Stanka Prodnik
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Kultura | TV
SDS sploh ni treba v Odmeve, ker uredniki Odmevov vse uredijo
V torek zvečer bi moralo biti v Odmevih soočenje med Luko Mescem, prvim poslancem Levice, ter predstavnikoma SDS in NSi, strank, ki sta se odločili, da bosta poskušali doseči prepoved Levice oziroma vsaj vtis v javnosti, da je stranka Levica skrajna in da bi jo morali prepovedati. Vendar sta SDS in NSi sodelovanje zavrnili. Zato je v studio Odmevov prišel zgolj Luka Mesec in predstavil stališča Levice … No, slednje se ni zgodilo. Ker sta SDS in NSi prihod v Odmeve zavrnila, niso povabili niti Mesca. Kako preprost način, da političnemu nasprotniku vzameš besedo, mar ne? Potrebuješ le prestrašene ali preračunljive urednike, ki se nočejo zameriti SDS. V normalnih razmerah se novinarji pač ne bi dali motiti, zgolj pojasnili bi, da so povabili tudi drugo stran, a se ta soočenja ni želela udeležiti.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Kultura | TV
Lojze Dolinar je pred kratkim postal prvi celovški podžupan, ki pripada slovenski manjšini. Za Celovec je to velika stvar, saj gre kljub vsemu za mesto, kjer je bila mržnja do Slovencev vedno močna in trdovratna, pri čemer je treba izpostaviti, da je podžupan pri svobodnjaškem županu. No, Celovec je Celovec: tudi v očeh Avstrijcev gre za mesto za sedmimi gorami in sedmimi dolinami, zato ne gre biti prestrog.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Kultura | TV
Pravica biti točno to, kar si želiš biti
Te dni poslušamo, kako je državni zbor postal hram napadalnosti in nizkotne govorice. Da še nikoli ni bilo tako. Res, kje in kdaj pa je bil ta nikoli? Če bi tisti, ki ugotavljajo, da še nikoli ni bilo tako, pogledali malce v zgodovino državnega zbora, bi ugotovili, da je bilo vedno nekaj sedežev rezerviranih za skrajno opolzke, grobe ljudi brez vseh manir. Ivo Hvalica, dolga leta najbolj nedostojen poslanec državnega zbora, je Jelka Kacina nekoč tako dolgo žalil, da ga je slednji namahal z Delom, ker je šel tako čez vse meje dostojnosti.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Kultura | TV
Naša igra, naš molk, naša slepota
Na poti v Evropsko unijo obstajata dva zidova, ki ju je s svojim denarjem ali dejanji ta postavila sama. Prvi je v Turčiji in tega Evropska unija plačuje z milijardami evrov ter molkom, torej tiho podporo diktatorju Recepu Erdoganu in njegovi politiki – v zameno pa slednji zadržuje begunce v taboriščih. Kakšne so metode, ki jih uporablja Erdogan pri odvračanju beguncev, da bi nadaljevali pot proti Evropski uniji ali bi to sploh hoteli, lahko le slutimo. A Erdoganov zid je prepusten, vsak dan ga peščici beguncev uspe obiti. Zato je nastalo tudi drugo sito, ki stoji na višji meji Evropske unije, zanj pa sta neformalno odgovorni Slovenija in Hrvaška, ki izigravajoč lastno in evropsko humanitarno zakonodajo skrbita, da migranti ne morejo vstopiti v unijo. Podobno neformalno je v to igro vključena tudi obubožana Bosna in Hercegovina. Tako ni le zdaj. Ta igra se je začela že za časa premiera Mira Cerarja.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Kultura | TV
Niti zgražati se ne moremo več nad Možino
Težko je pisati o Jožetu Možini in Petru Jambreku; človek je na tem, da začne uporabljati grde, prostaške izraze, kar malo bi psoval in se jezil. A ne gre in ne zaslužita si. Danes je pač zgolj duhamorno gledati ta dva preračunljivca, katerih skupna značilnost je, da jima res nič ni sveto, ne resnica, ne dejstva, ne ta država. Pač vse, kar počneta, počneta le zase, tako kot večina vrhovnih janšistov.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Kultura | TV
Zakaj je bil pogovor z Žerdinom kljub vsemu dragocen
Tudi ker gre za našega, Mladininega človeka, pa čeprav vedno to pove bolj sramežljivo, smo se izjemno razveselili, da bo na predvečer svetovnega dneva tiska oziroma novinarstva gost oddaje Intervju in izjemne Ksenije Horvat prav Ali Žerdin, zdaj že dolgoletni urednik Sobotne priloge. Trenutek je bil pravi, gost je bil pravi, Ali Žerdin je eno od sodobnih imen slovenskega novinarstva, je človek širine in globine (tudi morske). Naj takoj priznamo, da smo po intervjuju obsedeli razočarani, kar malce pretreseni. A neupravičeno.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Kultura | TV
Piska teh vrstic je seveda polna predsodkov. Ko se na ekranu pojavi Zvezdana Mlakar, je nemudoma v precepu: na eni strani je super opazovati zrelo žensko, ki si ne da odvzeti ženstvenosti in tudi seksualnosti, njen zanos je prav tako vreden občudovanja. Na drugi strani ne vemo, kaj storiti s to kvazi naivnostjo, ko nas nagovarja kot kakšne otroke, pri čemer točno vemo, kdo je Zvezdana, da igralka in podjetnica točno ve, kaj počne, vemo, da je ta nedolžnost zaigrana, v veliki meri zgolj ničeva, pozornost iščoča in zato duhamorna. Od nacionalne televizije pač pričakujemo resne voditelje, ki teme poznajo, ki se pripravijo, ki ločijo med zgodovinskimi obdobji in zmorejo prepoznati citate, ki jih navajajo sogovorniki. Ampak saj to je bolj razvedrilni program?
