Stanka Prodnik
-
»Nocoj boste slišali, koliko analiz, študij, strategij in drugih gradiv so ministrstva že naročila in plačala za ureditev skrbi za starejše, kjer so razmere izjemno kritične.« Tako je Erika Žnidaršič začela Tarčo prejšnji četrtek na prvem programu Televizije Slovenija.
-
Pri sosedovih je moški bolj sanjski
Ko že mislimo, da so resničnostni šovi stvar preteklosti in jih je izrinila svetovna prestižna, kakovostna produkcija, kamor poleg Iger prestolov seveda štejemo tudi slovensko Jezero, nas z nekim cenenim trikom spet pritegne kateri od velikih bratov, bitk talentov in peripetij amaterskih kmetov. Tokrat jo je Pop TV posebej poceni odnesla. Vsak delavnik v top terminu ob osmih zvečer predvajajo resničnostni šov Sanjski moški Hrvaške. Ne le, da se jim ni bilo treba ukvarjati s produkcijo. Pri sosedih je bil že predvajan zadnji del šova, česar sicer na Pop TV ne izvemo. Ali ni to tako, kot bi predvajali staro nogometno tekmo, torej verjetno poceni, ampak izjemno neprivlačno? Zakaj bi sploh želeli vedeti, kdo je sanjski moški Hrvaške? Seveda smo navajeni gledati ameriške šove, ampak hrvaške – ali ni to protizakonito ali vsaj neetično?
-
»Nocoj bi rad povedal zgodbo, čudovito zgodbo, navdihujočo. O čudežu v deželi na sončni strani Alp. Ampak to ne bo pravljica, to je resnična zgodba o nastanku plebiscitne večine, enotnosti našega ljudstva za ustanovitev lastne države,« je predsednik Slovenije Borut Pahor začel govor na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. »Pravljičen,« je po proslavi ta govor jedrnato opisal prvi predsednik Slovenije Milan Kučan.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura | TV
Če se včasih zdi, da na TV Slovenija posnamejo kakšno nadaljevanko bolj zato, da izpolnijo kvoto, in ne toliko za gledalce, pa pri Jezeru, novi kriminalki v šestih delih, tega nacionalki še zdaleč ni mogoče očitati.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Kultura | TV
Tradicionalistične gledalce slovenske televizijske produkcije lahko ogled prvega dela tretje sezone serije V dvoje pretrese. Najprej zato, ker ne poskuša prirediti odrske drame za male zaslone, kot smo neko obdobje očitali domači produkciji, temveč je živa in televizijsko gledljiva. Televizijci se očitno bolj sprostijo, ko delajo za splet, V dvoje je namreč naročil Voyo, spletna divizija Pop TV in Kanala A. Prejšnjo sredo je bil predvajan prvi del na Kanalu A. Drugačni tradicionalisti pa lahko dvignejo obrv, ker v njej precej seksajo.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Kultura | TV
Je tišina res bolj neznosna od hrupa?
