Stanka Prodnik
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Kultura | TV
Jože Možina, prvi v službi resnice nacionalne televizije, je v oddaji Intervju gostil Rada Pezdirja, ki se je iz neoliberalnega teoretika zarote prelevil v ljubiteljskega zgodovinarja. Voditelj je uvodoma povedal, da je Rado Pezdir »izvrsten raziskovalec slovenskih arhivov«, v čemer se je bržkone izmojstril kot član komisije Anžeta Logarja (SDS), ki raziskuje bančno luknjo. Pezdir v njej očitno opravlja predvsem funkcijo arhivskega krta, ki je rumeno-modri stranki od nekdaj blizu. Ista komisija je nedavno privlekla na plan teorijo zarote o »pranju iranskega denarja« v NLB. Radi bi verjeli, da je do te »afere« po naključju prišlo v času, ko želi vlada prodati delež naše največje banke, in v resnici ne gre za to, da si SDS kot morebitna prihodnja največja koalicijska stranka želi NLB prodajati pod lastnimi pogoji.
-
Redki so trenutki, ko ob ogledu intervjuja na nacionalki ne razmišljamo o nesmislu bivanja in neizbežnem propadu sveta, a ko je v gosteh kardinal, seveda ni prostora za nihilizem. Vesni Milek je v oddaji Od blizu doslej uspelo že marsikaj, Cerarju je na primer v roke položila bas kitaro, iz Jana Plestenjaka pa izvlekla modre misli o tem, kako ceni Donalda Trumpa, ker se je »sam naredil«. Tako je bilo že vnaprej jasno, da bo tudi pogovor s Francem Rodetom prav poseben. Da bomo po ogledu tako duhovno obogateni, pa si vseeno nismo mogli misliti.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kultura | TV
Se gremo zdaj lahko novinarstvo?
Prejšnji četrtek smo dočakali več mesecev nastajajočo Tarčo o nabavi medicinske opreme, ki je sicer nadaljevala že načete zgodbe drugih, a hkrati prvič sistematično, s podatki in primerjavami, predstavila razsežnost preplačevanja opreme in zdravil v zdravstvu. Mega projekt, zaradi katerega je Lidija Hren postala ime tedna na Valu 202, je seveda dobrodošel in nujen, a težava je v tem, da ga sploh obravnavamo kot izjemen novinarski dogodek.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Kultura | Hudo
Povsem mogoče je, da se bodo malčki odslej po vodi prej vozili z lastnim motornim čolnom, kot pa samostojno hodili po kopnem. Ko dopolnijo eno leto, jih lahko namreč starši vtaknejo v mini napihljivi gliser, ki ga poganja motorček ter deluje na baterije, imenuje pa se baby splash runner. Propelerji so varno spravljeni v plastičnem ohišju, ki je pritrjeno na zadnji del čolna. Plovilo sprva s pomočjo preprostega daljinca – na njem so le gumbi za vklop ter premikanje naprej, nazaj, levo in desno – upravljajo odrasli, ko je dete dovolj sposobno, pa lahko daljinski upravljalec, ki je vodoodporen, vzame v svoje ročice. Sam čoln tehta slaba dva kilograma in je namenjen otročadi do treh let. Kakopak je treba froca v motoriziranem plovilu ves čas nadzorovati in ga ne smemo zapeljati v globoko vodo. Podjetje Poolcandy, bazenski sladkorček, ki zadevo proizvaja, sicer skrbi, da se lahko z napihljivčki z motorčki v bazenu zabava vsa družina, saj za odrasle ponuja motorizirane napihljive blazine in obroče, motoriziranega tiranozavra, samoroga in flaminga, za otroke od osem do dvanajst let pa napihljivi skuter.