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Kultura | TV
Hotel si imeti kolo, zdaj pa ga poganjaj
Oddaja 24ur Fokus je v nedeljo zvečer gostila Aleksandra Čeferina – in vsak novinar in vsako uredništvo lahko le sanjata, da se jima bo zgodilo kaj takega, kot se je Pop TV v nedeljo. Intervjuja namreč niti še ni bilo dobro konec, ko je postal prav ta Aleksander Čeferin osrednja oseba ne le slovenskih, ampak evropskih medijev. Bilo je naključje, srečno naključje, a izšlo se je kot v filmu.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Kultura | TV
Življenje brez sadnega jogurta
Res je naporno že tretje desetletje poslušati visoke člane SDS, stranke, v kateri je največ bivših komunistov, ki se vedno znova poslušajo prikazati kot velike žrtve socializma in komunizma. Tako se je pretekli teden dogodilo, da je kot ultimativni dokaz, kako težko je bilo v socializmu, poslanka SDS Mojca Škrinjar na Twitterju navedla, da je bilo nekaj časa v Jugoslaviji tako hudo, da ni mogla priti do sadnega jogurta. Kako ti kaj takega sploh pride na misel? Je bil res največji problem socializma to, da nisi mogel kupiti levisk in sadnega jogurta? No, revica je potožila tudi, da z možem nista dobila javnega stanovanjskega kredita, temveč sta ga morala najeti pri komercialni banki – ker nista bila v partiji.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Kultura | TV
V torek so bili na TV Slovenija eni tistih Odmevov, ko si kar malo ponosen na javno televizijo. Igor E. Bergant – kako paše, ko je voditelj res dobro pripravljen na oddajo, za Berganta pa to velja kar praviloma – je tako najprej opravil vsakodnevni pogovor z dr. Beović, se tudi malo pošalil, ji dal jasno vedeti, da zadeve, ki jih govori, včasih niso konsistentne, a ker so časi zagamani, ne bomo malenkostni, ampak gosposki.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Kultura | TV
Ne razumejo, nočejo razumeti ali so pač drobni nacionalisti?
»V Avstriji so v zadnjem dnevu potrdili 3001 novo okužbo z novim koronavirusom.« »V Italiji so včeraj potrdili kar 12.800 novih okužb.« »Največji porast v tretjem valu pa beležijo v Bosni in Hercegovini, kjer so samo včeraj potrdili 2800 primerov pozitivnih testov.« »Na Hrvaškem je rast okužb spet visoka, včeraj so potrdili 1400 novih okužb.« Seveda so to zanimivi podatki o stanju okužb v sosednjih državah. A brez podatka o številu prebivalcev v posamezni državi, takole navrženi, nimajo nobenega pomena. Lahko se nam zdi, da je neka številka dramatično visoka, druga pa majhna. Ves svet že preračunava okužbe na 100 tisoč prebivalcev ali pa na milijon, le RTV Slovenija ne.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Kultura | TV
Ko iz humoristične oddaje ugotoviš, da se je medij že prilagodil novi oblasti
Kadar so na oblasti razmeroma normalni politiki, je res težko delati humoristične oddaje. Pa ne zato, ker bi razmeroma normalni politiki ne delali napak in ker se jim ne bi dogajali spodrsljaji, ampak ker že vse to obdelajo tudi novinarji in drugi radijski in televizijski voditelji. Pač, če ga je kaj polomil Šarec, se je zvečer iz tega pohecala že Tanja Starič (čisto po naključju je bila tudi takrat voditeljica Odmevov). In ko je imel Pahor svoje vladne semaforje in ekstenzivne tiskovne konference, so se iz tega norca delali tudi športni novinarji med prenosi skokov. No, ne samo delali norca ali hecali, pač komentirali so napake, nesprejemljive poteze in jih postavljali na svoje mesto.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Kultura | TV
Misli, da je Cersei Lannister?