Erling Kagge je pisatelj, pravnik, filozof, svetovalec norveškega premiera, prvi človek, ki je peš osvojil vse tri vrhove sveta – severni in južni tečaj ter goro Everest. Nekateri njegovi podvigi še bolj dvignejo obrvi, na primer pohod pod New Yorkom: mesto, ki nikoli ne spi, je prehodil po kanalizaciji. Njegova knjiga Tišina v času hrupa je svetovna uspešnica, v slovenščini lahko preberemo tudi knjigo Hoja. V nedeljo ga je v oddaji Intervju na TV Slovenija gostila Ksenija Horvat. Na intervjuju je bil skuštran in bos.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Kultura | TV
Kultura na TV Slovenija je resna oddaja, ki svojega predmeta obravnave in gledalcev običajno ne podcenjuje. Zato nas je v ponedeljek toliko bolj razočaralo, da je novinarka Maša Levičnik v prispevku s tiskovne konference pred začetkom 35. slovenskega knjižnega sejma spregledala ali namenoma izpustila trpko ironijo. »Ob 200. obletnici smrti Valentina Vodnika podoba tega pomembnega predstavnika razsvetljenstva vabi na knjižni sejem. In ob razsvetljenstvu, ki velja za temelj evropske kulture, je v fokusu kar celotna celina Evropa,« je obetavno predstavila veliki dogodek, nato pa visokoleteče besede prepustila še Zdravku Kafolu, predsedniku sejma. »Sejem skuša biti aktualen, družbeno odgovoren in se odzivati na dogodke,« ga je opredelil Kafol.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Kultura | TV
Pripravite kamere, prihajajo s traktorji
Mestna občina Ljubljana gradi nov kanalizacijski vod. Kot je avgusta ugotavljal Mladinin novinar Staš Zgonik, je vod C0 del velikega, z evropskimi sredstvi podprtega projekta nadgradnje kanalizacijskega sistema. Pomembno vprašanje, na katero smo že poleti dobili odgovor, je, ali je smiselno, da poteka prek vodovarstvenega območja. Obsežne raziskave kažejo, da je vod, za katerega naj bi bili uporabljeni najsodobnejši materiali in naj bi zdržal potres do 10. stopnje po evropski lestvici, najbolj varna in optimalna rešitev, s čimer se strinjajo tudi podučeni in sicer kritični okoljevarstveniki.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | TV
Dr. Igor Saksida se kot univerzitetni profesor zavzema za spodbujanje branja. Zaradi njegovih dejavnosti je marsikdo na široko odprl oči. Nekateri, ker njegovi novi pristopi približevanja slovenščine mladim pogosto res delujejo bolje. Kdo pa tudi v grozi. Svoje nauke včasih namreč jemlje zelo zavzeto. Ker na primer opaža, da si mladi ne šepetajo Prešernovih poezij doma za pečjo, poslušajo pa rap, se sam loteva tudi repanja. Kar lahko izpade bizarno – sploh za tiste, ki so že kdaj poslušali rap.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Kultura | TV
Oddaja Kaj dogaja? Z Jonasom naj bi bil poznovečerni šov, kot jih gledamo uvožene iz ZDA: s širokim in provokativnim voditeljem, vložki nadarjenih komikov, obdelovanjem dnevnopolitičnih tem in nekaj glasbe. Marca letos sta ob začetku prve sezone oddaje Jonas in TV Slovenija obljubljala, da se bomo smejali in zamislili nad aktualnimi vprašanji. Super, saj nam na televiziji manjka razgledanih provokatorjev, ki bi nam v obraz servirali naša malomeščanska prepričanja. Tudi v drugi sezoni oddaje nam jih še vedno manjka. To soboto je bila največja fora oddaje Ljubljanski maraton oziroma, kot ga je opisal nad svojim prebliskom vidno navdušeni Jonas, »top športni dogodek v letu: plačaš 50 evrov, da lahko par ur laufaš po Ljubljani«. Za veliki vrhunec je hišni komik Tilen Artač imitiral Grego Skočirja iz benda Big Foot Mama, odpel je predelan komad Nisem več s tabo. Nekaj dobrega je bilo v tej imitaciji: dobili smo občutek, da če zdržimo do konca, bomo zdržali tudi 42-kilometrski tek. »Tec’, tec’, js sem za tabo. Tec’, tec’, tud če ne gre. Še zdej mi ni jasn, zakva to sploh delam. Če si Slovenc, pač sprašuješ se ne,« je sopihal med skakanjem pred sliko skupine maratoncev, mi pa smo se spraševali, kaj ima Slovenec s tem. A oddaja temelji na mimogrede navrženih stereotipih, med katerimi ima »Slovenci smo bedni« prav posebno mesto. Na temo spoštovanja državnih simbolov so tako ugotavljali, da večina otrok bolj pozna grb Barcelone kot grb Slovenije, vsak pravi Slovenec pa bo za praznik tako ali tako raje obesil sebe kot zastavo. Tako kot temu smo se lahko »krohotali« tudi segmentu, v katerem s pokvečenim glasom sinhronizirajo poslance. Ni bilo treba spremljati, kaj govorijo, saj je bilo, kot bi na veselici sedeli zraven največjega maherja, ki po štirinajstih janževcih stresa vice. Kot v skoraj vseh oddajah na nacionalni televiziji v zadnjih dvajsetih letih, ki so se trudile biti ravno prav provokativno duhovite in usekale ravno prav mimo. Gledalcu se včasih stoži po zlatih televizijskih časih Saše Hribarja, morda je to nostalgija, ampak, a ni bil HriBar res precej dobra oddaja?
