Stanka Prodnik
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Kultura | TV
Že pretekli teden smo na tem mestu začudeno zrli v oddajo RTV Slovenija danes in jutri. Ta torek se je pred našimi očmi odvil tretji del, v katerem je prvič po prevzemu funkcije javno nastopila odgovorna urednica TV Slovenija Jadranka Rebernik. To je tista oseba, ki jo je SDS potrebovala znotraj zavoda in novinarskega kolektiva, da lahko prek nje izvršuje svoj partijski plan spreminjanja javne televizije v propagandno mašino stranke. Jože Možina, Rosvita Pesek in ostali sicer SDS naklonjeni novinarji so se temu izognili, Jadranka Rebernik pa je – kot že večkrat – prevzela nase to za novinarko tako sramotno nalogo. Ona je tista, ki formalno izbira novinarje z Nova24TV, ona je tista, ki izbira komentatorje, ona je tista, ki uradno izbira, katera oddaja bo izginila, kdo ne bo več vodil oddaje. Formalno. Nižje je težko pasti v nekem poklicu.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Kultura | TV
Propagandna oddaja generalnega vodstva RTV Slovenija
Kakšen problem ima Janez Janša z mediji? Da jih res razume v najslabšem boljševističnem pomenu – pač kot propagandno sredstvo politike. In zato proizvaja točno take medije. Demokracija bi bila lahko čisto spodoben konservativen tednik – pa ni, ker jo Janša razume kot propagandno pest SDS. In tako je tudi videti tako, kot je včasih izgledala revija Komunist, ki je niso brali niti najbolj verni komunisti. V nasprotju z Janšo in SDS so komunisti hitreje dojeli, da politično usmerjanje medijev ne deluje. Da pač mediji delujejo drugače in da javnost deluje drugače – in da pretežni del javnosti vedno takoj dojame, da ga nekdo poskuša nategniti.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Kultura | TV
Nejc Krevs je bil že kot novinar ena taka žalostna podoba. Ko pravimo žalostna, je to iskreno in prav dobronamerno rečeno: v njem je toliko volje, toliko truda, toliko želje, iskrene ambicioznosti, ampak kljub temu mu ni uspelo prodreti. Ob tem je imel še en problem: da dela neprijetne propagandne prispevke za Izrael. Seveda razumemo, da je judovstvu, Judom in težko priborjeni državi Izrael osebno predan. S tem ni nič narobe. Vsak novinar ima svoj intimni svet. Vendar pa vsak novinar z vsaj malo razumevanja, kaj je novinarstvo, ve, da ko gre za tako močno osebno vpletenost in predanost nečemu takemu, to hkrati pomeni, da o tem ne moreš poročati. Ker je tvegano. In pri Krevsu se vse skupaj vedno znova zdi neverodostojno, cenena propaganda, škodljiva tako za stvar, za katero se bori, kot seveda zanj. Krevsovi EPP-prispevki na sponzoriranih obiskih Izraela so bili ena taka neprijetnost, vedno smo se spraševali, kaj je vendar z uredniki, zakaj mu pustijo, da takole razprodaja svojo sedanjo in bodočo kredibilnost – ker nekoč ne bo več mlad nadobuden fant, ki ni razumel, kaj je novinarstvo, bo pa ta madež neprofesionalnosti ostal na njem. A predvsem je bilo to poročanje vedno škodljivo za RTV Slovenija.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Kultura | TV
Prav neverjetno je, kako prepričan je bil Uroš Slak, da mu bo končno uspelo opraviti križanje Luke Mesca v oddaji Ena na ena na POP TV. Zdaj ga pa imam, zdaj ga pa imam, je kričalo iz Slaka, ko se je usedel nasproti Mesca. Kot kakšen srednjeveški sodnik – tisti za čarovnice – je vrtel svoje dokaze, ki resnici na ljubo to žal niso bili. Uporabljate BMW, imam vas! Ne, je rekel Mesec, to je BMW, ki je na ministrstvu ostal od prejšnjega ministra, pač tam je bil in nič si nisem omislil, ta stari avto pač uporabljam. Aha, ker niste šli takoj na test za droge, ste na kokainu! Ne, to je bila obtožba SDS, sem pa naredil test, ko mi ga je novinarka pomolila pred nos. Aha, čakali ste 10 dni, da se vam urin sčisti! Je res to rekel?