Le redko se zgodi, da iz uredništva opozorijo na kakšno oddajo, ki bi bila morda vredna kritičnega očesa. Saj poskušajo, a običajno njihove ideje pridejo prepozno. Tudi tokrat je bil redni zapis že praktično končan, ko je iz uredništva priletel »poglej tvit vlade Republike Slovenije«, šlo je za poobjavo izjave ministrice Simone Kustec, ki jo je slednja po interpelaciji izrekla na Nova24, torej strankarski televiziji SDS, v oddaji Tema dneva. Bilo je rano jutro, izjava pa tako neverjetna, tako trapasta, da ni bilo druge možnosti kot izbrisati vse že zapisano o tem, kako se je Ernest Petrič v Pričevalcih trudil, da bi svoje servilno služenje v jugoslovanski diplomaciji pokazal kot odločen, a nevidni upor komunistom, in se lotiti gledanja pogovora z ministrico za izobraževanje in profesorico na fakulteti za družbene vede, kjer se, kadar ne ministruje, ukvarja s politiko človekovih pravic in demokracijo.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Kultura | TV
Minervina sova na TV Slovenija
Redka čednost je, da nam televizija, ta že v izhodišču profani medij, ponudi pogovor s filozofom, hkrati pa pred filozofa ne postavi človeka, ki hoče z njim tekmovati in pogovor naredi neprebavljiv, ali, bog ne daj, tepca, ki potem filozofu postavlja topa vprašanja, filozof pa potem trpi in se poskuša izviti iz te groze. Ja, pametni na televiziji trpijo, muka povzroča poenostavljanje, ki ga ta medij zahteva. Ali kot je že v uvodu povedal sam dr. Mladen Dolar: televizije se je izogibal, ker je vedel, kaj ga čaka. Za človeka nežnih in niansiranih misli je televizija morilska zaseda. A ko je Dolar končno prišel na televizijo, je imel srečo, ker je gostoval pri Kseniji Horvat.
-
Ministrica odsotnih stališč in hrbtenice
Obnovimo najprej ta bizarni pogovor med voditeljem oddaje TV Slovenija Studio City Marcelom Štefančičem, jr., in pravosodno ministrico Lilijano Kozlovič – in to še preden se vprašamo, zakaj je Kozlovičeva sploh prišla pred enega najbolj neposrednih voditeljev v državi in potem izvedla odkimavanje, ki je postalo najbolj viralna zadeva preteklega tedna.
-
Vasko Simoniti je končno prišel na svoj račun, bil je gost voditeljice Norme Brščič na TV3 v oddaji Faktor. Kako je blestel! Oči so mu žarele, naravnost užival je! Končno je imel nasproti sebe osebo, ki je tudi sama uživala v njegovem gostilniškem jeziku, bolj je bil zmerjaški in obscen, bolj je Norma na drugi strani ekrana brstela. No, tokrat res ni rekla nič čez Žide in temnopolte, a saj je imela na pladnju alternativne kulturnike, o katerih sta se hitro strinjala, da jih je treba soditi vsaj tako grdo, kot po navadi Norma sodi geje in lezbijke. No, predhodne rasistične oddaje v režiji Norme Brščič ministra Vaska Simonitija niso zmotile, da ne bi bil njen gost, očitno ga ni zmotilo niti to, da je pred leti kot Norma Korošec tudi njegove najbližje razglašala za izrojene osebke. Pač, Norma je esdeesovcem kul. No, saj jim je bila že takrat, ko je kot »nevladnica« poganjala gonjo proti pripadnikom LGBT.
-
Zakaj smo tako uvidevni do moralnega teologa?
Težko je gledati intervjuje dr. Jožeta Možine. Tako je predvidljivo, točno vemo, kam bo šlo.