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Kultura | TV
Prejšnji teden se je začelo sojenje vpletenim v domnevno milijonsko zavarovalniško prevaro. Ženska naj bi si v dogovoru s partnerjem s cirkularno žago namenoma odrezala roko. Véliki misterij, o katerem si lahko glede na poročanje v informativnih oddajah belimo glavo te dni, je menda, kaj pomeni, da je imel en dan na sodišču on pulover z napisom Kralj, drug dan pa ona enak pulover z napisom Kraljica. Po zaslugi takšnega fokusa osrednjih informativnih oddaj se svet lahko vrti, ne da bi pod Alpami kaj prida vedeli o njem. Zato je bilo osvežujoče gledati petkove Odmeve, v katerih so bolj kot običajno poskrbeli za širitev obzorij. Obširno so se lotili prispevka o nemirih v Kataloniji, kjer se je tokrat na ulicah Barcelone zbralo okoli pol milijona protestnikov zaradi sodbe španskega sodišča politikom, ki so pred dvema letoma organizirali referendum o neodvisnosti Katalonije. A smo v sklopu ilustracije razmer med ognjem, dimom in pendreki slišali in videli tudi izjavo o pretresljivi izkušnji irske turistke Deirdre Hickley, ki si zaradi protestov ni mogla ogledati cerkve Sagrada Familia (»morala bom priti še enkrat,« je skrušeno ugotovila).
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Kultura | TV
Začnimo tokrat pri tistem, kar je bilo dobrega in nam pokaže, zakaj je javna TV tako pomemben institut. Gre seveda za oddajo Tarča, v kateri so se lotili poslovanja ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Od vseh medijev v današnjem svetu padajoče gledanosti in naklad si le javne televizije in radii še lahko privoščijo, da pri enem novinarskopreiskovalnem projektu zaposlijo štiri, pet ljudi za več tednov. In to se je tudi poznalo. Uspelo jim je narediti verodostojen prikaz izigravanja zakonodaje in tudi slovenske sodne oblasti, ki bi se rada tovrstnih primerov predvsem znebila. No, najraje bi videla, da jih ne bi bilo.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Kultura | TV
V ponedeljek so se v Dnevniku na TV Slovenija odpravili na brniško letališče. Iskat zgodbo tja, kjer so vedeli, da je ni več. Popoldne je šla namreč letalska družba Adria v stečaj in odpovedala še vse preostale lete, česar pa po tednih stalnih odpovedi le redki niso pričakovali. »Je to konec Adrie Airways?« je voditelj Dejan Ladika povprašal novinarko na terenu. »Žal kaže, da je res tako, tudi tukaj na letališču je pomenljivo zelo mirno, očitno so potniki po številnih odpovedih prejšnji teden težave pričakovali tudi danes,« mu je zaupala poročevalka, ki tam niti ni imela več kaj iskati niti ni znala tega izkoristiti in poudariti. A nam je nato predstavila mnenja treh ljudi, ki jih je našla na letališču. Gospod s črnim klobukom je pomodroval, da »če ne zna poslovat, pa naj gre v stečaj, ne«. Natakar iz letališkega lokala je menil, da je »pač fajn, da imaš lastnega prevoznika, pa tudi na številu potnikov in prometu se pozna, tudi v gostinstvu«, in ker ta ugotovitev novinarki (ki je, zapišimo še jasneje, poročala z letališča, s katerega je bila ukinjena vsaj polovica letov), še ni bila dovolj, ga je morala vprašati še, ali bodo tudi v letališkem lokalu kaj občutili stečaj. Natakar je potrdil njeno domnevo. Nato pa nam je razloge za propad Adrie razložil gospod z nahrbtnikom. To so bile po njegovem vse slabše storitve, vse pa je povezano z razmerami na trgu in slabim vodstvom. »Kdo je kriv?« ga je še resno vprašala novinarka. »Jah, v prvi vrsti divji kapitalizem,« je pojasnil gospod z nahrbtnikom. Prispevek je bil eden poskusov cepljenja resnega novinarstva na vznemirljivi pomp in človeške zgodbe. Seveda po vzoru višje gledanih komercialnih televizij.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Kultura | TV
