Stanka Prodnik
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Kultura | TV
Pri sosedih je televizija bolj modra
Hrvaška televizija (HRT) se je debate Žižka in Petersona v nasprotju s TV Slovenija lotila temeljito. Najprej jo je objavila zgoščeno, teden po soočenju pa na HRT 3 še v celoti, s podnapisi, čemur je sledila komentatorska oddaja Peti dan. TV Slovenija je približek komentiranja izvedla v oddaji Moje mnenje na 2. programu. Obe oddaji sta panel štirih gostov, ki so predstavljeni kot intelektualci, primerjava med njima pa pokaže žalostno intelektualno raven naše nacionalke.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Kultura | TV
Oddaja Koda je naslednica Posebne ponudbe, ki nas je seznanjala s pastmi potrošniškega sveta in načini, kako se jim uspešno izogniti. To je fino, saj je današnji potrošniški svet tako zapleten, da očitno ne znamo pravilno kupiti niti vrečk za smeti, kot smo izvedeli v torkovi oddaji.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Kultura | TV
V petkovem vrhunskem večernem terminu se je železnemu narodno-zabavnemu repertoarju na nacionalki, Slovenskemu pozdravu, pridružil še nekajkrat bolj gledani resničnostni šov Ljubezen po domače na Pop TV. Mogoče očitek, da je v medijih podeželska Slovenija neustrezno predstavljena, ni iz trte zvit. Vprašanje pa je, koliko se lahko zanesemo na ti oddaji, da sliko bistveno popravljata.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Kultura | TV
Dogodek, kot ga v Sloveniji še ni bilo, je bil prejšnji petek prva in glavna novica nacionalke, Pop TV in Planeta. Moški z burno preteklostjo in nejasnimi nameni je ugrabil avtobus ljubljanskega potniškega prometa skupaj s sedmimi potniki in prisilil voznika, da je odpeljal nekam na Barje. Do sitega smo se lahko nagledali zračnih posnetkov Ljubljane, računalniških animacij in rekonstrukcij dogajanja, posnetkov novinark s »cesto, po kateri je peljal avtobus«, v ozadju in drugih prikazov, kako naj bi dogodek potekal. Če si je kdaj kakšen bolj ameriško usmerjen televizijski urednik zamislil, da je čas, da začnejo njihove ekipe uporabljati helikopterje in z njimi za vsak primer stalno spremljati dogajanje, je dobil enkratno priložnost, da to idejo potegne iz predala.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Kultura | TV
Kar Šiško zahteva, to Šiško na TV Slovenija dobi
Pet let je, odkar je Zoran Predin, pevec in ognjevit košarkarski navijač, po košarkarski tekmi udaril enega od sodnikov. Izbruh je obžaloval, se za dejanje javno opravičil in napovedal, da se tekem ne bo več udeleževal, saj da sam ocenjuje, da ni sposoben normalnega navijanja. Njegov izpad so strogo obravnavali tako mediji kot javnost, saj je – ne glede na to, da je »le« glasbenik – javna oseba, te pa se postavljajo za zgled. Kadar smo bili posebej pravičniški, smo se jezili tudi zato, ker je kot privilegiranec lahko v nasprotju z drugimi navijači kljub varnostnikom dosegel sodnika.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Kultura | TV
V Mednarodnih obzorjih na TV Slovenija so v torek pripravili oddajo Razdruženo kraljestvo, ki je bila morda bolj kot razlaga brexita oris Združenega kraljestva danes, kot ga vidijo britanski sleherniki. Čeprav se tovrsten modus razlage družbenih vprašanj pogosto sprevrže v plitek za in proti, ki onemogoča resnično debato (kar je botrovalo tudi brexitu), pa je bila tokrat predstavitev pogledov ljudi dovolj zanimiva in opremljena z – včasih tihim –komentarjem, da je spodbudila k (ponovnemu) razmišljanju o vprašanju, ki bo krojilo tudi našo usodo.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Kultura | TV