-
Odprtega duha smo pričakali letošnjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Zavedajoč se seveda, da ima upravni odbor novo sestavo, da gre za zbirko klenih konservativcev, a da se pač tako vrti svet: enkrat to telo sestavljajo bolj konservativni, drugič bolj progresivni. In pri tem smo se pa kar veselili govora predsednika upravnega odbora Jožeta Muhoviča, profesorja z likovne akademije, ene boljših izobraževalnih ustanov v državi. Nobenih zadržkov nismo imeli – celo sama prireditev ni delovala slabo, bila je profesionalni izdelek, bolj zadržanih in meščanskih nostalgičnih kontur, a ok. Res je bila posneta vnaprej, a brez dvoma daleč stran od janšističnih domačijskih grozot, ki so nam jih servirali zadnje leto. No, malce nekritični smo tudi zato, ker smo pred tem tako nizko padli. A nič ne de. Spodoben izdelek je bil to.
-
Televizije Slovenija človek res ne razume. Ima najboljšo opremo, največje studie, veliko režiserjev in realizatorjev, znanje in tehniko torej, a kako ji uspe postaviti predsednika republike (spet) pred stekleno steno v kompleksu Brdo? Kako se ji lahko zgodi, da celoten intervju sliko reže čez Pahorjevo ramo črni okvir okna? In še ta stol, na katerega so ga posadili, predsednika. Namenjen je sedenju za mizo, zato je bila Pahorjeva drža hecna. No, nič bolje pa nista bila videti niti novinarja – kakšen kader je to, da Igorju E. Bergantu med intervjujem gleda iz glave pol čebelnjaka?
-
Zakaj je TV Slovenija v zunanji politiki lahko normalen medij?
Spremljanje poročanja o notranji politiki na TV Slovenija je res vse večja muka. Muka zato, ker je vse skupaj že tako nenovinarsko, da še najbolj zvesti gledalci TV Slovenija odhajajo h konkurenčni POP TV. Navidezna uravnoteženost je že čisto zdelala to pred Janšo prestrašeno televizijo, iz njenih notranjepolitičnih oddaj naredila že skoraj kopijo njenega lastnega tretjega, parlamentarnega programa, in to tistega dela, ki brez komentarja prenaša seje državnega zbora in njegovih teles.
-
Seveda nismo hvaležni POP TV za njen resničnostni šov Ljubezen po domače. Pač, tisto, kar je v politiki ogabnost tviteraškega zmerjanja, je Ljubezen po domače na televiziji. Tako se bodo v oddaji 24ur novinarji zgražali nad ogabnim šovinizmom in seksizmom na Twitterju, takoj zatem pa nam bodo servirali enako v svojih resničnostnih šovih. Res kdo misli, da ta prostaškost in demonstracija najnižjih čustev na televiziji nimata enakega učinka kot ogabnosti na spletnih družbenih omrežjih?
-
Mirni intelektualec, ki je na TV Slovenija odkrito povedal, da ...
Mirnih, stabilnih in pokončnih intelektualcev je v vsaki državi malo – takih, ki bi se brez preračunljivosti in strahu vedno odzvali na družbene skvarjenosti, pa še manj.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Kultura | TV
TV Slovenija si je v teh dneh dovolila še eno žalostno ponižanje. Vladi je dovolila, da ji pripravi oddajo, s katero je nadomestila državno proslavo ob dnevu samostojnosti. Zakaj? Če ni proslave, je oddaja. Če je oddaja, je to pač profesionalni izdelek, ki ga naredijo profesionalci na televiziji. Mar ni tako v normalnem svetu? Da, pri nas pa je drugače. Pri nas oddaje v tem primeru pripravljajo kar v vladi. A pričakovano to ni bila televizijska oddaja, ampak bolj verjetno propagandni film za vsakoletni zbor članov SDS v Lepeni.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Kultura | TV
Ko je nastala oddaja Odmevi, je bila res napredna, novinarsko in tudi po duhu – a govorimo o davnem letu 1996. Takrat je bilo v oddaji vse prav, od stolov do mize, od načina podajanja informacij do načina vodenja razprav z gosti. Ker prav za to je pri oddaji šlo: vzeti si čas, da z relevantnimi gosti predebatirajo pred gledalci ključne dogodke dneva. A da danes gledalci z daljincem bežijo od Odmevov h konkurenci – 24ur zvečer, je največji poraz te oddaje. In ne odhajajo zato, ker bi bila oddaja zatežena, ampak nasprotno: ker ji uspe z izborom nerelevantnih in uravnoteženih gostov prepogosto pripraviti popolnoma neverodostojne debate in prispevke.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Kultura | TV
Kakšno olajšanje! Še dobro, da so v torkovih Odmevih gostili ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa! Zdaj razumemo. Razumemo, zakaj imamo v Sloveniji toliko okuženih in zakaj nam gre v tej epidemiji tako vse narobe. Končno nam je namreč nekdo razložil, kako se sprejemajo odločitve v tej vladi – in na našo srečo je to prostodušno naredil kar minister Hojs.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Kultura | TV
Svet na Kanalu A, nekakšen dnevni Tednik, je mejna oddaja. Zdaj, ko jo vodijo normalni in neobremenjeni voditelji, nam je seveda pretežno znosna v svoji patetiki in razčustvovanosti. Tako je zato, ker so to čustveno plat oddaje v zadnjih letih cepili na dosledno zagovarjanje človekovih pravic in pravic malega človeka ter blaginje. A to predanost postulatom naprednih družb jim je res treba priznati: dejansko bi težko našli danes oddajo na katerikoli komercialni radijski ali televizijski postaji, ki ima to predanost tako zapisano v svoj DNK, kot jo ima danes Svet na Kanalu A.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Kultura | TV
Kako ostati pokončen v času janšizma?