V oddaji Tednik na TV Slovenija so se ta teden lotili, kot so dejali, »spornega koncerta«, ki je obeležil vrhunec praznovanja ob 60-letnici Velenja. »Nastopila sta Ines Erbus, sicer Ljubljančanka, ki večinoma poje v hrvaščini, in srbski virtuoz Željko Joksimović,« je pojasnila razlog za prispevek novinarka Barbara Štor. Obiskovalci koncerta so bili navdušeni, je ugotavljala, a dodala, da so nekateri drugi prepričani, da bi ob tako častitljivem jubileju prebivalce rudarskega mesta morali zabavati domači glasbeniki. »Če za tako obletnico domačini nimamo pravice do veselja, slovenske glasbe, je hudo. Namesto da bi bil v soboto v Velenju, sem šel v Pliberk poslušat Andreja Šifrerja,« ji je povedal sogovornik Andrej Jevšenak ter dodal, da bi bilo primerno, da bi nastopal »en tak, ne pa nekdo od drugod«, in za vsak primer pritaknil še »ki je čisto nepoznan, vsaj naši generaciji«. Novinarka je pronicljivo ugotovila, da mu nekateri pritrjujejo, spet drugi ne. Občani s ceste, ki jih je povprašala za mnenje, pa so povedali, da »jaz nimam proti nobenemu nič, ampak če je naše, naj bi bili naši glasbeniki«, »meni je fajn, da je dober koncert«, »dobro je, da je veselica«. Vendar pa niso bili dovolj pomembni, da bi jih predstavila z imenom. S čim si je to prislužil Jevšenak? Gre za lokalnega aktivista, ki je med drugim pred časom v enem od svojih pisem v reviji Demokracija zapisal: »Ljudje bodite ponosni na naše ljudi, kot so Janez Janša, Franc Kangler in Aleš Primc, in s skupno močjo naredimo to slovensko deželo spet lepo slovensko, ne pa jugohlapčevsko, kot je to sedaj naredila Cerarjeva balkansko-partijska vlada.«
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Kultura | TV
Z zračnimi posnetki Bele hiše, berlinskega TV-stolpa, pariškega Slavoloka zmage ter ljubljanskega Nebotičnika in gradu se kozmopolitansko začne nova informativna oddaja televizije Planet. »Novice s srcem«, kot se samodeklarirajo, so na sporedu od 2. septembra in se za vsak primer, če bi kdo pozabil, na katerem kanalu je obtičal in ob kateri uri, imenujejo Planet 18.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Kultura | TV
Priljubljenost vlade Marjana Šarca med ljudstvom analitiki pogosto pripisujejo njegovi odločnosti, cepljeni na zdrav razum. Na TV Slovenija so obeležili eno leto njegovega vladanja, čas, ko se morajo pokazati tudi dejanske politične spretnosti. V nedeljo se je koalicija samoocenjevala, v ponedeljek pa so za komentar povprašali opozicijo. Da je ta do vlade bolj kritična, niti ne bi smelo biti novica, pa je v Dnevniku pač bila. Mogoče je večji razlog za zaskrbljenost, da je prvak SNS Zmago Jelinčič, eden vodilnih sovraštvo spodbujajočih politikov, Šarca pravzaprav pohvalil. Na srečo se je obregnil vsaj ob njegovo ekipo, posebej ob Alenko Bratušek.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Kultura | TV
»Zdaj pa k temi, ki ne deli le Slovenije, temveč ves svet,« je prejšnji ponedeljek zavzdihnila Nuša Lesar, voditeljica oddaje Svet na Kanalu A, »veganstvu in vegetarijanstvu«. Te žgoče tematike, ki povzroča nemire po Zemlji, so se lotili kot raziskovalni novinarji stare šole, ki za zgodbo in resnico tvegajo svoja življenja v vojnih območjih. Njihova kolegica Manca Turk se je zaobljubila, da se bo en teden prehranjevala le z izdelki rastlinskega izvora.