-
Čeprav je od imenovanja novega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha minilo že deset dni, nam sama ustanova, ki naj bi jo vodil od aprila, ni ponudila vpogleda v njegovo imenovanje. Ok, videli smo vljudni pogovor Tanje Starič z njim v Odmevih na dan imenovanja. V tem nastopu se ni zdel neki fanatični pohodnik po poteh osamosvojitvene revolucije, kakršne vlada Janeza Janše zadnje leto imenuje na takšne položaje. Kar dvakrat je v nastopu poudaril, da RTV svoje poslanstvo programsko opravlja dobro, drugič z besedami, da se sam zaveda, da so ustvarjalci programa v javnem zavodu z razlogom, seveda je pa zanj temeljni izziv finančno poslovanje zavoda. In to je tudi vse, kar smo izvedeli o novem direktorju zavoda. Kdo pa je ta finančni stručko, smo se vprašali. No, ni ravno to. Ker doslej je predsedoval le nadzornemu svetu RTVS.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Kultura | TV
Kjer se ne meri z napačnimi vatli
Kdor je pričakoval, da se bo na tem mestu znašla ocena vrhunca TV-slavja osamosvojiteljev, torej nastopa Janeza Janše, ga je pač treba razočarati. Žal. Ni več kaj napisati. Dovolj je bilo, TV Slovenija, zavodu z najboljšo dokumentacijo osamosvojitvenega časa, z dobrimi televizijskimi režiserji, z izjemnimi avtorji dokumentarcev, ne nazadnje z novinarji, ki so v osemdesetih in devetdesetih spremljali nastajanje države in demokracije, je uspelo narediti pač še eno serijo onaniranja in samohvaljenja osamosvojiteljev, še en kvazizgodovinski kolos, dejansko pa navaden aktualnopolitični pamflet, kjer je Rosvita Pesek (še enkrat) spregledala vse tisto, kar je osebno zamudila (kako zanimivo, da se pri nekaterih ljudeh zgodovina začenja s trenutkom, ko so sami vstopili v javni prostor), Mojca Š. Pašek pa je spet prijazno stala zraven, prepričana, da ji bo uspelo vplivati na tok oddaj in na njihov smisel, dejansko pa je bila tam le zato, da zdaj nihče ne more reči, da je bila oddaja neuravnotežena – saj sta jo vendar delali skupaj Peskova in Paškova!
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Kultura | TV
Na veliki petek smo si privoščili Slovenski pozdrav, narodnozabavno oddajo, ki jo v prime timu predvaja nacionalka. Z oddajo in njenim voditeljem Blažem Švabom, ki je nekakšen otrok Maria Galuniča in Jožeta Potrebuješa na steroidih, smo se že ukvarjali, zdi pa se, da je svojo izumetničeno, pokroviteljsko osladnost v kriznih časih še izmojstril.
-
Psihološko uravnovešen ali pa vsaj z učinkovitimi pomirjevali nakljukan gledalec, ki ne pripada sekti desničarskih fanatikov, prejšnjo soboto zagotovo ni mogel predvideti grotesknih posledic pogovora novinarke 24 ur Suzane Perman z najnovejšim slovenskim faustom/ ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom. Šlo je za intervjujček, ki je dejansko potekal na – glede na trenutno raven slovenske javne debate nekje dvajset metrov pod kaspijsko depresijo – solidni komunikacijski ravni. Permanova je Počivalška spraševala povsem običajne reči, med drugim, zakaj sedaj ponuja svoj hrbet Janši, tistemu prislovičnemu škorpijonu, ki je pičil in utopil še vsako krastačo, ki naj bi ga peljala čez deročo vodo; vrhunec kritičnosti je bilo argumentirano pobaranje, kako lahko SMC zagovarja javno zdravstvo ter se obenem brati z SDS in NSi, avatarjema lobijev zdravniških privatnikov in zasebnih zavarovalnic. In bademajster sploh ni popenil, mogočne čeljusti so le za spoznanje zaškrtale: »Tukaj strašite javnost vnaprej – SMC, če bo v taki vladi, bo branik javnega zdravstva in javnega šolstva.«
-
V iskanju izgubljenega ravnotežja
V temnih časih surovega socializma, ki ga – prosto po Janši – z naklonjenostjo pomnimo le še zarobljenci, ki že več kot 75 let vztrajamo v hostah in zavračamo blagodejnosti noriške civilizacije, so naši slavni dedje na svinjskih sejmih za določanje teže pogubljene živine uporabljali preproste uteži, s katerimi so uravnoteževali »živo vago« mesovja na drugi strani. Pri tem pa so najbolj prebrisani in brezobzirni med njimi uporabljali posebne, lažje kvihte in tako petnajstili nič hudega sluteče kristjane s prodajo grintavih praset, ki so se na tehtnici odrezala kot najbolj žlahtni plemenjaki. No, nekako po principu tovrstnega svinjeraja v veliki meri deluje analitični trust nacionalne televizije, ki nas za 13 evrov po glavi namesto z zdravimi dozami poglobljenih kritičnih uvidov v družbene trende že predolga leta nateguje s primitivnim, nedemokratičinim in škodljivim ideološkim uravnoteževanjem pametnih in norih, polnih in praznih.
