Max Modic
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Kultura
Bije ga glas, da ni več hardfaker. Za ta vzdevek se lahko zahvali svojemu prvemu odmevnemu serialu Hardfuckers, prvemu resnemu popkulturnemu in brutalno realističnemu obračunu z avtoritetami starega režima. Pred četrt stoletja je pod budnim očesom Iva Štandekerja doživel premiero v Mladini in šinil naravnost v legendo. Iz nje ga je lani pocukal Sandi Buch, šef Strip-Art-Nice Buch, z integralnim ponatisom Hardfuckersov v trdi vezavi.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Kultura
Najlepša leta našega življenja
»Vsa vidnejša prizadevanja za vključitev stripa ob rob slovenske kulture so v zadnjih petnajstih letih seveda izhajala iz vrst mladinske kulture in njej zavezanih glasil in publikacij. Uspeh pa je moral izostati že zavoljo legendarne ’enkratnosti’ takih podvigov, saj je po naše glavna značilnost in drugačnost stripa prav v kontinuiteti niza sličic in niza epizod. Preostane pač brezskrbna odvisnost od srbohrvaške ponudbe, ki se navkljub zavidanja vredni tradiciji sama otepa utečenih težav,« je leta 1987 zapisal Ivo Štandeker v Prolegomeni za strip, uvodu v serijo aktualnih, prelomno pronicljivih refleksij o pomenu in vplivu stripovskega medija. Pod skupnim naslovom XX. stoletje so do februarja 1990 redno izhajale na straneh Mladine.
-
26. 6. 2012 | Kultura
Strip ob bok knjižnim klasikom
Danes ob 19. uri se bo v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani odprla razstava z naslovom Strip ob bok knjižnim klasikom, sledil pa bo pogovorni večer z avtorjem Zoranom Smiljanićem. Na razstavi bodo poleg Zoranovih stripovskih originalov na ogled tudi njegovi plakati, naslovnice Mladin, novoletne čestitke, ilustracije knjig in učbenikov.
-
11. 6. 2012 | Kultura
Nova Slovenija s predsodki nad umetnost
Članice Ženske zveze Nove Slovenije vznemirja fotografija z umetniške razstava Tanje Ostojić ‘Telo, politika, agens...’ , ki v Galeriji Škuc poteka od 4. junija do 15. julija in v okviru razstavnega programa predstavlja umetnice in umetnike, ki so imeli vpliv na razvoj določenih umetniških praks v regiji in širše.
-
16. 4. 2012 | Družba
Čudežno spreobrnjeni gej in zdravljenje homoseksualnosti
Časnik Dnevnik je v nedeljo 15. aprila na svoji spleni strani objavil prispevek z naslovom 'Spreobrnjeni gej Luca di Tolve bo predaval slovenskim otrokom', ki prinaša informacije o predavanju, napovedanem v Šolskem centru Postojna 28. aprila 2012. Predavanje organizira založba Emanuel, katere ustanoviteljica je katoliška Skupnost Emanuel v Sloveniji. Na omenjeni prispevek se je danes odzvala dr. Tatjana Greif, vodja programa za človekove pravice pri lezbični sekciji Škuc-LL, ki v svojem pismu, naslovljenem na varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik, zagovornika načela enakega obravnavanja pri Uradu za enake možnosti Boštjana Vernika Šetinca ter ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka poudarja, da je napovedano predavanje skrajno sporno.
-
8. 4. 2012 | Družba
Zgodovina velikonočnih pojedin v vatikanskih barvah
Miza je vsled prazničnih dni bogato obložena s sezonskimi specialitetami, kot so kuhana jajca, prekajena vratovina, pečena šunka, sveže nariban hren, kolači in potice najrazličnejših nadevov, ki naj bi nas utrdile v veri, da v vstalem Kristusu prepoznamo začetek našega vstajenja in sprejmemo velikonočni dar luči, ki preganja temine strahu ter trga verige nasilja in sovraštva.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Družba
Ko je Alfred Charles Kinsey izsledke svojih raziskav na področju seksologije strnil v delih Spolno vedenje moškega (Sexual Behavior in the Human Male, 1948) in Spolno vedenje ženske (Sexual Behavior in the Human Female, 1953), se je končala doba dojemanja seksa kot aktivnosti, ki se s ciljem ohranjanja vrste vrši v temi, v misijonarskem položaju in z osebo nasprotnega spola. Skrhala se je patriarhalno privzgojena podoba moškega kot močnejšega spola, saj se je na seksualnem polju izkazal za dokaj nezapletenega, ženska pa kot bitje z izredno kompleksno seksualnostjo, ki ne seksa zgolj zaradi prokreativnih nagonov v službi moškega užitka, marveč zaradi lastnega zadovoljstva v spolnosti.