Tarča bo tokrat govorila o napetosti v koaliciji, novih okostnjakih SMC in izsiljevanju Levice, je prejšnji četrtek svojo oddajo napovedala voditeljica Erika Žnidaršič. Potem je koaliciji po zgledu Bruslja in Kračunovega fiskalnega sveta brala levite: gospodarstvo se ohlaja, vlada sprejema razkošen proračun, nujnih korenitih reform pa od nikoder.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Kultura | TV
Veselili smo se Milijonarja s Slavkom Bobovnikom, ki je po tem, ko se je poslovil od Odmevov in upokojil, začel voditi ta kviz na Planet TV, in si mislili, da mora imeti nacionalka zagotovo tisti zoprni občutek »kako da se jaz nisem tega spomnila«. V napovednih špicah nas je spraševal, ali je naš največji strah v življenju sedeti na vročem stolu nasproti njega, po ogledu prve oddaje pa se bojimo, da bodo sicer odlični rejtingi padli. Ta dolgoletni preizpraševalec, ta poosebljena odločnost, se je namreč zdel v prvih nastopih v vlogi voditelja kviza kot odrski igralec, ko se znajde v filmu. Retorične bravure mu še kar gredo, ampak kaj, ko ni bilo tiste nujne nonšalantne iskrivosti vrhunskih voditeljev tega kviza, ki tekmovalca hkrati malo podreza in ga naredi za zmagovalca, še preden začne odgovarjati. Pa vendar upamo, da se bo Slavko otresel treme, da potrdi našo tezo, da je končno našel svoj format televizijske oddaje.
-
Velik talent je vedno obsojen na očitke tisočerih, je kritike, ki posmrtno letijo na modnega kreatorja Karla Lagerfelda, v novi oddaji Zadnja beseda komentirala Polona Vetrih. Verjetno bi temu prikimal tudi upokojeni voditelj Odmevov Slavko Bobovnik – če je mogoče soditi po njegovem zadovoljstvu, ker so njegovo delo kritizirali desni, levi in stroka. Slavko še niti ni dobro odšel, pa se že vrača: vodil bo kviz Milijonar, ki ga obuja Planet TV. Slavkova karizma je bila vedno ravno v tem, da tako očitno verjame vase in v svoje delo, v svoje kremenito vztrajanje pri zahtevanju odgovora, pri čemer ni možnosti, da je vprašanje tisto, ki je napačno. In sedaj, v penziji, bo končno dobil primeren format. Vprašanja v Milijonarju so kratka in jasna, možni odgovori še krajši in le eden je pravilen. Kot da je bil njegov dolgoletni prispevek novinarstvu le vaja za njegovo resnično kariero.
-
Če kaj, se za nacionalko pogosto zdi, da se trudi. A kaj, ko je lepota televizije ravno v tem, da gledalca očara z ustvarjanjem iluzije o odsotnosti napora. Z vtisom, da vsi na malem zaslonu uživajo in v to kolektivno izkušnjo potegnejo še gledalce. To je smoter razvedrilnega programa. Medtem je gledalec letošnje Eme lahko slutil, da občinstvo v studiu RTV namesto na oder pogleduje na plonklistek, kam naj gleda in kam da roke. In skoraj teden dni kasneje se nacionalka še kar trudi.
-
In kaj je bilo to, gospod premier?
Govori Vinka Möderndorferja na Prešernovih proslavah so v zadnjih letih postali že del narodne folklore. Politiki v prvih vrstah vedo, da bo padalo po njih, vedo, da prihajajo na »žar«, vedo, da morajo kritične besede le stoično prenašati in na koncu z grenkobo zaploskati povedanemu. Pa ne pomeni, da Möderndorferejeve besede nimajo teže in smisla, le predvidljivo je.