-
Tarča, novinarsko-inkvizicijska oddaja, ki je redna gostja naše rubrike, oddaja z dolgo tradicijo in novimi metodami, oddaja, ki, kot pravijo, sooča mnenja, akterje pa skuša zvabiti z varnega območja in uporabnikom, gledalkam in gledalcem, ponuja kakovostno vsebino za oblikovanje lastne predstave, tista oddaja torej, ki je namenjena vsem, »ki si drznejo vedeti več«, se je tokrat lotila slovenskega šolstva. Saj veste, slovensko šolstvo naj bi bilo slabo, učitelji hkrati preobremenjeni in neosebni, učno gradivo nesmiselno, preobsežno, pripravljajo ga strokovnjaki, ujeti v svoje analitične raziskave, sam minister pa niti ne ve, kaj počne.
-
Komercialne televizije ob nedeljah predvajajo spektakle, ob katerih lažje pozabljamo, da je konec vikenda. Plesne in pevske šove ali holivudske filme s srečnimi konci. Na nacionalni televiziji pa smo v nedeljo gledali prvi del nove serije V imenu ljudstva, ki nas je prepričeval, da nam ne preostane drugega kot zagrenjenost.
-
»Nocoj boste slišali, koliko analiz, študij, strategij in drugih gradiv so ministrstva že naročila in plačala za ureditev skrbi za starejše, kjer so razmere izjemno kritične.« Tako je Erika Žnidaršič začela Tarčo prejšnji četrtek na prvem programu Televizije Slovenija.
-
Pri sosedovih je moški bolj sanjski
Ko že mislimo, da so resničnostni šovi stvar preteklosti in jih je izrinila svetovna prestižna, kakovostna produkcija, kamor poleg Iger prestolov seveda štejemo tudi slovensko Jezero, nas z nekim cenenim trikom spet pritegne kateri od velikih bratov, bitk talentov in peripetij amaterskih kmetov. Tokrat jo je Pop TV posebej poceni odnesla. Vsak delavnik v top terminu ob osmih zvečer predvajajo resničnostni šov Sanjski moški Hrvaške. Ne le, da se jim ni bilo treba ukvarjati s produkcijo. Pri sosedih je bil že predvajan zadnji del šova, česar sicer na Pop TV ne izvemo. Ali ni to tako, kot bi predvajali staro nogometno tekmo, torej verjetno poceni, ampak izjemno neprivlačno? Zakaj bi sploh želeli vedeti, kdo je sanjski moški Hrvaške? Seveda smo navajeni gledati ameriške šove, ampak hrvaške – ali ni to protizakonito ali vsaj neetično?