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Kultura | TV
Je že res, bila nam je prijetna gospa. A ni bila naša kraljica.
Pogreb najstarejše monarhinje na svetu, popikone, primerljive z največjimi glasbeniki in igralci sodobne komercialne kulture, je gotovo nekaj, kar prenaša vsaka resna televizijska hiša. Že od pogreba princese Diane tudi vemo, da je to velik dogodek za ljudi, ker preprosto radi gledamo to bleščavost, ta denar, to zlato, to bogastvo, saj nam sporoča, da vse pravljice o kraljih in kraljicah, ki smo jih prebirali v rosnih letih, le niso iz trte zvite: da je vse namreč res. In pogreb je trenutek, ko so ti monarhi v naših očeh najbolj človeški, saj je smrt zanje pač tako neizogibna kot za nas. Ko umrejo, so nam najbližje.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Kultura | TV
Lahko bi naredili oddajo leta, žal jim ni uspelo
Ustvarjalci Tarče so se pod prisilo direktorja televizije Uroša Urbanije pretekli teden lotili primera Smodej. Za vse novinarje, razen za tiste iz senzacionalističnih medijev, je tema kočljiva: izjemno pomembna, družbeno relevantna, neizogibna, a zelo težko je hkrati o njej poročati profesionalno ter zadovoljiti upravičeno ogorčenje in zaskrbljenost javnosti.
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Kultura | TV
Brez Nove Slovenije se rušenje RTV Slovenija ne bi dogajalo
Beseda arena izhaja iz latinske besede herena. Tako se je namreč imenoval res fin in gladek pesek, ki so ga po tleh posipali v starem Rimu po gladiatorskih bojih. Ta pesek je iz tal potegnil kri, ki je ostala tam po boju na življenje in smrt, jo zlepila, da so nato s pometanjem in vodo laže izbrisali sledi bojev – za naslednji boj.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Kultura | TV
Simoniti ‒ lahko bi bil spoštovan in zanimiv
Ker je dr. Vasko Simoniti dve leti javnost in zlasti kulturni sektor obmetaval z vulgarnimi, žaljivimi ter pogosto tudi ogabnimi izrazi in zmerljivkami, se je bilo po nekaj mesecih njegove odsotnosti kar težko pripraviti h gledanju pogovora z njim na TV Slovenija. Seveda nismo bili presenečeni, da ga je Jože Možina ob prvi priložnosti pripeljal v oddajo Intervju.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Kultura | TV
Premier, ki ne tarna, žali, laže in kaže s prstom na druge
Na stoti dan vlade je premier Robert Golob gostoval na obeh velikih televizijah: na TV Slovenija ga je gostila Tanja Starič, na 24ur zvečer na POP TV pa Uroš Slak. A če je ost te rubrike praviloma usmerjena v novinarsko delo, smo tokrat vzeli pod drobnogled kar premiera Roberta Goloba. Zdaj namreč ni več novi predsednik vlade, človek, ki mora svojo funkcijo še spoznati, nabralo se je tudi že dovolj konfliktnih situacij in konkretnih dogodkov, da ga ni več mogoče obravnavati z dobrohotnostjo, ki naj z naše strani pritiče nekomu, ki svojega delovnega mesta še ne pozna dobro. Po stotih dneh ga obravnavamo že kot vsakega drugega profesionalca v politiki, ni več novinec, časa je imel dovolj, da se je privadil, pozanimal, naučil, tudi komunikacije z mediji.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Kultura | TV
Maja Sodja proti Rosviti Pesek
Nobenega dvoma ni: Igor E. Bergant je televizijski voditelj, ki se najbolje pripravi na vodenje vsakokratnih Odmevov. Ker je pretežno zelo dobro pripravljen, imamo občutek, da je tudi televizija v Sloveniji lahko prava televizija, da torej za vsako oddajo stoji tim novinarjev, ki razišče vsako temo, prebrska dokumentacijo, poišče najboljše sogovornike, pripravi citate, stare posnetke, mednarodne primerjave. Pač tako je v velikih državah in močnih televizijah: za vsakim voditeljem je tim, včasih jih je celo več, v njih pa so dokumentalisti, doktorji znanosti, zdravniki, komunikologi, ekologi … No, tudi v tujini je tega vse manj. A Bergant res pogosto pusti vtis, da mu je pomagal velik tim, pri čemer seveda vemo, da je vse pripravil sam ali v sodelovanju z edinim novinarjem, ki to področje pokriva. Lahko se z njim sem pa tja ne strinjamo, morda nam njegov neoliberalizem ne leži, a pripravljen je res ponavadi dobro.
