Goran Kompoš

  • Goran Kompoš

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura

    Bojevnica iz diaspore

    Londonska pesnica in glasbenica zimbabvejskih korenin Farai Bukowski-Bouquet je s svojo prvo, letos izdano malo ploščo Kisswell (2017) prepričala glasbene poznavalce. Pri Pitchforku, verjetno najbolj obiskanem, referenčnem spletnem glasbenem portalu so denimo zapisali, da »njen zvok obljublja nov premislek post-punk in new wave glasbe«. Ta zvok, ki ji ga je pomagal ukrojiti producent Basil Anthony Harewood alias TØNE, na prvi posluh resnično spomni na temačno, uporniško senzibilnost kultnih zasedb Joy Division in New Order, a hkrati skozi elektronski zvok dobi sodobno podobo. Se pa v njem skriva še mnogo več.

  • Goran Kompoš

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Balans: Bunkerpop

    Prvi dve plošči domačega dvojca sta bili predvsem dokument njegovega na jammanje oprtega ustvarjalnega procesa, tretja pa je dodelan in osmišljen izdelek, s katerim Balans suvereno predstavi svoj nenavadni in prikupni izraz. Izhodišče ostaja skupinska improvizacija s kitaro, vokalom in basom, dobijo pa skladbe bolj osredotočeno podobo, zaznamovano s šumečo lo-fi estetiko, v odmev potopljenimi hipnotičnimi rifi, transirajočo ritmiko in psihedelijo. Žanrsko plošča še najbolj sledi logikama ambientalnega popa in eteričnega darkwava, toda dvojec ne upošteva nobenih pravil. Raje se opre na avanturistično žilico za zvočno raziskovanje in sestavi razpoloženjsko bogato ploščo, pisano na posluh privržencev izvirnih, tudi trendovskih muzik.

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Dogodki

    Metalsko šamanstvo

    Mestece Olympia v ameriški zvezni državi Washington se je že v devetdesetih na glasbeni zemljevid vpisalo zaradi zasedb Nirvana in Earth. Od tam pa prihajajo tudi kultni black metalci Wolves in the Throne Room, ki so se minuli teden na pobudo koncertnega organizatorja Dirty Skunks po osmih letih spet oglasili v Ljubljani.

  • Goran Kompoš

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Luka Prinčič: Albatross EP

    Ker dela rad konceptualizira in narativno osmišlja, se verjetno tudi za naslovom nove plošče skriva kakšna metafora. Se pa zdi, da je veteran domače elektronske scene in večmedijski umetnik, sicer znan tudi pod psevdonimom Nova deViator, tokrat v ospredje vendarle postavil »le« glasbo. Upravičeno. Razen vzorčenja in subtilne manipulacije zvokov klavirja, s katerimi ploščo poveže v zaokroženo zgodbo, ne odkriva tople vode. Namesto tega se opre na studijske veščine in ukroji vrhunske, zvočno izklesane izpeljanke breakbeata, (warpovskega) IDM-a in nadubirane elektronike, ki sicer ne skrivajo starošolskega izvora, a skozi aktualne producentske pogruntavščine dobijo precej sodobnejšo podobo, kot se morda zazdi na prvi posluh.

  • Goran Kompoš

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Mura Masa: Mura Masa

    Albumski debi producenta, ustvarjalca pesmi in multiinstrumentalista Mure Mase je ob izidu priplezal »le« do 19. mesta na britanskem chartu, kljub temu pa je bil pri tistih, ki prej 21-letnega Mase niso poznali, zlasti zaradi impresivnega seznama sodelavcev deležen precejšnje pozornosti. Med sodelavci so se znašli Damon Albarn, sicer osrednji motor projekta Gorillaz, ki je Maso navduševal v najstniških letih, pa ameriški raperski zvezdnik ASAP Rocky, Desiigner, varovanec Kanyeja Westa, zvezdniška pop ekscentričarka Charli XCX, R & B posebnež Jamie Lidell ... No, poznavalce je zanimal predvsem Mura Masa. Ta je s singli in izvirnim izrazom že v preteklosti nakazal, da bi utegnil biti eden tistih ustvarjalcev, ki bodo krojili podobo sodobnega mainstreamovskega popa. Album Mura Masa ta pričakovanja nedvomno upraviči.