-
»Nocoj bi rad povedal zgodbo, čudovito zgodbo, navdihujočo. O čudežu v deželi na sončni strani Alp. Ampak to ne bo pravljica, to je resnična zgodba o nastanku plebiscitne večine, enotnosti našega ljudstva za ustanovitev lastne države,« je predsednik Slovenije Borut Pahor začel govor na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. »Pravljičen,« je po proslavi ta govor jedrnato opisal prvi predsednik Slovenije Milan Kučan.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura | TV
Če se včasih zdi, da na TV Slovenija posnamejo kakšno nadaljevanko bolj zato, da izpolnijo kvoto, in ne toliko za gledalce, pa pri Jezeru, novi kriminalki v šestih delih, tega nacionalki še zdaleč ni mogoče očitati.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Kultura | TV
Tradicionalistične gledalce slovenske televizijske produkcije lahko ogled prvega dela tretje sezone serije V dvoje pretrese. Najprej zato, ker ne poskuša prirediti odrske drame za male zaslone, kot smo neko obdobje očitali domači produkciji, temveč je živa in televizijsko gledljiva. Televizijci se očitno bolj sprostijo, ko delajo za splet, V dvoje je namreč naročil Voyo, spletna divizija Pop TV in Kanala A. Prejšnjo sredo je bil predvajan prvi del na Kanalu A. Drugačni tradicionalisti pa lahko dvignejo obrv, ker v njej precej seksajo.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Kultura | TV
Je tišina res bolj neznosna od hrupa?
Erling Kagge je pisatelj, pravnik, filozof, svetovalec norveškega premiera, prvi človek, ki je peš osvojil vse tri vrhove sveta – severni in južni tečaj ter goro Everest. Nekateri njegovi podvigi še bolj dvignejo obrvi, na primer pohod pod New Yorkom: mesto, ki nikoli ne spi, je prehodil po kanalizaciji. Njegova knjiga Tišina v času hrupa je svetovna uspešnica, v slovenščini lahko preberemo tudi knjigo Hoja. V nedeljo ga je v oddaji Intervju na TV Slovenija gostila Ksenija Horvat. Na intervjuju je bil skuštran in bos.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Kultura | TV
Kultura na TV Slovenija je resna oddaja, ki svojega predmeta obravnave in gledalcev običajno ne podcenjuje. Zato nas je v ponedeljek toliko bolj razočaralo, da je novinarka Maša Levičnik v prispevku s tiskovne konference pred začetkom 35. slovenskega knjižnega sejma spregledala ali namenoma izpustila trpko ironijo. »Ob 200. obletnici smrti Valentina Vodnika podoba tega pomembnega predstavnika razsvetljenstva vabi na knjižni sejem. In ob razsvetljenstvu, ki velja za temelj evropske kulture, je v fokusu kar celotna celina Evropa,« je obetavno predstavila veliki dogodek, nato pa visokoleteče besede prepustila še Zdravku Kafolu, predsedniku sejma. »Sejem skuša biti aktualen, družbeno odgovoren in se odzivati na dogodke,« ga je opredelil Kafol.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Kultura | TV
Pripravite kamere, prihajajo s traktorji
Mestna občina Ljubljana gradi nov kanalizacijski vod. Kot je avgusta ugotavljal Mladinin novinar Staš Zgonik, je vod C0 del velikega, z evropskimi sredstvi podprtega projekta nadgradnje kanalizacijskega sistema. Pomembno vprašanje, na katero smo že poleti dobili odgovor, je, ali je smiselno, da poteka prek vodovarstvenega območja. Obsežne raziskave kažejo, da je vod, za katerega naj bi bili uporabljeni najsodobnejši materiali in naj bi zdržal potres do 10. stopnje po evropski lestvici, najbolj varna in optimalna rešitev, s čimer se strinjajo tudi podučeni in sicer kritični okoljevarstveniki.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | TV
