez zaupanja ni avtoritete, brez enega in drugega pa je tako rekoč nemogoče splezati iz krize.
-
Znova smo sredi enega od spopadov o nacionalnem interesu. Pojem se je v prevladujoči javni rabi skrčil na vprašanje, ali je velika in bolj ali manj uspešna slovenska podjetja (popularno blue chipi, družinska srebrnina itd.) treba obdržati v slovenski lasti ali ne. Nekatera od njih so v celoti ali delno v državni lasti. Če bi jih na hitro privatizirali, bi skoraj nujno pristala v tuji lasti, saj je domačega...
-
Demokracija je tudi stvar čustev. Če političnega čustvovanja državljanov ne integriramo v demokracijo, je stvar že izgubljena. Na čustvih ne smejo jahati samo levi in desni populisti, je nekoč rekel modri, lani umrli poljski zgodovinar in politik Bronislaw Geremek. To nedvomno drži, vendar se zdi, da lahko tudi v Sloveniji vedno bolj govorimo o pretiranem vnašanju čustev v politiko, o njeni naraščajoči...
-
Kriza je in oblast se muči z njo in s kritikami z vseh strani. Opozicija je v zagonu. Njen voditelj igra staro vlogo: javnosti včasih nastavi mirno-sodelovalen obraz, ki pa že napoveduje - dovolj ga poznamo -, da bo naslednji hip zavihtel gorjačo. Poziv k »ulici«, druga republika, interpelacije, izredne seje, ustavna obtožba predsednika republike itd.
-
Zadnje tedne je bilo večkrat rečeno, da smo država brez poklicnih pisateljev. Razlog za to znamenitost je preprost: ne bi preživeli. Nasploh uboge pisateljske pare muči dolga vrsta težav, ki pa govorijo tudi o širših zadregah domovine. Ena izmed njih je financiranje. Od mikrotrga ni mogoče živeti, knjig tudi ni mogoče izvažati kot bučnega olja ali pralnih strojev.
-
Afere so postale stalnica z redkimi presledki neafer. Zanimive so iz različnih razlogov: včasih so pomembne same po sebi; mediji jih ljubijo in večinoma mislijo, da brez njih ne morejo preživeti; so predmet politično-gospodarskih bojev, v tem okviru pa tudi spopadi posamičnih osebnosti, kar je še posebej privlačno (npr. ostri Zalar proti jekleni Brezigarjevi).
-
Vlada je po sindikalnem pritisku popustila in minimalna plača se bo začela postopoma zviševati. Kmalu bodo sledila pogajanja o trgu dela. Trda bodo. Delodajalci že dolgo zahtevajo reformo tega trga. Sporočilo naših menedžerjev in lastnikov se glasi: toga delovna zakonodaja preprečuje naglo odpuščanje, gospodarstvo je zato premalo gibko in se ne more prenoviti. Zato narašča tudi brezposelnost.
-
Če se bo Erjavec znova zmazal, bo to znamenje hude zapacanosti naše politike. Njegov primer pa v marsičem presega osebo tega nevarnega komedijanta. Stranka, ki jo vodi, je del značilne problematike evropske politične pokrajine. Velike tradicionalne stranke - leve in desne - skoraj povsod pešajo in izgubljajo teren v korist majhnih interesnih, radikalnih, resnih in čudaških strank in strančic.
-
Pohlep velja za enega izmed smrtnih grehov. Za nekaj slabega ga morda imajo celo pohlepneži. Z njim je mišljeno predvsem poželenje po kopičenju premoženja vseh vrst - imeti čim več, priti do tega (skoraj) kakorkoli. Zadnji dve leti je beseda postala izjemno pogosta, in to v zvezi s krizo. Pravzaprav je nenavadno, da se tako zapleten pojav poveže z eno samo človeško lastnostjo.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kolumna
Leto 2009 končujemo v hudi krizi, v novem pa bo morda še slabše. Vse poglavitne težave se bodo vlekle naprej. So del globalne krize, hkrati pa zelo naše in specifične. Nabirale so se z mandati različnih vlad, z Janševim in s sedanjo krizo pa dobile močan pospešek. Nenadoma se je pokazalo, da smo zelo ranljivi. Kaže se tudi, da naša kriza ni zgolj ekonomska, ampak tudi socialna, vrednostna, družbena, ekološka.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kolumna
Obama bo na večini različnih lestvic znova človek iztekajočega se leta 2009. Toda svet ga gleda z veliko večjo skepso kot pred letom dni. Čar se je razblinil, v Ameriki se v čustvih do njega mešajo sovraštvo, razočaranje in bledeči upi. Nemški Die Zeit je zapisal: Yes, he can - kolikor mu Amerika to dovoli. Naraščajoče vojske dvomljivcev in nasprotnikov ne briga, da je Obama z izvolitvijo padel v morje težav.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kolumna
Danilo Türk je tik pred svojo drugo predsedniško obletnico razčustvoval državo z odlikovanjem Tomaža Ertla. Občutki ob tem so dvoumni. Ertl po svoje pooseblja pozni slovenski komunizem, ki je Slovenijo po malem še stiskal, a jo tudi pomagal osamosvojiti. Hkrati zdaj najbolj javka SDS, ki jo sredi grde krize kapitalizma daje kronični antikomunizem in ki je sama zgledno nedemokratična.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kolumna
Za vero se zdi, da je naraven in koristen fenomen. Naraven zato, ker se je pojavila povsod, kjer se je razvil človek. Nikjer tudi ni izginila, čeprav njena privlačnost niha. Koristna je lahko zato, ker razglaša vrednote (vsebovane recimo v desetih zapovedih), ki imajo ali naj bi imele veljavo v vsaki civilizirani družbi. Marsikomu prinaša v stiski intimno tolažbo.