-
8. 3. 2012 | Družba
Pozdrav Slovenkam v dobi moderne pred Muzejem novejše zgodovine v Ljubljani
Neznani aktivisti so ponoči z rožnato barvo popestrili duhamorno železje pred Muzejem novejše zgodovine. Njihovi motivi za to živopisno dejanje zaenkrat ostajajo nepojasnjeni, verjetno pa je šlo za svojevrsten mavrični pozdrav dnevu žena, ki ga danes obhajamo. Sicer pa je pestrost je mati užitka...
-
Zombiji, dinozavri in pošasti pod posteljo
Calvin je šestletni fantič, Hobbes njegov plišasti tiger, skupaj pa sta komičen par, ki je ameriškemu časopisnemu stripu vrnil svežino. Watterson malega navihanca ni ustvaril po sinovem modelu, še manj z njim obuja svoje lastno otroštvo. Calvin prej odraža avtorjevo odraslost, sooča se z dilemami in vprašanji, ki si jih zastavljamo tisti, ki smo se postarali, ne da bi pri tem odrasli, in zato niti ne tako globoko v sebi skrivamo pobalina, ki hoče, da za vsako ceno obvelja njegova.
-
23. 2. 2012 | Družba
Slovenska nestrpnost mednarodno priznana
Spletna stran Atlantic Wire je objavila prispevek o sprejetju zakona v senatu ameriške zvezne države Virginije, ki bi agencijam za posvojitve omogočal, da na lahko osnovi moralnih prepričanj (beri: istospolne umerjenosti) zavrnejo določene starše, ki bi radi posvojili otroka. Zakon naj bi guverner podpisal v kratkem.
-
Velika zgodba v malih sličicah
Minilo je četrt stoletja, odkar se je na ameriških knjižnih policah v obliki grafičnega oziroma risanega romana pojavil Maus, strip Arta Spiegelmana, ki je radikalno premaknil meje dojemanja stripovskega medija. Maus pripoveduje resnično zgodbo Vladeka S., Artovega očeta, ki je preživel holokavst. Liki v Mausu so antropomorfni in metaforični: Židje so prikazani kot miši, Nemci kot mačke, Poljaki kot prašiči, Američani pa kot psi. Trda, občutena pripoved je tvegala, da jo obsodijo trivializiranja holokavsta, a zgodilo se je ravno nasprotno: ko je Spiegelman Žide prikazal kot miši, je poudaril zgodovinsko pogojeno izolacijo ter trpinčenje tega naroda in njegove vere. Spiegelman je nato komentiral: »V uvodu citiram Hitlerjevo izjavo, da Židje vsekakor so rasa, toda ne človeška, izjavo, ki je nisem mogel pregnati iz misli.«
-
2. 2. 2012 | Družba
Kaj je pravzaprav spolno nadlegovanje?
Spolno nadlegovanje pomeni nezaželeno ravnanje spolne narave ali drugo ravnanje, temelječe na spolu, ki ogroža dostojanstvo žensk in moških na delovnem mestu, zajema pa nezaželeno fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje. Ob tem se seveda samo od sebe zastavlja relevantno vprašanje, kako razlikovati med želenim in neželenim spolnim obnašanjem. Pri definiranju te razlike se ne da opreti na neka objektivna, splošna merila, saj je razlikovanje vselej odvisno od subjektivnega mnenja vpletenih.