Dr. Igor Saksida se kot univerzitetni profesor zavzema za spodbujanje branja. Zaradi njegovih dejavnosti je marsikdo na široko odprl oči. Nekateri, ker njegovi novi pristopi približevanja slovenščine mladim pogosto res delujejo bolje. Kdo pa tudi v grozi. Svoje nauke včasih namreč jemlje zelo zavzeto. Ker na primer opaža, da si mladi ne šepetajo Prešernovih poezij doma za pečjo, poslušajo pa rap, se sam loteva tudi repanja. Kar lahko izpade bizarno – sploh za tiste, ki so že kdaj poslušali rap.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Kultura | TV
Oddaja Kaj dogaja? Z Jonasom naj bi bil poznovečerni šov, kot jih gledamo uvožene iz ZDA: s širokim in provokativnim voditeljem, vložki nadarjenih komikov, obdelovanjem dnevnopolitičnih tem in nekaj glasbe. Marca letos sta ob začetku prve sezone oddaje Jonas in TV Slovenija obljubljala, da se bomo smejali in zamislili nad aktualnimi vprašanji. Super, saj nam na televiziji manjka razgledanih provokatorjev, ki bi nam v obraz servirali naša malomeščanska prepričanja. Tudi v drugi sezoni oddaje nam jih še vedno manjka. To soboto je bila največja fora oddaje Ljubljanski maraton oziroma, kot ga je opisal nad svojim prebliskom vidno navdušeni Jonas, »top športni dogodek v letu: plačaš 50 evrov, da lahko par ur laufaš po Ljubljani«. Za veliki vrhunec je hišni komik Tilen Artač imitiral Grego Skočirja iz benda Big Foot Mama, odpel je predelan komad Nisem več s tabo. Nekaj dobrega je bilo v tej imitaciji: dobili smo občutek, da če zdržimo do konca, bomo zdržali tudi 42-kilometrski tek. »Tec’, tec’, js sem za tabo. Tec’, tec’, tud če ne gre. Še zdej mi ni jasn, zakva to sploh delam. Če si Slovenc, pač sprašuješ se ne,« je sopihal med skakanjem pred sliko skupine maratoncev, mi pa smo se spraševali, kaj ima Slovenec s tem. A oddaja temelji na mimogrede navrženih stereotipih, med katerimi ima »Slovenci smo bedni« prav posebno mesto. Na temo spoštovanja državnih simbolov so tako ugotavljali, da večina otrok bolj pozna grb Barcelone kot grb Slovenije, vsak pravi Slovenec pa bo za praznik tako ali tako raje obesil sebe kot zastavo. Tako kot temu smo se lahko »krohotali« tudi segmentu, v katerem s pokvečenim glasom sinhronizirajo poslance. Ni bilo treba spremljati, kaj govorijo, saj je bilo, kot bi na veselici sedeli zraven največjega maherja, ki po štirinajstih janževcih stresa vice. Kot v skoraj vseh oddajah na nacionalni televiziji v zadnjih dvajsetih letih, ki so se trudile biti ravno prav provokativno duhovite in usekale ravno prav mimo. Gledalcu se včasih stoži po zlatih televizijskih časih Saše Hribarja, morda je to nostalgija, ampak, a ni bil HriBar res precej dobra oddaja?
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Kultura | TV
Prejšnji teden se je začelo sojenje vpletenim v domnevno milijonsko zavarovalniško prevaro. Ženska naj bi si v dogovoru s partnerjem s cirkularno žago namenoma odrezala roko. Véliki misterij, o katerem si lahko glede na poročanje v informativnih oddajah belimo glavo te dni, je menda, kaj pomeni, da je imel en dan na sodišču on pulover z napisom Kralj, drug dan pa ona enak pulover z napisom Kraljica. Po zaslugi takšnega fokusa osrednjih informativnih oddaj se svet lahko vrti, ne da bi pod Alpami kaj prida vedeli o njem. Zato je bilo osvežujoče gledati petkove Odmeve, v katerih so bolj kot običajno poskrbeli za širitev obzorij. Obširno so se lotili prispevka o nemirih v Kataloniji, kjer se je tokrat na ulicah Barcelone zbralo okoli pol milijona protestnikov zaradi sodbe španskega sodišča politikom, ki so pred dvema letoma organizirali referendum o neodvisnosti Katalonije. A smo v sklopu ilustracije razmer med ognjem, dimom in pendreki slišali in videli tudi izjavo o pretresljivi izkušnji irske turistke Deirdre Hickley, ki si zaradi protestov ni mogla ogledati cerkve Sagrada Familia (»morala bom priti še enkrat,« je skrušeno ugotovila).