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Kultura | TV
Udarjen z zavestjo o lastni majhnosti naš narod nadvse brije norce iz globalno prepoznavnih osebnosti, ki krojijo politiko in/ali popkulturni okus sveta – kadar pa se nekako pripeti, da katera od zvezd zaide med nas, se oddaljena škodoželjnost sprevrže v servilnost kolonialnega hlapca, ki čuti, da mu je bila z visokim obiskom izkazana največja možna čast. Kakor smo tako svoj čas z varne razdalje nažigali čez Clintonovo cigaro in Putinovo samoparodično samopašnost, tako je ta teden mini evforijo med s kislimi kumarami prenažrtimi slovenskimi občili sprožila skuštrana pojava Borisa Johnsona.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Kultura | TV
Že tako in tako je vsakokrat presenetljivo, ko v naslanjaču, ki pripada sceni oddaje Intervju, ne zagledamo starejšega sivolasega možakarja, ki nam pripoveduje o svojih zaslugah za Slovenijo. Saj, to je običajen gost te oddaje, kajne? Zato smo vsakokrat veseli, ko se nasproti avtorja intervjuja (tokrat je bila to Ksenija Horvat, ki jo sicer od političnega prevzema javne televizije na tem mestu vidimo občutno manj pogosto kot prej, kar je seveda del SDS prevzgoje javnega servisa) znajde na primer kdo ženskega spola, mlajši, morda malce nenavaden, na primer brez velikih zaslug, ampak zgolj zanimiv in pameten. Tokrat je Ksenija Horvat v studio povabila Lina Juliana Koletnika, da bi z njim kot transspolno in nebinarno osebo na najbolj elementarni ravni govorila o tem, kaj sploh je transspolnost, kaj nebinarnost, kaj je ne nazadnje interspolnost. In pogovor je bil izjemno poučen, iz dveh razlogov: ker Koletnik o tem govori naravno, preprosto in z zavedanjem, da je za večino črka T v kratici LGBTQ najbolj zagatna in frustrirajoča, zato je treba biti v nagovoru enostaven in tudi počasen, na drugi strani pa zato, ker se Ksenija Horvat – in to je res njena velika kvaliteta – ni postavila v položaj kvazi poznavalca področja, temveč je zastavljala vprašanja, ki se pač pri vprašanju trans oseb ljudem dejansko postavljajo. Kako naslavljaš trans osebo? Kako sploh pride do vedenja in zavedanja, da si trans oseba? In seveda, so vse trans osebe tudi fizično spremenile spol? Pač ta vprašanja si ljudje postavljajo in treba jim je odgovarjati na ta vprašanja.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Kultura | TV
Uredništvo Slovenske kronike TV Slovenija, tokrat je bil v središču primorski dopisnik Branko Vrabec, je po prvem dežju, od katerega so si obetali vsi veliko, od gasilcev do kmetovalcev, pripravilo na prvi pogled res kompletno poročilo o stanju slovenskega kmetijstva sredi sušnega poletja. Vrabec je v svoj prispevek vključil dva zadružna predstavnika, dva kmetovalca, uredništvo pa je dodalo še posnetek pogovora s predstavnikom podjetja, ki se v Posavju ukvarja s pridelavo sadja. Najprej sta Matjaž Jančar iz KGZ Nova Gorica in Patricija Pirnat iz koprske Agrarie uporabila arzenal dramatičnih opisov stanja. Niti za polže vode ni padlo, je pribila za piko na i Patricija Pirnat, Silvano Knez in Jana Bolčič, oba odločna kmetovalca iz Strunjana, pa sta povedala, da je zaradi suše že ogrožena zimska pridelava zelenjave. Opis Žige Mikoliča iz podjetja Evrosad je bil enako dramatičen. In seveda z njimi sočustvujemo.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Kultura | TV
Desant SDS na TV Slovenija se poglablja, RTV Slovenija pa spominja na medvojno okupirano Ljubljano