-
The Little Willies: For The Good Times
The Little Willies so Norah Jones in četverica newyorških glasbenikov, ki jim ni nerodno, da so tradicionalno country godbo konzumirali že z materinim mlekom. Člani zasedbe z dvoumnim imenom na prvo žogo izrekajo poklon Willieju Nelsonu, na drugo pa skromno priznavajo, da so na kantrijaški sceni še čisto majhni lulčki. Prvič so nastopili leta 2003 v newyorškem klubu The Living Room ter predstavili kantrijaško plat svojega ustvarjanja, ki je nato leta 2006 zaživela na odličnem istoimenskem prvencu. Priredbe country standardov so tudi v drugo aranžmajsko in vokalno izvrstne, malce se zalomi le, ko je treba ‘preglasiti’ Johnnyja Casha ali Krisa Kristoffersona. Cukrček za prežvekovalce ameriške govedine.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Družba
Zoran Benčič je tekstopisec, pevec in pisatelj (avtor noir kriminalke Psi brezčasja), ki tehnično gledano predstavlja 25 odstotkov skupine Res Nullius, medtem ko skupina Res Nullius realno gledano predstavlja 99 odstotkov Zorana Benčiča. Sinergija in vztrajnost, ki jima v domačih logih težko najdemo par. Ne preseneča torej, da glas o velenjski zasedbi, ki bi, če bi bila tržni artikel, nosila nalepko 'trusted brand', sega daleč onkraj meja domovine. In nič čudnega, da jim ni bilo treba razpasti, da bi se lahko zmagovito vrnili z novim albumom Prekletih bazar.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Kultura
Mladinini stripovski avtorji očitno premorejo neko strašljivo sposobnost videnja v prihodnost in napovedovanja dogodkov, ki malo Slovenijo zanesljivo ruknejo iz utečene orbite. Ni še dolgo tega, ko je Lovro Matič v stripovski romanci Sokol in Golobica takorekoč v nulo napovedal ritolizniške aktivnosti večnega zunanjega ministra ob menjavi vladne garniture, cvetje v jeseni prvega osvoboditelja in prvaka opozicije, propad egocentričnega narcisa na mestu predsednika vlade in krst pod Triglavom prvega novorojenca slovenske pomladi. Vendar pa to ni prvi primer paranormalne aktivnosti naših stripovskih ustvarjalcev. Prvi zabeležen primer se je zgodil pred skoraj četrt stoletja, točneje 11. septembra (!) leta 1987, se pravi v svinčenih časih enoumja, kot bi rekel komunistični mladinec Janez Janša, ki je bil takrat še član Mladinine redakcije, sedanji najglasnejši pomladniški glasnogovorci pa so za dobro in redno plačo čvrsto zasedali odgovorne položaje družbenopolitičnih delavcev. Takrat je nekdo začel na Mladininih stripovskih straneh pobijati partijske funkcionarje. Mlad aktivist na partijskem plenumu mlati prazno slamo o svetli prihodnosti socialistične samoupravne družbe in delovnih zmagah, ki si jih moramo izvojevati vsak dan sproti. Nato odjekne strel. Prva krogla navrta mladega aktivista, druga pa vstopi skozi njegovo levo oko in v curku raztrganega tkiva izstopi na tilniku. Partijski aktivist omahne, kri zalije pločnik, oblastne strukture privzdignejo obrvi (a ker je to medij, ki ga ne obvladajo, ostanejo tiho) in stripoljubci planemo po serialu z naslovom Hardfuckers, ki ga je bilo potrebno na začetku še dešifrirati iz cirilice. Hej, slovenski strip je začel kovati zaroto, ponudil svežo kri in prvi resni popkulturni obračun z avtoritetami starega režima. Avtor: Vittorio de la Croce. Kdo? Ja, kdo le. Kdo pa še zna toliko surovega seksa, nazornega nasilja in čvrste substance zapakirati v subverzivni stripovski serial, ki ga preprosto ne moreš odložiti, ko enkrat zagrizeš vanj? Zoran Smiljanić vendar! »Po objavi stripa 1945 v Katedri me je leta 1987 poklical Ivo Štandeker in me vprašal, če bi risal strip za Mladino. Seveda bi,« se spominja Zoran. »Dogovorila sva se, da mora biti strip nekaj povsem drugačnega od tega, kar je do tedaj izhajalo v Sloveniji in Jugoslaviji. Namesto otročjih zgodovinskih, klišejskih NOB ali naivnih pustolovskih stripov se moramo lotiti sedanjosti, tukaj in zdaj. Namesto popeglane akcije je treba uvesti trdo nasilje. Namesto platonske ljubezni nebrzdano seksualnost. Namesto ideološke korektnosti divji anarhizem. Skratka, politika, seks, nasilje in provokacija.« Ampak to je bil šele začetek. Hardfuckers, ki so prinesli prvega slovenskega političnega terorista, so dobili še drugi in tretji del z naslovoma Zokiju v spomin in Še pomnite, tovariši. Prvi del je z državnim udarom na 25. maj, Titov rojstni dan, razdevičil dan mladosti. V drugem delu slavo 29. novembra, dneva republike, odplakne smrad okuženega mesa in pohlep vojnih dobičkarjev, ki z njim trgujejo. V tretjem delu, v lovu za starodavnim slovenskim zakladom (samostojnostjo?), pa se leta 1991 brutalno zaključi definitivno najizvirnejši domači stripovski serial vseh časov. »Časovni koncept seriala sem zastavil takole: posamezna zgodba se vedno dogaja eno leto v prihodnosti,« razlaga Smiljanić. »Če je prvi del v Mladini začel izhajati leta 1987, se zgodba v stripu dogaja leta 1988. Ko se je posamezna epizoda končala, sta se realni in stripovski čas zlila v eno. Vzorec je bil isti za vse tri epizode. Ker pa so se dogodki konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let vrstili z neverjetno naglico, je realnost nemalokrat gladko povozila fikcijo.«