-
V Tarči je Erika Žnidaršič gostila nekaj dni pozneje odstoplega ministra za kulturo Dejana Prešička, ki se je branil pred obtožbami o mobingu. V tej bizarni oddaji so blesteli vsi gostje, začenši z Andrejo Rihter, nekdanjo SD-jevko in ministrico za kulturo, ki je pred kamero želela skrivnostno razčiščevati s Prešičkom, iz česar pa smo razbrali predvsem, da je kot organizatorka slabo izpeljala dogodek, na katerem je sodeloval minister, zaradi česar naj bi se ta razjezil. Nismo izvedeli, kaj točno se je zgodilo, se je pa zdelo čudno, da je Andreja Rihter tako krhka, kakor da sama nad nikomer nikoli ne bi povzdignila glasu. Da ne boste narobe razumeli; kolerični izpadi ne sodijo na delovno mesto in ministri morajo kot vsi drugi znati obvladovati svoj temperament ter se do sodelavcev obnašati profesionalno in spoštljivo. Pa vendar si ob Tarči nismo mogli kaj, da se nam Prešičkovi nasprotniki ne bi zdeli pregovorni javnosektoraši, kakor jih opisujejo najbolj povampirjeni neoliberalci, ljudje, ki so se za svojo pravico do nedela ali slabega dela pripravljeni boriti z vsemi štirimi in v ta boj vložiti več energije, kot so je kadarkoli vložili v delo samo. Do konca oddaje se nismo nehali čuditi izboru gostov, poleg Andreje Rihter pa je bil naš najljubši Matjaž Han (SD), ki je s Prešičkom tudi v sorodu. Očitno nismo bili edini, ki se nam je prikupil, kajti že nekaj dni pozneje ga je v studio Odmevov povabila tudi Rosvita Pesek. Se že veselimo naslednjega moralističnega prispevka o nepotizmu, ki ga bo za nas pripravila nacionalka.
-
Prejšnji teden je bil za slovenske medije, tudi za slovensko televizijo, težak. Na političnem prizorišču se ni zgodilo skoraj nič, zato je vsak dogodek lahko odjeknil v praznini. Poslanka SDS in bralna značka. Kobal in plagiat. Skladiščnik iz UKC-ja, ki je za podkupnino jemal jajca. Pobegli zaporniki. Ne glede na to, da ima stranka SDS na grbi več grehov od poslanke, ki se ji zdi branje napor, da Kobalovo delo ni vredno vse te pozornosti, da je slovensko zdravstvo bolj osiromašeno od velikih naročil kot od kurjih tatov in da je Slovenija na samem svetovnem repu pri pobegih iz zaporov (veliko večji problem je veliko število povratnikov), se je zdelo, kakor bi bili na robu katastrofe, pa če smo gledali Tarčo na nacionalki ali Uroša Slaka na Pop TV.
-
Morda je krivično ocenjevati serijo glede na prvo epizodo, a Ekipa Bled (režija Blaž Završnik, scenarij Gregor Fon) nas je (z izjemo glavnega igralca Janka Mandića) v nedeljo zvečer na nacionalki tako razočarala, da ne vemo, koliko delov bomo še zmogli pogledati. Gre za žanrsko serijo, kriminalko, za katero smo mislili, da si bo za zgled vzela Umore na podeželju ali pa vsaj Commisaria Laurentija, skratka detektivko, ki je malo napeta, malo dramatična, malo pa nudi lepe vedute. Sploh zaradi Bleda, bisera, smo pričakovali, da se bodo otoček in cerkvica in gore svetlikali v dih jemajočih sončnih vzhodih (kot Trst in okolica pri Laurentiju), a namesto tega smo bili le na parkirišču nakupovalnega središča. To potezo bi sicer cenili, če bi šlo za odmik od klišeja, razbitje mita rajske destinacije in samega žanra; a ker serija na noben način ne poskuša razbijati mitov, ampak kvečjemu sledi klišejem, bi si želeli vsaj spočiti pogled na vršacih. Po prvi epizodi nam ni bilo jasno, ali je primer zaključen ali ne, ker se ni zgodilo nič: iskali so računalnik in ga našli; to, da je na njem posnetek potencialne spolne zlorabe, pa je kar odplavalo v pozabo. Skoraj neverjetno je tudi gledati detektivko, ki niti za hip ne postane napeta. Priča smo tudi bizarnim dialogom, naš najljubši je bil tisti, v katerem mladi policist mladega kriminalista Luko z občudovanjem vpraša, ali je res, da je spoznal predsednika. In to v državi, kjer je predsednikov program romanje iz vasi v vas, s procesije na procesijo in se moramo bolj potruditi, da ga ne srečamo, kakor da ga srečamo.