Okupacija je okupacija. In namen je vedno enak: zadušiti upor, pokoriti ljudi, najti sodelavce in izdajalce, ljudi, ki se dajo kupiti. In zgodovina kaže, da je mogoče nekatere kupiti že s sladkimi besedami in novci. Italijani so ob okupaciji tako imenovane Ljubljanske pokrajine želeli prebivalstvo čim hitreje poitalijaniti. Zasedba se je zgodila 3. maja 1941 s priključitvijo Italiji. Po vsej pokrajini so začeli ustanavljati fašistične organizacije, na vsa odločevalska mesta so pripeljali svoje ljudi. Vrhovno oblast na okupiranem območju je imel visoki komisar, ki bi mu moral pomagati štirinajstčlanski sosvet, izbran izmed tistih slovenskih politikov, ki so bili pripravljeni sodelovati z Italijani. Taka je bila ideja Italijanov. Pač, najti je treba kolaborante. Ker pa je sodelovanje z Italijani med ljudmi povzročilo globok prezir, je nekaj članov iz sosveta izstopilo. Italijani so zato idejo opustili. In ker ni šlo zlahka, so šli Italijani nad Ljubljansko pokrajino zgrda. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli in poveljnik 11. armadnega korpusa general Mario Robotti sta konec januarja 1942 izdala ukaz kraljevi italijanski kopenski vojski, da začne obdajati Ljubljano z žico.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Kultura | TV
Ni mogoče mimo dejstva, da je POP TV v času vladavine SDS svoje novinarske naloge opravljala z visoko družbeno zavzetostjo in ozaveščenjem, kako nevaren je trumpistični populizem janšizma. SDS in Janez Janša sta bila – že prej, v času vladavine pa še bolj – do POP TV neizmerno agresivna, grozili so in se hkrati dobrikali novim lastnikom, urednica POP TV Tjaša Slokar pa je bila deležna grobih osebnih diskreditacij in diskvalifikacij, pri katerih se je vsakemu normalnemu državljanu lahko le obračal želodec. In prav drža POP TV je ob naskoku SDS na nacionalno javno televizijo marsikateri gledalki in gledalcu dala misliti: se sploh še splača braniti javno televizijo, je po vsem, kar so javnemu mediju naredili, tega mrtveca še mogoče oživiti ali se je treba sprijazniti, da bo postala javna televizija obroben medij, zanašali pa se bomo lahko na komercialne projekte, kot je POP TV, kjer so vseeno bolje zaščiteni pred politiko kot RTV Slovenija, hkrati pa več kot zadovoljivo profesionalni?
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Kultura | TV
V torek zvečer se je pravičniška Rosvita Pesek namenila narediti red. In je povabila v. d. direktorja TV Slovenija Patrika Grebla in v. d. odgovornega urednika športnega programa TV Slovenija Gregorja Peternela, da jima zastavi jasno vprašanje: Zakaj Slovenci, ta narod športnikov, ni mogel gledati prenosa košarkarske tekme med Slovenijo in Švedsko in pred tem tekme med Slovenijo in Hrvaško na nacionalni televiziji? Kako je to mogoče, to pač sodi na nacionalko, kako se je kaj takega lahko primerilo? In kaj je zdaj ta ništrc Sportklub, ki ga gledajo lahko le naročniki Telemacha, da ima pravice za te tekme, ko pa 70 odstotkov ljudi ni naročenih na ta program? Kdo nam to dela, kdo nam preprečuje, da bi spremljali Luko Dončića in Gorana Dragića, se je ogorčila Rosvita Pesek z dušnostjo matere naroda.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Kultura | TV
Seveda je televizija pograbila kandidaturo Nine Krajnik
Vsake predsedniške volitve zaznamujejo tudi obrobni kandidati, ki sploh nimajo možnosti za izvolitev. Nekatere postavijo politične stranke, ki s tem opozarjajo nase, na drugi strani so posamezniki, ki vidijo priložnost za samopromocijo, reklamiranje svojih podjetij, dejavnosti ali sebe kar tako, že česa. Naj je šlo na prvih predsedniških volitvah za Ivana Krambergerja, prodajalca knjig o osebni rasti, za radikalnega nacionalista Andreja Šiška, pa bivšo ravnateljico Angelco Likovič, katere stališč nihče od nas noče poznati, ker predsedniške volitve pač niso revnoumen resničnostni šov … Seznam je dolg.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Kultura | TV
Kaj je naslednja poteza Jadranke Rebernik in Andreja Graha Whatmougha? Mrk?