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kolumna
Konec tedna bodo množične sindikalne demonstracije, za nami je nekaj spontanih in organiziranih stavk, nevarno nalezljivih. Socialna napetost je velika. To potrjuje tudi težaven začetek pogajanj o novem socialnem sporazumu. Družbena klima je slabša kot v kriznih prvih letih po osamosvojitvi, ko je sicer BDP padel še bolj kot letos. Optimizem je bil takrat bistveno večji, enako tudi zaupanje v politiko in novi...
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kolumna
Pahorjeva vlada proslavlja - pravilneje beleži - prvo obletnico vladanja. Osnovni vtis: malo mešano. Ni grmeče padla, ni zvozila res dobro. Država še naprej ostaja v globoki ekonomski, socialni in še kakšni krizi. Obvladovanje krize je poglavitno merilo za oceno vlade. Kriza je v glavnem uvožena, lahko jo ublaži, rešiti pa je ne more, ker je globalna in najhujša v zadnjih 70 letih.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Kolumna
Decembrski okoljski vrh v Kopenhagnu bo najpomembnejši dogodek leta 2010, za nekatere celo najpomembnejše vrhunsko srečanje v zgodovini človeštva. Na njem naj bi se svet dogovoril, kako upočasniti segrevanje ozračja in preprečiti zlom podnebja. Novi dogovor naj bi nadomestil kjotski sporazum, ki se izteče leta 2012. Bil je boljši kot nič, a neučinkovit - ozračje se še naprej polni s toplogrednimi plini in segreva.
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kolumna
Slovenija in Hrvaška sta se s podpisom sporazuma v Stockholmu krepko, morda odločilno približali arbitraži o mejnem sporu. To je dobro. Toda negotovost, vgrajena v razmišljanje, čustva in poteze obeh strani, se bo vlekla, saj se v obliki zadržkov, pogojevanj, referendumov itd. nenehno pojavljajo nekakšne zasilne varovalke pred dokončno rešitvijo.
-
29. 10. 2009 | Mladina 43 | Kolumna
Kdaj bodo naši vojaki odkorakali iz Afganistana? To je skrivnost, ki je v državi, kjer sicer vse pride na dan, ne more nihče razkriti. Tega namreč ne ve nihče. To se bo lepega dne kar zgodilo. Vendar bi bilo zelo normalno, da bi naši vojaki odšli čim prej. A tičimo tam, kot da bi izzivali, da se kateri od vojakov nazadnje res vrne v krsti. Nekatere druge stvari v zvezi z Afganistanom pa so dokaj jasne.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kolumna
Ena izmed značilnosti dosedanjega Pahorjevega mandata je nemir elit. Sodniki, zdravniki, menedžerji, javni uslužbenci... se za svoj čim večji prostor pod soncem mikastijo med seboj, vsi skupaj pa z oblastjo. Skupne koristi pri tem upoštevajo malo ali nič. Seveda je jasno, da so elite izjemno pomembne in da je (ne)uspešnost posamičnih družb odvisna predvsem od njih.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kolumna
Eni živijo v udobju in izobilju, drugi tolčejo revščino. Statistiki, ki revščine običajno ne čutijo, jo opisujejo predvsem z razlikami: najbogatejši imajo toliko in toliko, povprečje je tako in tako, revni imajo samo del povprečja. Kako velik je ta delež, je še najbolj odvisno od tega, kje na svetu živiš. Na Zahodu zajema revščina približno dobro desetino prebivalstva, odvisno od države.