-
Na zadnji petek leta 2018 so na nacionalki razglasili osebnost leta in naziv je pripadel premieru Marjanu Šarcu. Prispevku, ki je predstavil ključne točke njegovega lika in dela v zadnjem letu, je v studiu sledil pogovor o njem. Sogovornica je bila Miša Molk.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Kultura | TV
V preteklem tednu smo slavili državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Ob tej priložnosti smo lahko prisluhnili trem vodilnim slovenskim državnikom.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Kultura | TV
V torek smo gledali pogovor Slavka Bobovnika z Marjanom Šarcem in nato z opozicijo. Poslušati Šarca je, kot bi glasno brali pratiko, malo praktičnosti in malo poučnosti; pa tu in tam kakšen dovtip. Slavko Bobovnik je scela zavzel svojo držo modreca izpod Pece, strogega očeta, ki kara, a zna biti tudi dobrodušen. Dobrodušnost se je posebej videla, ko je Zmagu Jelinčiču ob koncu pogovora možato stisnil roko in mu zaželel »srečnega pa zdravega«, kakor bi bila v gostilni. Zanimivo, da je dobre želje izrekel le njemu.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Kultura | TV
Na Voyu se je začela prva sezona nove slovenske nanizanke LP, Lena in s tem so poskrbeli za praznik slovenske televizije. Čeprav so na spletnih straneh Voya nanizanko napovedovali kot šokantno, necenzurirano, provokativno in kar je še pridevnikov, s katerimi na tej televiziji radi opletajo, smo dobili predvsem nekaj, kar je resnično. LP, Lena je serija, ki kaže življenje milenijk in milenijcev v Ljubljani: alkohol, ki ga pijejo, lokale, kamor hodijo, droge, ki jih jemljejo, jezik, ki ga govorijo, glasbo, ki jo poslušajo, pogovore, ki jih imajo, družine, iz kakršnih prihajajo, odnose, ki jih obremenjujejo.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Kultura | TV
Čeprav se nacionalka drži preverjenega recepta, da je lokalna novica kraljica in po vaseh išče čudne hrane, šege in navade, se je, presenetljivo, odločila bojkotirati drugi krog lokalnih volitev. V nedeljo smo zaman pričakovali novinarje na terenu, komentatorje v studiu in fanfare: vse, kar smo dobili, je bilo nekaj dolgočasnih grafov in novinarje, ki so nove župane spraševali »kakšni so občutki«. Čeprav je drugi krog lokalnih volitev poskrbel za nekaj sunkovitih premikov (npr. Koper, Nova Gorica, Hrastnik) in čeprav se je pokazalo, da podpora vseh političnih strank skupaj (SD, SDS, Nsi, SMC) na lokalnih volitvah ne pomeni skoraj nič (npr. Domžale), se nacionalki vsega tega ni zdelo vredno analizirati. Upali smo, da bomo kaj boljšo analizo dobili vsaj v ponedeljkovih Odmevih, a smo bili deležni le še več grafov s primerjavami in dveh medlih analitikov. Nihče ni šel na teren in skušal raziskati, kaj se je zgodilo. Posebej zanimivo se je zdelo opazovanje skoraj izključno moških zmagovalcev lokalnih volitev, kar potrjuje pravilo, da ljudje na abstraktni ravni sprejemajo ženske v politiki (evropski parlament), a bolj ko se bližajo njihovemu resničnemu življenju, bolj se jih otepajo (ne v moji vasi!).