»Nocoj ob 22.00 oddaje Odmevi ne bo na TV Slovenija 1. Razlog ni v tem, da je stavkajoči ne bi želeli pripraviti, pač pa zato, ker se je ’generalno vodstvo RTV Slovenija’ /.../ odločilo, da bo zaradi domnevne nevarnosti programske škode povzročilo prav to: programsko škodo, namreč. Namesto Odmevov boste gledali kratko informativno oddajo, ki je ne bomo mogli pripraviti siceršnji ustvarjalke in ustvarjalci te oddaje. Naš namen je bil /.../ pripraviti aktualno, obširno in poglobljeno oddajo z različnimi vsebinami. Gledalkam in gledalcem bi na kratko pojasnili, zakaj in za kaj stavkamo. Poročali bi o seji Programskega sveta RTV Slovenija /.../, pripravili intervju z morebitnim novim direktorjem/direktorico televizijskih programov /.../, pripravili bi politično soočenje predstavnikov parlamentarnih strank o predlaganih spremembah zakonov, ki urejujejo delo RTV Slovenija in medijev. Objavili bi tudi ekskluzivni intervju s predsednikom Evropske nogometne zveze (UEFA) Aleksandrom Čeferinom, ki je /.../ zagotovo ta čas najvplivnejši slovenski državljan. Vprašali bi ga, kako pojasnjuje družbeno odgovornost, ki je eden izmed stebrov njegove organizacije, kakšne so podobnosti in razlike med evropskim modelom športa in vlogo javnih radiotelevizij na naši celini. /.../ In seveda, kako (tudi) kot pravnik in odvetnik razume svobodo, avtonomijo in odgovornost novinarstva. Intervjuja ne bo, ker je snemanje odgovorna urednica danes dopoldne izrecno prepovedala. Skratka, 20. junija 2022 odgovorna oseba na javni RTV sredi (demokratične) Evrope prepove in /.../ prepreči izvedbo ekskluzivnega intervjuja z osebnostjo svetovnega formata, ki je ne moremo gostiti vsak dan. Na aktualno temo. V njegovi lastni domovini. Ker seveda gre za predsednika pomembne mednarodne organizacije (in po funkciji tudi podpredsednika svetovne nogometne zveze FIFA), to ni ostalo neopaženo. Žal te in take oddaje, kakršno smo snovali, danes ne bo na spregled, in to samo zato ne, ker so se ’odgovorni’ odločili v škodo gledalk in gledalcev ter ustanove, ki naj bi jo vodili in branili. Že mogoče, da je prav današnje črtanje Odmevov ’v korist’ kratke oddaje najbolj nazoren dokaz, koliko je ’odgovornim’ mar za gledalke in gledalcev ter javni interes, ki je temelj poslanstva RTV Slovenija. Kako se v bistvu požvižgajo na odgovornost, ki jo vsi imamo do plačnic in plačnikov RTV-prispevka. Nocoj je jasno na ogled, kdo ni zavezan profesionalnosti, avtonomiji poročanja in kdo ni za kulturno soočanje različnih mnenj. Nazorno bo vidno, kdo je danes povzročil programsko škodo. In ne samo danes. Kdo jo povzroča že dlje časa. Cilj je uničenje ene ključnih družbenih medijskih in kulturnih institucij slovenske družbe in države. Zaradi posebnih (in morda celo osebnih) interesov, zaradi mržnje do odprtega, odkritega, kritičnega ter kulturnega in predvsem demokratičnega dialoga o Sloveniji in svetu.«
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Kultura | TV
Ko Joc Pečečnik pove resnico o svojem podjetju, Uroš Slak pa sploh ne dojame
Že na začetku tokratne oddaje Ena na ena na POP TV je gost podjetnik Joc Pečečnik nakazal, da bo – razbremenjen lastništva podjetja Interblock in s tem tudi prodajanja izjemnosti svoje zgodbe – začel govoriti odkrito. Da ne bo več pretiraval, se napihoval – ampak da bo povedal vse. In tudi je. Govoril je o tem, da ima dovolj življenja s hipotekami, da vse življenje tako živi, še več, da je bil do trenutka prodaje podjetja tako zadolžen, da je tudi zadnjo noč težko spal. Voditelj Uroš Slak seveda ni poslušal niti razumel, ko je Pečečnik govoril o tem, da ne gre za to, za koliko je prodal podjetje, ampak za to, da se je s tem razbremenil predvsem 200 milijonov evrov, s katerimi je bilo obremenjeno podjetje in prek osebnih jamstev tudi on sam. Ja, Pečečnik svojega podjetja ni prodal zato, ker bi želel unovčiti tega svojega otroka. Kot je povedal, se je Interblock v hudih težavah znašel po koroni, saj je (verjetno zaradi uzanc, ki v pogodbah določajo višjo silo) ostal brez najemnin za svoje igralne aparate, ko igralnice niso delale. Dve leti so v Interblocku težko dihali, ni dvoma, da je bilo zanje grozno; kot je razkril Pečečnik, pa so na koncu ostali z 200 milijoni evrov dolga, zaradi česar so dejansko morali podjetje prodati.