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Kultura | TV
Začnimo tokrat pri tistem, kar je bilo dobrega in nam pokaže, zakaj je javna TV tako pomemben institut. Gre seveda za oddajo Tarča, v kateri so se lotili poslovanja ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Od vseh medijev v današnjem svetu padajoče gledanosti in naklad si le javne televizije in radii še lahko privoščijo, da pri enem novinarskopreiskovalnem projektu zaposlijo štiri, pet ljudi za več tednov. In to se je tudi poznalo. Uspelo jim je narediti verodostojen prikaz izigravanja zakonodaje in tudi slovenske sodne oblasti, ki bi se rada tovrstnih primerov predvsem znebila. No, najraje bi videla, da jih ne bi bilo.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Kultura | TV
V ponedeljek so se v Dnevniku na TV Slovenija odpravili na brniško letališče. Iskat zgodbo tja, kjer so vedeli, da je ni več. Popoldne je šla namreč letalska družba Adria v stečaj in odpovedala še vse preostale lete, česar pa po tednih stalnih odpovedi le redki niso pričakovali. »Je to konec Adrie Airways?« je voditelj Dejan Ladika povprašal novinarko na terenu. »Žal kaže, da je res tako, tudi tukaj na letališču je pomenljivo zelo mirno, očitno so potniki po številnih odpovedih prejšnji teden težave pričakovali tudi danes,« mu je zaupala poročevalka, ki tam niti ni imela več kaj iskati niti ni znala tega izkoristiti in poudariti. A nam je nato predstavila mnenja treh ljudi, ki jih je našla na letališču. Gospod s črnim klobukom je pomodroval, da »če ne zna poslovat, pa naj gre v stečaj, ne«. Natakar iz letališkega lokala je menil, da je »pač fajn, da imaš lastnega prevoznika, pa tudi na številu potnikov in prometu se pozna, tudi v gostinstvu«, in ker ta ugotovitev novinarki (ki je, zapišimo še jasneje, poročala z letališča, s katerega je bila ukinjena vsaj polovica letov), še ni bila dovolj, ga je morala vprašati še, ali bodo tudi v letališkem lokalu kaj občutili stečaj. Natakar je potrdil njeno domnevo. Nato pa nam je razloge za propad Adrie razložil gospod z nahrbtnikom. To so bile po njegovem vse slabše storitve, vse pa je povezano z razmerami na trgu in slabim vodstvom. »Kdo je kriv?« ga je še resno vprašala novinarka. »Jah, v prvi vrsti divji kapitalizem,« je pojasnil gospod z nahrbtnikom. Prispevek je bil eden poskusov cepljenja resnega novinarstva na vznemirljivi pomp in človeške zgodbe. Seveda po vzoru višje gledanih komercialnih televizij.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Kultura | TV
V oddaji Tednik na TV Slovenija so se ta teden lotili, kot so dejali, »spornega koncerta«, ki je obeležil vrhunec praznovanja ob 60-letnici Velenja. »Nastopila sta Ines Erbus, sicer Ljubljančanka, ki večinoma poje v hrvaščini, in srbski virtuoz Željko Joksimović,« je pojasnila razlog za prispevek novinarka Barbara Štor. Obiskovalci koncerta so bili navdušeni, je ugotavljala, a dodala, da so nekateri drugi prepričani, da bi ob tako častitljivem jubileju prebivalce rudarskega mesta morali zabavati domači glasbeniki. »Če za tako obletnico domačini nimamo pravice do veselja, slovenske glasbe, je hudo. Namesto da bi bil v soboto v Velenju, sem šel v Pliberk poslušat Andreja Šifrerja,« ji je povedal sogovornik Andrej Jevšenak ter dodal, da bi bilo primerno, da bi nastopal »en tak, ne pa nekdo od drugod«, in za vsak primer pritaknil še »ki je čisto nepoznan, vsaj naši