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Dogodki

    Bluzovsko zabavljaštvo

    Otvoritveni koncert letošnjega Trnfesta je že tradicionalno privabil več ljudi, kot se jih lahko nagnete na dvorišče ljubljanskega KUD-a France Prešeren. Prednost tega je bilo prijetno razpoloženje, slabost pa ta, da se zasedbe Hamo & Tribute 2 Love, ki ji je letos pripadla čast koncertnega odprtja festivala, zaradi glasnega pomenkovanja občinstva že nekje v sredini prizorišča ni prav veliko slišalo. Tudi zaradi že tradicionalnih pritožb sosedov na račun glasnosti tamkajšnjih dogodkov. No, ob vseh organizacijskih težavah, ki so predvsem finančne narave, so sosedi verjetno ena zadnjih skrbi kudovcev, ki so za letošnji avgust spet pripravili razgiban program koncertov in drugih kulturnih aktivnosti.

  • Goran Kompoš

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Com Truise: Iteration

    Ameriški sint mojster Com Truise, ki je lani precej nepričakovano povsem napolnil veliko dvorano ljubljanskega Kina Šiška, se po petih letih vrača s tretjo ploščo, s katero ostaja zvest prepoznavni retro estetiki. Sodeč po njegovi priljubljenosti in priljubljenosti sorodne glasbe, ki je v času od prejšnje plošče le še narasla, se zdi, da prave potrebe, da bi karkoli spreminjal, niti ni. Ja, dvoma o tem, da se (mlademu) občinstvu, ki zganja nostalgijo po pravzaprav nikoli doživetih osemdesetih letih in bendih tipa New Order, z novo ploščo ne bi prikupil, ni. Je pa hkrati res, da se ne moremo izogniti občutku, da se je Com Truise ustvarjanja tokrat lotil preveč ziheraško. To postane še očitneje ob peščici skladb, s katerimi spretno in všečno nadgradi preverjeni obrazec iz preteklosti.

  • Goran Kompoš  |  foto: Festival Ljubljana / Mediaspeed

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Dogodki

    Zvezdnik in klasična glasba

    Razprodan koncert v sklopu Festivala Ljubljana, ki se je prejšnji četrtek zgodil v Hotelu Union, je bil na prvi pogled videti kot vsak drug koncert klasične glasbe. Da je šlo za drugačen dogodek, je razkril šele pogled na občinstvo, ki je v kamere telefonov vneto lovilo dogajanje na odru oziroma glavnega akterja. Ja, pomembnejši od glasbe je bil ta večer legendarni filmski in gledališki igralec ter režiser John Malkovich, kar je bilo samo po sebi dovolj za pokoncertne polemike. Smo bili priča zvezdniškemu paradiranju ali koncertu z »umetniško« vrednostjo?

  • Goran Kompoš

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    TLC Fam: Isbethelo seGqom

    Za 23-članski kolektiv producentov, emsijev in plesalcev TLC Fam smo Evropejci prvič slišali lani, ko je londonska založba Gqom Oh! objavila kompilacijo skladb najpomembnejših ustvarjalcev glasbene zvrsti gqom. Glasba iz predmestij južnoafriškega Durbana, ki je zulujsko tradicijo križala z estetikama grima in plesne elektronike, si je iz tamkajšnjih klubov zdaj utrla pot na svetovna plesišča, TLC Fam pa je izdal albumski prvenec, ki je doslej najbolj dodelana in zaokrožena plošča tega specifičnega sloga. Za napovedi, ali ima gqom potencial, da postane taka senzacija kot pred leti (zaradi zasedbe Buraka Som Sistema in glasbenice M.I.A.) elektronski kuduro, je še prezgodaj, nedvomno pa gre za ploščo, ki bi jo moral preveriti vsak angažiran privrženec svežih klubskih pojavov.