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Kultura | TV
Kdo? Boris Šuštar? Kdo je to? Oziroma: kdo je že to? To se je v torek zvečer ob gledanju spraševala večina gledalcev TV Dnevnika, saj je to ime v Sloveniji poniknilo pred kakšnimi petnajstimi leti, ko so se končali vsi sodni procesi zoper tega človeka in ko je odsedel vse svoje kazni. A ker je bila zgodba, ki so jo pravilno uvrstili na prvo mesto TV Dnevnika, tako nora, se nismo mogli nehati spraševati, ali je res govor o tistem arogantnem prenapetem politiku, državnem sekretarju na gospodarskem ministrstvu, ki so ga nekega dne jeseni 2000 prijeli s 70.000 markami podkupnine v žepu? Je to res prispevek o tem Šuštarju, ki je med prestajanjem kazni pobegnil v Kanado, ta pa ga je nato pred kamerami in na očeh javnosti izročila Sloveniji? Šuštarju, ki je bil nato na drugem procesu obsojen še na več kot pet let zapora? Bo res spet ta Šuštar osrednja oseba – tokrat zgodbe o popolnem nečloveškem zlorabljanju migrantov? Točno to se je v naslednjih minutah tudi zgodilo.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Kultura | TV
Nova paradna oddaja »generalnega vodstva« RTV Slovenija
Dolgo smo ga čakali, ta paradni, pompozno napovedovani projekt nameščencev stranke SDS na TV Slovenija. In zdaj smo ga dočakali; dočakali smo oddajo Panorama, ki so jo izsilili, potem ko so ugotovili, da si obstoječega informativnega programa kljub vsem pritiskom nikoli ne bodo mogli do konca podrediti, zato so preprosto ustanovili nov, vzporeden informativni program na drugem programu. Opremili so ga z razkošnim proračunom, elitnim vsakodnevnim večernim terminom, novo sceno, novo grafično podobo in ogromnim številom na novo zaposlenih kadrov, predvsem mladih, med katerimi se vsi niti ne zavedajo, da so pristali v projektu, narejenem po okusu SDS; tisti, ki izkušnje že imajo, pa povečini prihajajo s Planet TV, televizije v lasti Orbánovega oligarha – torej naravnost iz SDS-ovega propagandnega stroja.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Kultura | TV
Zaposleni na RTV Slovenija so v ponedeljek drugič v svoji zgodovini stavkali. Vendar niso preprosto izklopili programa, ampak so pripravili stavkovni program – ponedeljek je bil tako dan, ko je po dolgem času javno televizijo spet v svoje roke dobila profesionalna novinarska ekipa, vodstvo pa se je v skladu s stavkovnimi pravili moralo umakniti. Z odgovornimi uredniki vred.
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Kultura | TV
Kot je običajno in spodobno, je bila v petek, 13. maja, gostja oddaje Odmevi na javni televiziji nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. In kot so nekateri mediji kar poskočili, ko so zaznali, da je na prvi dan novega državnega zbora obula rdeče salonarje, namigujoč na vprašanja spodobnosti in narave nove predsednice, tako je nacionalni televiziji uspelo te čevlje popolnoma spregledati. A rdeči čevlji so bili nekaj, kar je imelo jasno sporočilo. Bili so čevlji zmage. Osebne, politične, lahko rečemo tudi ženske zmage. Zmage ženske, ki si ni dovolila, da bi jo kdo poniževal, ki ni pristala niti na poniglavo ravnanje svojih kolegov sodnikov, ki so preračunljivo gledali stran, ko je doživela pogrom. In lahko bi bili še bolj rdeči, lahko bi imeli trikrat višjo peto.