generaciji«. Novinarka je pronicljivo ugotovila, da mu nekateri pritrjujejo, spet drugi ne. Občani s ceste, ki jih je povprašala za mnenje, pa so povedali, da »jaz nimam proti nobenemu nič, ampak če je naše, naj bi bili naši glasbeniki«, »meni je fajn, da je dober koncert«, »dobro je, da je veselica«. Vendar pa niso bili dovolj pomembni, da bi jih predstavila z imenom. S čim si je to prislužil Jevšenak? Gre za lokalnega aktivista, ki je med drugim pred časom v enem od svojih pisem v reviji Demokracija zapisal: »Ljudje bodite ponosni na naše ljudi, kot so Janez Janša, Franc Kangler in Aleš Primc, in s skupno močjo naredimo to slovensko deželo spet lepo slovensko, ne pa jugohlapčevsko, kot je to sedaj naredila Cerarjeva balkansko-partijska vlada.«
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Kultura | TV
Z zračnimi posnetki Bele hiše, berlinskega TV-stolpa, pariškega Slavoloka zmage ter ljubljanskega Nebotičnika in gradu se kozmopolitansko začne nova informativna oddaja televizije Planet. »Novice s srcem«, kot se samodeklarirajo, so na sporedu od 2. septembra in se za vsak primer, če bi kdo pozabil, na katerem kanalu je obtičal in ob kateri uri, imenujejo Planet 18.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Kultura | TV
Priljubljenost vlade Marjana Šarca med ljudstvom analitiki pogosto pripisujejo njegovi odločnosti, cepljeni na zdrav razum. Na TV Slovenija so obeležili eno leto njegovega vladanja, čas, ko se morajo pokazati tudi dejanske politične spretnosti. V nedeljo se je koalicija samoocenjevala, v ponedeljek pa so za komentar povprašali opozicijo. Da je ta do vlade bolj kritična, niti ne bi smelo biti novica, pa je v Dnevniku pač bila. Mogoče je večji razlog za zaskrbljenost, da je prvak SNS Zmago Jelinčič, eden vodilnih sovraštvo spodbujajočih politikov, Šarca pravzaprav pohvalil. Na srečo se je obregnil vsaj ob njegovo ekipo, posebej ob Alenko Bratušek.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Kultura | TV
»Zdaj pa k temi, ki ne deli le Slovenije, temveč ves svet,« je prejšnji ponedeljek zavzdihnila Nuša Lesar, voditeljica oddaje Svet na Kanalu A, »veganstvu in vegetarijanstvu«. Te žgoče tematike, ki povzroča nemire po Zemlji, so se lotili kot raziskovalni novinarji stare šole, ki za zgodbo in resnico tvegajo svoja življenja v vojnih območjih. Njihova kolegica Manca Turk se je zaobljubila, da se bo en teden prehranjevala le z izdelki rastlinskega izvora.
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Kultura | TV
»Konec je,« je Uroš Slak v ponedeljek naznanil paradno novico 24ur Zvečer, kot da si lahko oddahnemo ob koncu vojne. Pa se je izkazalo, da se očitno le preveč razigrano veseli konca poletja, v katerem je moral kot zadnji krajcar petkrat obrniti vsako novico o odstrelu divjadi, zdaj pa lahko spet sam veselo strelja kozle.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Kultura | TV
Glavni krivci za pereče tegobe na slovenskem podeželju niso le vse številnejši medvedi in volkovi, temveč predvsem Zajc, minister za okolje in prostor, ki ne ukrepa dovolj odločno. To je ugotavljalo nekaj sto kmetov, ki so zaradi napadov zveri v soboto protestirali v Velikih Laščah. Iz poročanja na Pop TV in TV Slovenija smo gledalci med vrsticami razbrali, da je boj protestnikov tokrat bolj kot za lastno varnost predvsem ekonomski – kar pa je tudi za novinarje očitno najbolj neoporečen razlog za protestiranje.