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Kultura | TV
Odmevi so se pretekli torek začeli s temo o slovenskem osnovnošolskem sistemu; že uvodoma so v prispevku povedali, da kar 76 odstotkov šolarjev v šolo ne hodi z največjim veseljem, 70 odstotkov jih šola sploh ne zanima, 65 odstotkov šolarjev pa se čuti nerazumljene. Slavko Bobovnik se je ob tem resno prijel za manšetni gumb in se vprašal, kdo je za to kriv in kdo odgovoren. Na zagovoru sta bila dr. Jernej Pikalo, minister za šolstvo, in dr. Vinko Logaj, direktor zavoda RS za šolstvo. Najboljši del tega pogovora je bil kviz: Bobovnik je gostoma v studiu zastavljal vprašanja za osnovnošolce, na katera nista znala odgovoriti. Ob tem se je držal pokroviteljsko, kakor bi ju skušal naučiti pomembno življenjsko lekcijo. Čeprav so številne gledalke in gledalci ob tem nedvomno uživali, češ, prav jim je, kaj pa mučijo otroke, če sami ničesar ne znajo, se je vse skupaj zdel prvovrstni populizem; kakor da bi šola obstajala za to, da bi vse stvari, ki smo se jih kdaj naučili, znali celo življenje. Podpisana ob tem priznava, da kljub sedmim letom osnovnošolske in gimnazijske kemije danes ne ve o kemiji čisto nič, pa zanjo nihče ni ustanovil iniciative »kakšno šolo hočemo«; preprosti kviz pri Slavku Bobovniku pa bi pokazal, da si bržkone ni zaslužila zaključiti osnovne šole. Seveda je neumno, da morajo učenci pisati teste iz telovadbe, a nič manj neumno se ne zdi javno smešenje funkcionarjev na televiziji.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Kultura | TV
Z veseljem smo si ogledali povolilno oddajo na nacionalki. Spoznali smo župane iz občin, za katere ne moremo slišati ob nobeni drugi priložnosti, hkrati pa smo se v zavetju ljubljanskega štaba SDS počutili izredno domače, saj nas je ovil v topel objem vsega, kar nam ta Stranka že leta ponuja. Prvi je nastopil Anže Logar, osmoljeni županski kandidat in vedno bolj prepričljiv naslednik Janeza Janše, nato je pred kamere stopil Rado Pezdir, ki največkrat skuša nastopati kot nevtralni analitik, tokrat pa je analiziral kot član Stranke, za veliki finale pa smo bili nagrajeni še z nastopom samega Janeza Janše. Sprva je kljub očitni razdražljivosti zmogel ostati miren; uspevalo mu je vse do zadnjega vprašanja. Ko je odgovoril še na zadnje vprašanje, pa si ni mogel kaj, da se ne bi vrnil k predzadnjemu, ko ga je novinarka Katarina Golob vprašala, zakaj je Ljubljana za desnico neosvojljiva. Dejal je, da je bila glavno Jankovićevo orodje nacionalna televizija in da je »nedopustno, da je eden glavnih lobistov v štabu gospoda Jankovića mož vaše urednice informativnega programa in da je cela kampanja pod to senco«. Nekako je tragično opazovati, kako nekomu vedno skoraj uspe, a nato v zadnjem hipu sam vse poruši – in to iz čistega neobvladanega gneva. Sicer pa je nacionalka SDS na lokalnih volitvah v Ljubljani jemala celo preresno: skoraj komično je bilo, kako so Anžeta Logarja ves čas imenovali za nekoga, ki je izzivalec Zorana Jankovića; zvenelo je, kakor bi mu dihal za ovratnik, v resnici pa je imel polovico slabši rezultat od zmagovalca.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Kultura | TV
»Kaj je lepšega kot biti ponosen na to, da si Slovenec,« je Jadranka Rebernik dahnila v zaključku nedeljskega Utripa. In da ne bi bili le »salonski intelektualci, ki pozivajo k ukinitvi nacionalnih držav«, kot se je zgražala, smo se odločili poglobiti v različne odtenke lokalnih volitev, kakor nam jih slika nacionalka, da bi v naših srcih vnovič vzplamtela ljubezen do domovine. Kje drugje bi jo lahko našli kot na periferiji, kjer domnevno bije srce slovenstva?