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Dogodki

    Učna ura rocka

    Vrnitve kultnih bendov, sploh takih, ki so imeli moč, da so s svojo glasbo spreminjali življenja svojih privržencev, skoraj praviloma sprožijo polemike. Sodeč po pokoncertnih odzivih to brez dvoma drži tudi za zasedbo Pixies, ki nas je prejšnjo sredo obiskala že tretjič. Dobršnemu delu tistih, ki so jih v ljubljanskih Križankah slišali pred trinajstimi leti, se je zdelo, da so vplivni bostonski rockerji zreli za pokoj. A podobno nergavi so bili leta 2004 najbrž tudi tisti feni, ki so zasedbo slišali ob njenem prvem obisku Križank leta 1989, ko je bila (domnevno) na vrhuncu svojih moči. No, tistim, ki smo četverico tokrat slišali prvič, za te hvalospeve o njeni preteklosti ne bi moglo biti bolj vseeno. Slišali in videli smo namreč bend, ki je več kot očitno še vedno v izvrstni koncertni kondiciji. Še več, še zmeraj je lahko zgled večini drugih bendov.

  • Goran Kompoš

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    Calvin Harris: Funk Wav Bounces Vol. 1

    Peta plošča zadnja leta največjega zaslužkarja med didžeji je pričakovano parada zvezdniških sodelovanj. Škotskemu producentu so glasove tokrat posodili Katy Perry, Frank Ocean, Pharrell Williams, (t)raperji Migos, Snoop Dogg, Nicki Minaj, Schoolboy Q in še kopica popularnežev, ki zadnja leta krojijo vrhove glasbenih lestvic. Večje presenečenje je dejstvo, da gre za stilsko precej nepompozno, celo zadržano ploščo. Ja, lahkotne, retro diskoidne pop popevke so precejšnje nasprotje aktualnim EDM-trendom, kar pa ni preprečilo tega, da bi se plošča Funk Wav Bounces že ob izidu znašla pri vrhu najbolje prodajanih albumov. Spodobna poletna glasbena ležernost za mainstreamovsko občinstvo brez kakšnega očitnega velehitovskega presežka.

  • Goran Kompoš

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    Goldie: The Journey Man

    Lani mu je princ Charles za prispevek k britanski glasbi in delo z mladimi podelil odlikovanje reda britanskega imperija (MBE) in takrat se je z njim ponosno nastavljal fotografom pred Buckinghamsko palačo. Jeseni, potem ko so lokalni oblastniki zaradi z drogami povezanih smrti clubberjev zaprli legendarni londonski klub Fabric, pa je didžeje z istim odlikovanjem pozval, naj jih vsi skupaj protestno pretopijo in kovino zamešajo v kavo uradnikov, ki ne razumejo pozitivnega vpliva takšnih klubov na kulturo mladih. Ja, Goldie, eden od pionirjev rejva, je bil v svojem poslanstvu nekakšnega ambasadorja (britanske) klubske kulture vedno brezkompromisen. Navsezadnje je ta, kot je vselej rad poudarjal, tudi njemu rešila življenje.

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Dogodki

    Brez nepotrebnega pompa

    Končalo se je s presenečenjem. Poslušali smo zasedbo, ki je nekoč slovela po povsem nonšalantnem odnosu do občinstva. Pričakovali smo torej, da nas bo nekam poslala, namesto tega pa nas je ob koncu koncerta nagradila in nam podarila kar dva dodatka. No, nismo se pritoževali, smo se pa lahko v živo prepričali, da škotski indie rockovski neprilagojenci The Jesus and Mary Chain četrt in več stoletja po svojih vrhuncih niso več isti bend kot nekoč. To ne pomeni, da so za v ropotarnico. A morda bi si zavoljo starega ugleda v povsem napolnjeni veliki dvorani Kina Šiška vseeno lahko privoščili tudi kakšen ekces. Pa četudi samoironičen.