Zaradi grobih poskusov, s katerimi vlada želi nastaviti svoje ljudi na vodilna mesta v javni RTV-hiši, je v javnosti več znanega o tem, pod kakšnim pritiskom danes živi novinarski kolektiv te hiše. Vlada je ob sodelovanju in soglasju ministrov SMC in DeSUS poskušala (nezakonito) postaviti nove nadzornike na RTV Slovenija, pa je sodišče povedalo, da so njeni poskusi nezakoniti. Namestila je svoje politične odposlance v programski svet zavoda, vse ob blagoslovu SMC in DeSUS. Dvakrat je že poskusila ta koalicija prek svojih odposlancev v programskem svetu rušiti direktorja TV Slovenija Igorja Kadunca in vsakič znova je šlo le za las.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Kultura | TV
Ne bomo izgubljali besed o tem, kako je predsednik vlade Janez Janša spet sam izbral termin in trenutek, ko bo prišel na pogovor na nacionalno televizijo. Niti o tem, da je šel najprej na oba madžarska televizijska programa, v ponedeljek na Novo24 in nato v torek še na Planet TV, šele nato pa na slovensko televizijo – da je dal TV Slovenija vedeti, kaj si misli o njih. Ampak oni niso rekli nič, ampak so, kot vedno, grenko pilulo pridno pogoltnili.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Kultura | TV
Čeprav je od oddaje Tarča na temo šolanja v času epidemije minilo že več kot teden dni, si zasluži našo pozornost. Tokrat so se ustvarjalci odločili za preverjen recept ponedeljkove oddaje Tednik na TV Slovenija in nam plastično prikazali, kako so dejansko videti domovi slovenskih družin, kjer poteka šolanje na daljavo. Kdor tega ne doživi in živi, se mu namreč hitro lahko zazdi, da sredi epidemije to pač ni tak problem. A že v peti minuti oddaje, ko smo vstopili v dom učiteljice otrok s posebnimi potrebami Katje Kokot, ki nam je nazorno pokazala, kako je videti poučevanje, ko sediš z dvema hčerkama v naročju in se medtem pogovarjaš s svojimi učenci, je bilo vsakomur na drugi strani domačega televizijskega ekrana lahko jasno, zakaj so se v vseh državah, kjer so se na šolanje v času epidemije pripravljali vse poletje, tega lotili tako resno in temeljito in zakaj so vedeli, da je šola v živo zadnja, ki se sme ustaviti.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Kultura | TV
Kako sta Možina in Omerza odkrila nekaj, česar Stanovnik ni skrival
Pri svojih 70 letih bi bil lahko Igor Omerza zadovoljen upokojenec. Ni imel slabe kariere. V prejšnjem režimu je bil direktor malega podjetja MikroAda, ki ga je ustanovila ZSMS, država pa mu je dovolila, da služi z uvozom računalnikov (v tem podjetju je bil zaposlen tudi Janez Janša). Omerza je takrat sodeloval z Mladino, bil je tudi ustanovni član Odbora za varstvo človekovih pravic. Po prvih volitvah je postal direktor Službe družbenega knjigovodstva (a se je funkcije hitro naveličal). Leta 1992 je bil v državni zbor izvoljen na listi Demokratske stranke (skupaj z I. Bavčarjem, J. Kacinom in D. Ruplom). Leta 1994 se je stranka združila v veliko LDS in tako so se spet vrnili na oblast, Janezu Janši pa so se odrekli, ko je moral zaradi afere Depala vas zapustiti mesto obrambnega ministra. Omerza je leta 1997 postal še podžupan pri ljubljanski županji Viki Potočnik.