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Kultura | TV
»Konec je,« je Uroš Slak v ponedeljek naznanil paradno novico 24ur Zvečer, kot da si lahko oddahnemo ob koncu vojne. Pa se je izkazalo, da se očitno le preveč razigrano veseli konca poletja, v katerem je moral kot zadnji krajcar petkrat obrniti vsako novico o odstrelu divjadi, zdaj pa lahko spet sam veselo strelja kozle.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Kultura | TV
Glavni krivci za pereče tegobe na slovenskem podeželju niso le vse številnejši medvedi in volkovi, temveč predvsem Zajc, minister za okolje in prostor, ki ne ukrepa dovolj odločno. To je ugotavljalo nekaj sto kmetov, ki so zaradi napadov zveri v soboto protestirali v Velikih Laščah. Iz poročanja na Pop TV in TV Slovenija smo gledalci med vrsticami razbrali, da je boj protestnikov tokrat bolj kot za lastno varnost predvsem ekonomski – kar pa je tudi za novinarje očitno najbolj neoporečen razlog za protestiranje.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Kultura | TV
Leta 2015 se je RTV Slovenija odločila za res čudno potezo: ukinila je svoje dopisništvo v Zagrebu, z argumentom, da je prestolnica sosednje države res blizu, da je Zagreb mogoče pokrivati s kombinacijo lokalnih novinarjev ob meji in iz Ljubljane. Zakaj? Ker so s to potezo na letni ravni privarčevali 110.000 evrov. No, že takrat so kritični do te poteze povedali, da bi še bolj privarčevali – po tej logiki –, če bi ukinili kar celotno RTV Slovenija.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Kultura | TV
Na televiziji Planet Plus, dodatnem kanalu televizije Planet, so nas v torek razveselili z oddajo Vaše zdravje, naša skrb, v napovedniku »oddajo, namenjeno izključno vašemu zdravju, v kateri se bomo posvetili zdravstvenim tegobam današnjega časa in vam ponudili rešitve za boljši jutri«. Že začela se je razburljivo, saj smo posumili, da voditeljici Ljubici Spurej Jazbinšek niso zaupali imena oddaje, ko nas je pozdravila »v naši in v vaši tržnici« (kar se je sicer izkazalo za bolj resnicoljubno). Nadaljevala je, da je to svetovalna oddaja, v kateri bodo svetovali, kako si na povsem naraven način lahko pomagamo sami. Če ne že dotlej, smo zelo kmalu sklenili, da bi bilo najbolj naravno in zdravo izklopiti televizor. Tema oddaje so bila obolenja srčno-žilnega sistema, edina gostja pa je prišla iz menda izjemno uspešnega družinskega podjetja Biovis. Aida Budimlić se je predstavila kot strokovna sodelavka, ki je vsak dvom o tem, da je usposobljena za televizijsko »kramljanje in predvsem svetovanje ljudem« o njihovih srčno-žilnih sistemih, razblinila s tem, da je nekoč imela tudi sama neke zdravstvene težave.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Kultura | TV
V ponedeljkovi oddaji 24ur so si privoščili nekaj, kar bi lahko razumeli kot spodrsljaj, ali pa raje kot spreten zbodljaj na račun naših južnih sosedov. Pokazali so posnetke hrvaških turističnih destinacij, čez ekran zapisali »Dobre številke«, voditelj Edi Pucer pa je to sliko pospremil: »Katastrofalen julij za hrvaški turizem. Tako hudo ni bilo niti med vojno, se za glavo držijo domačini.«
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Kultura | TV