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Kultura | TV
Ne bomo dovolili POP TV, da se izogne odgovornosti za to žalostinko, ki danes topega pogleda samozavestno koraka po TV Slovenija. Marko Milenković je namreč tipičen proizvod POP TV. Na njej smo morali leta gledati njegovo fundamentalistično, poenostavljeno, jastrebovsko pokrivanje ekonomije, ko nam je prodajal brutalni neoliberalizem, ki ga je sicer dokončno pokopala finančna kriza leta 2008 in se z njim ni več nihče sramotil. Razen POP TV, na njej je ostal denar sveta vladar, denar ima možgane, kapital je ena sama etika in nedolžnost, ker kapital je svoboden, in kdor je svoboden, ta ni pokvarjen.
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Kultura | TV
Ko je Gregor Golobič direktorjem povedal, da niso prvi, ki so v zgodovini podpirali avtokrata
Tarča je bila le ena izmed oddaj, ki jih je urednica TV Slovenija Jadranka Rebernik po navodilu SDS »ugasnila« v obdobju pred volitvami. In ko se je vrnila na ekrane s temo, ali prihaja kadrovski cunami, so nam ponudili nenavaden nabor sogovornikov. Gostje so bili štirje: Ivan Simič, Janšev šef finančne uprave, Gregor Golobič, nekdanji predsednik stranke Zares in nekdanji generalni sekretar LDS, Gregor Virant, nekdanji predsednik Državljanske liste in minister in državni sekretar za javno upravo, v otvoritvenem pogovoru pa je nastopil kar premier v prihodu, Robert Golob. Ni se zdelo, da se lahko to vse skupaj dobro konča: da bo pač oddaja uravnoteževala »kadrovsko krivdo«, da bo slikala podobo vsi so isti, češ, Golobič je tudi kadroval, ko je bil generalni sekretar LDS, itd.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Kultura | TV
V tej rubriki smo se že večkrat obregnili ob paranojo, ki jo glede Levice zganja POP TV, zlasti novinarja Uroš Slak in Petra Kerčmar. In brez dvoma je bila njuna kampanja uspešna – po vsej Sloveniji namreč že vsaj leto dni hodijo poblazneli podjetniki, ki mislijo, da jim bo Levica pobrala podjetja, hiše, avte, vikende, nekateri pa se bojijo, da jim bo spreobrnila tudi otroke, ki bodo potem njihovo »težko prigarano« podarili rdeči falangi, da bo jedla rdeči kaviar in pila rosé. In po tej kampanji res nič več ne zaleže – vse floskule o Levici so se tako prijele, da še mamke na trgu razlagajo, kako jim bo vzela stanovanje, ker ga ne posesajo v 15 minutah, ker so že prestare. Hitijo, hitijo, pa ne gre – 16 minut in si brez stanovanja. Seveda je tudi Miha Kordiš iz Levice dodajal drva na ta ogenj, a večina stvari, ki so jih govorili v Levici, od solastništva zaposlenih (kar je Slak prevedel v nacionalizacijo podjetij) do obdavčitve praznih stanovanj (kar ni odvzem stanovanja), je postala skozi POP TV direktna grožnja prebivalcem.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Kultura | TV
Že ko se Ksenija Horvat pojavi na TV Slovenija, je nekako jasno, da nas čaka oddaja, v kateri je intervjuvanec izbran z razlogom in z razmislekom – in že vnaprej vemo, da nam bo ta intervju ponudil odgovore, ki smo jih morda iskali. Dr. Andrej Benedejčič je diplomat, umirjen, trd in tog, ampak z naborom geopolitičnega znanja in zgodovinskega spomina, kot nekdanji veleposlanik v Rusiji in avtor knjige Rusija in slovanstvo pa je obetal kot sogovornik, ki bi nam znal razložiti Rusijo danes. A najprej se nam je zdelo, da se pogovor predolgo vrti okrog slovanstva ter razmerja med Slovenci, Rusi, ostalimi slovanskimi narodi – pri čemer moraš biti za vse podrobnosti, v katere sta zašla, res navdušenec nad idejo slovanstva ali pa te mora zelo zanimati. Nato smo dojeli, kaj počne Ksenija Horvat – Benedejčiču ponuja nastavke, da nas s svojim znanjem pripelje v razumevanje današnjega časa. Ko sta torej v drugi polovici intervjuja prešla na Benedejčičevo tezo, da gre pri rusko-ukrajinski vojni za spopad dveh različnih slovanskih načinov urejanja družbenopolitičnih razmerij, smo bili prepričani, da se bo zdaj končno začelo. Pa smo znova ostali praznih rok. Horvatova je spet in spet ponujala iztočnice, gost pa je vedno znova ostal pri zgodovinskih dejstvih. Horvatova ga sprašuje po ruskih frustracijah, Benedejčič odgovori s citati iz 18. stoletja. V neki točki seveda Kseniji Horvat ni preostalo drugega, kot da dahne: »Ja, kaj pa danes!« In Benedejčič? On pa o Petru Velikem!