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Kultura | TV
Marjan Šarec je bil že kot občinski politik znan kot nekdo, ki se zna pogajati na levo in na desno in ki zna svojo opredeljenost vedno obrniti tja, kjer mu bo v prid. Lepa ponazoritev tega so dogovori o marakeški deklaraciji. Ta dokument OZN, ki naj bi zagotavljal varne migracije, je razburil svetilnike nove Evrope: Madžarsko, Avstrijo, Poljsko in Češko, seveda pa so se mu po robu postavili tudi slovenski desničarji (SDS, NSi, SNS), ki zahtevajo izredno sejo na to temo. Šarec se je tudi v tej na videz brezizhodni situaciji znašel: dejal je, da marakeška deklaracija v ničemer ni zavezujoča; tako naj je Sloveniji ne bi bilo treba upoštevati in ni nobene škode, če k njej pristopi, pa tudi če z njo ne misli resno. Tako je naredil pol koraka na desno in pol na levo ter ostal na svojem ideološko neotipljivem polu.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Kultura | TV
Mineva leto dni, odkar je Borut Pahor postal predsednik. Ob tej priložnosti je gostoval v oddaji Fokus na Pop TV, kjer ga je gostil Miha Drozg. Miha Drozg je dobro opravil voditeljsko in novinarsko delo, postavljal je prava vprašanja, pri katerih ni popuščal, a hkrati tudi ni bil vsiljiv ali grob. Žal pa na drugi strani ni imel sogovornika, od katerega bi lahko karkoli dobil: Pahor se je mojstrsko izogibal odgovorom na vprašanja in puhlo pleteničil svoje najljubše izraze. Odgovoril ni na eno samo vprašanje, pa naj je šlo za njegova spodletela poskusa pri imenovanju ustavne sodnice in guvernerja Banke Slovenije ali odnos do beguncev. Da bi se izognil vprašanju, kaj misli o tem, da se bliža zima in v Bosni brez vsakršne zaščite ljudje čakajo pred zaprtimi vrati Evrope, je skušal gledalce še dodatno ustrahovati in jim povedal, da nas v bližnji prihodnosti lahko čakajo tudi gospodarski problemi in »manj homogena varnostna situacija«. Postavil se je tudi na stališče svobode govora za vsako ceno, pa če je ta svoboda še tako žaljiva, sovražna in nestrpna; po njegovem jo moramo »skrbno varovati tudi v teh okoliščinah«. Torej v okoliščinah, ko politična glasila razpisujejo pravljice za rasistične otroške pravljice in odkrito žalijo vse, ki ne ustrezajo njihovim predstavam o pravih Slovencih. Po mnenju predsednika sovražnega govora ni več kot nekoč, se je pa spremenila tehnologija, ki ga omogoča. Mimogrede, v Sloveniji obstajajo vsaj trije klasični mediji, sofinancirani tudi z državnim denarjem, ki redno objavljajo rasistične, ksenofobne in homofobne vsebine. Bo kot glavni pokrovitelj svobode govora napisal predgovor rasistični pravljici? Vse skupaj je bil slab teater.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Kultura | TV
Pred več kot desetletjem je revija, ki jo držite v rokah, objavila reportažo s polharije, slovenske veselice, prisotne predvsem na Notranjskem in Kočevskem, kjer ljudje za zabavo mučijo in pobijajo polhe. Postavila se je na pozicijo zagovarjanja mučenja živali v imenu šeg in navad slovenskega naroda. Polharija je, za tiste, ki s tem morda niste seznanjeni, nastavljanje bolj ali manj okrutnih pasti polhom; lahko na drevesa ali pred polšje luknje: polhe potem z dimom ali palicami izbezajo iz njihovih »domov«, da se nesrečniki ujamejo v past. Če imajo srečo, jih ta na mestu ubije, če je nimajo, kar se zgodi največkrat, pa se ure in ure dušijo, dokler ne izdihnejo. Včasih polhom tudi samo nastavijo vabe, posebej jim tekne šnops, in ta plemeniti način lova sta nam v oddaji Tednik pokazala dva zavzeta polharja, ki ga ne srkneta nič manj rada od polhov. Tudi Tednik se je postavil v bran tradicionalnim vrednotam, med katere sodi polharija. Prispevek Boštjana Veseliča je sicer skušal biti objektiven in za mnenje so povprašali tudi zagovornici pravic živali, a je bil njun čas skopo odmerjen, sploh v primerjavi s polharjema.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Kultura | TV