Supercelične nevihte niso ravno pogost pojav. Ali pač? Vsekakor si vremensko manj podučeni tega nismo razjasnili z ogledom torkovega Sveta na Kanalu A, ki se je uveljavil kot informativna oddaja o malem človeku za malega človeka. Med obširnim obravnavanjem zadnje ujme so veselo bliskali s tem zvenečim terminom, mi, ki superceličnih neviht ne poznamo in bi si želeli stavek pojasnila, pa smo lahko kolebali med slabimi možnostmi: da se premalo posvečamo vremenu; da je nekdo pri Svetu precenil gledalce; ali, kar se po ogledu cele oddaje zdi najbolj verjetno, da je ta nekdo svoje delo opravil šlampasto in se tudi sam ni pozanimal.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Kultura | TV
»Na Lampedusi se je danes zjutraj razpletla drama,« je Jasmina Jamnik v sobotnem Dnevniku začela prispevek o humanitarni ladji Sea Watch 3, ki jo je kapitanka Carola Rackete kljub nasprotovanju italijanskih oblasti privedla v lampeduško pristanišče. Na ladji je bilo 40 beguncev, ki so jih rešili iz morja. Skupaj s kapitanko so bili vidno izčrpani, za pristan so prosili kar 16 dni. Če smo gledali televizijo le v soboto, smo se lahko glede na prispevek predvsem spraševali, kakšne zločine je kapitanka storila.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Kultura | TV
»Naj bo vzdušje nocoj vsaj za odtenek bolj veselo in bolj vzneseno,« je predsednik Pahor komorno, kot da je tudi sam že vnaprej naveličan svoje uprizoritve državniškega tona, nagovoril zbrane na ponedeljkovi proslavi ob dnevu državnosti. Kulturno-umetniški program, ki je sledil njegovemu govoru, je bil tokrat posvečen znanosti. Pozorno oko je lahko uvidelo, da kolos, ki pod napisom »Drznimo si vedeti« dominira na sceni – bel krog, okoli katerega z repi v barvah slovenske zastave počasi krožijo drugi krogi –, verjetno želi spominjati na sončni sistem in s tem opozoriti na znamenito in težko zmagoslavje znanstvenega mišljenja nad ukoreninjenim prepričanjem, da je Zemlja ploščata, ali pa na atom z elektroni, véliko odkritje fizike. Lepo, da so se odločili opozoriti, da je danes tudi znanstvena misel, ne več le kultura, vse manj spoštovana. Branja citatov znanstvenikov in kulturnikov so se nato prepletala z glasbenimi točkami, in če glede državne proslave verjetno ne bomo nikoli poenoteni (spet je uspelo najbolj izstopati tistim povabljencem, ki jih protestno ni bilo), pa smo se ob prvem nastopu verjetno lahko strinjali, da je neverjetno, kako imajo plesalci še vedno navodila iz zlatih časov šovov Maria Galuniča, da naj dajejo vtis San Rema iz 90. let – ali pa njihov nastop tako vsaj izpade na prenosu na Televiziji Slovenija.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Kultura | TV
Prejšnji petek se je v Ljubljani odprl 33. grafični bienale, »eden od dogodkov, ki so v 50. letih postavili Ljubljano na zemljevid mednarodno pomembnih razstav«, ga je v oddaji Osmi dan na 1. programu TV Slovenija voditeljica Polona Balantič naznanila dan pred tem. V oddaji so obdelali tudi rdečo nit tokratne izdaje: humor. »Pod naslovom Vice v lisice so razstavljena dela, ki govorijo o dolgi tradiciji grafike kot žanra, ki je pravzaprav idealen za satiro,« je voditeljica razložila odločitev kustosov, da v duhu sodobnega razumevanja grafike povabijo celo stand up komike.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Kultura | TV