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Kultura | TV
Vsi vemo, pa nihče noče izreči, pa dajmo tukaj: če bi Janez Janša pustil na RTV Slovenija staro ekipo, če bi pri miru pustil oddaje Studio City, Utrip, Zrcalo tedna, Globus in Tarčo, bi mu šlo danes v podobi javnosti neprimerno bolje. Bolje bi mu šlo, ker bi se stara ekipa v svojem izpričanem slogu trudila za uravnoteženo poročanje, torej bi bilo v vsaki oddaji nesorazmerno preveč ljudi, ki zastopajo vlado in vladajoče, da jim pač ne bi kdo preveč težil ali jih kritiziral. Z drugimi besedami: takšna, kot je bila javna TV Slovenija prej, je bila že čisto dovolj nekritična do oblasti, ostrih in progresivnih novinarjev in urednikov je bilo malo, s svojim (ne)delom so pogosto dajali kredibilnost vladi in tudi njenemu predsedniku. Poleg tega je bila RTV Slovenija že doslej čisto dovolj prestreljena z Janševim kadrom ter tudi z neoliberalnimi novinarji in voditelji. Če bi hotel, da mu TV Slovenija »pomaga« med kampanjo, bi jo pustil, naj visi med nebom in zemljo, več koristi bi bilo kot škode.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Kultura | TV
POP TV in Levica in Luka Mesec
Saj je jasno, da POP TV in Levica težko najdeta isti jezik. POP TV je za Levico razpečevalka vzhodnoevropskega kapitalizma po neoliberalnih vzorcih, ki so jih zasnovali Američani že ob ustanovitvi te televizije. Kar je pač res: to je bil koncept že na začetku, POP TV hoče od nas, da se režimo banalnostim, da jemo tržni kapitalizem, da vemo, da je lastnina bolj sveta od Device Marije, vse, kar je zunaj kapitalizma in neoliberalizma, pa naj mrzimo. To diha iz celotnega programa tega medija, od tekmovanj podjetnikov, ki, če jim kapital blagovoli, lahko prodajajo svoje izdelke v trgovinah sponzorja, do seveda resničnostnih šovov, kot je Ljubezen po domače, kjer se nacija smeje ljudem, ki so hodili v posebne programe šolanja. Je pa res: POP TV ima dober informativni program, vse boljši, morda je to prineslo staranje, kdo ve, a POP TV zna delati televizičen informativni program, kar sicer ni tako težko, ko se največja konkurenca (TV Slovenija) še vedno pogosto vede, kot da je radio s sliko. A njihova razkritja, njihove razlage, tudi zapletene ekonomske, so res dobri, in dobri so po celotnem spektru oddaj, dobra je tudi zadnja oddaja, ki so jo lansirali v slovenski eter, Slakov intervju. Pač znajo delati televizijo – to ni javna televizija, je komercialna, v vseh razsežnostih te besede, ampak ko gre za informativni program, je profesionalno komercialna, ne banalna. POP TV se drži dobro tudi zadnji dve leti, v času avtokracije – sploh ker avtokrat ves čas pritiska na lastnike televizije in napada novinarje. A POP TV se ne da in, na primer, spremlja proteste, pa naj Janša, Hojs, Tonin in Počivalšek še tako pritiskajo. In ne samo to: nikjer ne pokaže, da v resnici bije bitke z avtokratom, ne dela se junaka, ne dela se revčka – pač pelje svoj posel iz dneva v dan.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Kultura | TV
V ponedeljek, po prvem soočenju predsednikov strank na POP TV (Janša je reševal naše položnice za elektriko in svet, zato je bil tam Hojs), je Uroš Slak v svoj studio povabil tri komentatorje. Aljaža Bitenca Pengova, ki poskuša biti šaljivec, pa zdrsne v cinizme, Roka Čakša, ki tako in tako dela za Novo Slovenijo. In tretji je bil Aljoša Bagola.