Dodobra smo zakorakali v novo sezono razvedrilnih oddaj, ki nam jih ponuja POP TV, ter si privoščili sedmo sezono oddaje Slovenija ima talent in peto sezono oddaje Dan najlepših sanj.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Kultura | TV
V torek je medije preplavila novica, da je UKC Ljubljana uspel velik medicinski dosežek: pacientki so na podlakti s pomočjo 3D-modela izdelali nos in ji ga presadili na obraz. Mnogi smo ob tem prispevku prvič izvedeli, da v Sloveniji živi približno 20 pacientov brez nosu; konkretna pacientka, pri kateri so izpeljali uspešno presaditev, je brez njega ostala po ploščatoceličnem karcinomu pred štirimi leti. Živeti s takšno poškodbo je psihično in fizično naporno in ganljivo je videti, da vendarle obstaja rešitev. Ganljivo je verjeti v napredek znanosti, medicine.
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Kultura | TV
Ljudje dopustujemo na različne načine in Tednik nam je prikazal enega od njih: preživljanje lovskih počitnic. Prispevek je na začetku kazal medvedje mladiče pri igri in v ozadju so govorili o »mamljivosti za odstrel«, nato pa različne, predvsem lovske sogovornike spraševali, kako je videti lovni turizem. Eden od lovcev je povedal, da gostje iz tujine v slovenske gozdove prihajajo pobijat živali, da bi se priučili »naših šeg in navad«. Zanimivo je, kako lovci nikoli ne rečejo, da pobijajo ali streljajo živali, njihovo izrazje je veliko bolj tehnično, oni »uplenijo divjad« – tako kot je žičnata ograja na meji le »tehnična ovira«. Za bolj zavržna dejanja gre, čistejši jezik uporabljamo – vse do končne rešitve. In ja, zgodovina pozna različne načine »ohranjanja naravnega ravnovesja«; nobeden od njih se ni proslavil kot civilizacijski vrhunec.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Kultura | TV
Zajeli smo sapo in se potopili v globoko brezno oddaje Faktor, ki jo na TV3 izmenično vodita Bojan Požar in Aljuš Pertinač. V oddaji gostita komentatorje, ki so znani po svojih sovražnih stališčih, teorijah zarot in naklonjenosti politični desnici. Rad se jim pridruži tudi dr. Igor Lukšič, sicer univerzitetni profesor na Fakulteti za družbene vede in nekdanji predsednik stranke SD. Na sumu imamo, da naj bi zagovarjal leva stališča, a ga še nismo slišali, da bi jih artikuliral, sploh ne s tolikšno strastjo, kot je pred leti ob prevzemu predsedovanja stranke udarjal po mizi in obljubljal revolucijo. Lukšič se je obregnil ob revijo, ki jo držite v roki, češ da se nikoli ni zares zavzela za SD, pa tudi ne zanj, s čimer je pritegnil strankarskemu kolegu Matjažu Nemcu, ki se je na tviterju nedavno pridušal, da mu Mladina ne namenja dovolj pozornosti. Fantje so užaljeni, in ko so fantje užaljeni, velikokrat postanejo sitni, če ne celo zlobni, kar se je zgodilo tudi Lukšiču, ki je v oddaji zagovarjal svobodo govora ter se navduševal nad sovražnim govorom, češ da mu artikulacija sovražnega govora omogoča akademsko mišljenje in osmišljevanje sveta. Zelo smo veseli, da muslimani, geji, lezbijke, temnopolti, ženske in drugi, ki smo redno deležni napadov, Lukšiču omogočamo, da misli težke misli, in v čast nam je, da je naše trpljenje mogoče spremeniti v njegovo teorijo. Hvala, bilo je vredno.