Med znamenitimi figurami francoske zgodovine je ena najbolj slikovitih knez Talleyrand. V zgodovino se ni zapisal kot velik državnik niti ni bil za časa življenja posebej cenjen, morda ravno nasprotno, fascinantna pa je njegova politična trdoživost. Čeprav je neslavno padal s položajev skupaj z mnogimi vladavinami Francije 18. in 19. stoletja, so novi vladarji vedno znova ugotavljali, da težko shajajo, če blizu sebe nimajo njegovih »posebnih izkušenj«, pretkanosti in poznanstev.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Kultura | TV
V tekmi za gledalce povolilnih oddaj je imela Pop TV zlatega aduta: povolilna oddaja na Popu je neposredno sledila finalu oddaje Zvezde plešejo, katere tekmovalci so morda pridobili več src in glasov gledalcev kot bodoči predstavniki Slovenije v parlamentu. A veličasten uvod, ki ga je naredila komercialna televizija, ni bil največji problem nacionalke, od katere bolj kot spektakel pričakujemo preudarnost, znanje, izkušen uvid v politiko. Na TV Slovenija so se, kot je v njihovi navadi, potrudili, da naredijo vtis, da se res trudijo in predvsem, da so tam, da so na terenu, tako da se vidi, da delajo, tako kot delajo na Pop TV. In da bi gledalcem to dali vedeti, so na zaslonu najprej pokazali kolaž vseh svojih novinarjev na terenu v Sloveniji in Evropi. Kar bi bilo odlično (no, do oči bolj prijazna grafična oprema sicer tudi ne bi škodila), če bi ob kvantiteti malo več pozornosti namenili kvaliteti.
-
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Kultura | TV
Sivino deževnega maja razbijata dva evropska televizijska spektakla: volitve in Evrovizija. Zagotovo lahko rečemo, da je zanimanja vse več vsaj s strani tekmovalcev. Ker na Evroviziji sodeluje preveč držav, da bi lahko vse pesmi poslušali v enem večeru, ne da bi zaspali ali znoreli, je izbor raztegnjen v več večerov. Če je rezultat predvsem, da se izbor vsako leto bolj neznosno vleče, pa je pri volitvah več časa za tehtna vprašanja in odgovore vsekakor dobrodošlo. Na Pop TV so v tej maniri v oddajah Fokus soočili po dva predstavnika ali predstavnici strank, kar je dobra ideja, če pomislimo na domet današnjih kričavih množičnih soočenj. Pa do posebne globine nismo prišli. Denimo, uvod v sobotni oddaji, ko sta se predstavljali kandidatki Desusa Tereza Novak in Janja Sluga iz SMC, je bil zanimiv. Skrajneži da se bodo verjetno okrepili, je dejal voditelj Miha Drozg in bil oster: »Tako je tudi po zaslugi liberalcev in demokratov, ki očitno doslej niste znali na pravi način odgovarjati na težave ljudi, probleme v družbi. Kakšne predloge konkretno imate recimo za socialo, brezposelnost, boljše pogoje dela, odpravo prevelikih neenakosti?« A kaj, ko se je zadovoljil s floskulami, da je treba odgovor iskati v gospodarski rasti in poudarjanju socialne pravičnosti.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Kultura | TV
V začetku tedna se je požar, ki ga je povzročila kolumna astrologinje Eme Kurent, z družbenih omrežij preselil na televizije. V besedilu, objavljenem v tabloidu Lady, se je zgražala nad tem, da so invalidi privilegirani, saj je zanje neupravičeno in nesmotrno rezerviranih toliko parkirnih prostorov, in ponosno povedala, da sama pogosto parkira na teh mestih, ker imamo tudi neinvalidi svoje probleme in se nam mudi na delo ali pa imamo enostavno otroke.