  • Goran Kompoš

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Kultura

    Mojster provokacije

    Nekateri pravijo, da sta imidž in želja po šokiranju krinka za vsebinsko praznost njegove glasbe. Drugi ravno nasprotno – da angažirana glasba zaradi vpijoče pojavnosti ni deležna zadostne pozornosti, čeprav bi si to zaslužila. Toda Brian Warner, bolj znan kot Marilyn Manson, v tem, da polarizira mnenja, uživa. Da ima rad skrajnosti, je dokazal že s psevdonimom, ki ga je skoval iz imen ene najbolj oboževanih in ene najbolj osovraženih ameriških popkulturnih osebnosti.

  • Goran Kompoš  |  foto: Uroš Abram

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Portret

    Šuljo, elektronski producent in beatmaker

    Njegova nedavno izdana druga solistična plošča Scrap Metal lahko poslušalca zavede. Vrhunska raven tehnične podkovanosti, izjemna spretnost pri manipulaciji z zvokom in mojstrski posluh za (mikro) detajle dajo hitro vedeti, da za ploščo stoji zelo izkušen producent. Toda po drugi strani izraz, naslonjen na kopico aktualnih, drznih elektronsko plesnih trendov, razkriva, da gre za delo ustvarjalca, ki se ne obremenjuje z zapovedmi klasične šole. Teh se celo zavestno izogiba.

  • Goran Kompoš

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Washed out: Mister Mellow

    Ameriški producent Ernest Greene, eden pomembnejših predstavnikov chillwava, s tretjo ploščo ostaja zvest svoji prepoznavni estetiki, oprti na nostalgično (sint)psihedelijo in retro pop, toda hkrati se selitev od Sub Popa k bolj hiphoperski založbi Stones Throw zdi logična. Razlog za to so kratke zvočne vinjete, s katerimi ploščo poveže v celoto. Temeljijo na skoraj klasičnem hiphoperskem vzorčenju – pri Washed Outu – zvočnih fragmentih, nabranih na YouTubu in pri podobnih spletnih virih, s katerim Greene po svoje razkrije značilno tehniko pisanja pesmi. Negativna plat tega je, da ostane manj prostora za dodelane skladbe, je pa teh še vedno dovolj, da bo Mister Mellow ena prikupnejših izbir za letošnji poletni soundtrack.

  • Goran Kompoš  |  foto: Nada Žgank

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Dogodki

    Jazz z zgodovinskim sporočilom

    Te dni mineva 50 let od smrti Johna Coltrana, enega največjih jazzovskih glasbenikov, ki je verjetno najbolj vplival na jazzovske saksofoniste od šestdesetih let. Zato je bilo pričakovati, da bo okrogla obletnica zaznamovala tudi jazzovsko dogajanje pri nas. Prejšnjo soboto je na Lentu nastopil Coltranov sodelavec Pharoah Sanders, ki je s svojimi saksofonskimi inovacijami celo sam vplival na mojstrov poznejši slog. Večer prej pa je kot osrednji gost 58. Jazz festivala Ljubljana z izjemnim poklonom Coltranu nastopil še en njegov sodelavec, saksofonist Archie Shepp. Za nameček se mu je v zasedbi pridružil kontrabasist Reggie Workman, ki je bil nekaj časa tudi sam član legendarnega Coltranovega kvarteta, zato ni presenetljivo, da je največja, Gallusova dvorana Cankarjevega doma pokala po šivih.

  • Goran Kompoš

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Kultura

    Pixies: Ključni sooblikovalci sodobnega rocka

    Svoj komercialno najuspešnejši album Doolittle (1989) so prodali v približno milijon izvodih. Njihov na YouTubu največkrat poslušani komad Where is my Mind ima nekaj manj kot 18 milijonov ogledov, vendar le v različici s Fincherjevega kultnega filma Klub golih pesti, izvirni spot jih ima pol manj. Številke so visoke – niso pa ogromne. Marsikatera sodobna zvezda se lahko pohvali z nekajkrat višjimi. Toda če bi dali na kup dela vseh glasbenikov, na katere so s svojo glasbo (neposredno in posredno) doslej vplivali, in bi sešteli vse te številke, bi se Pixies znašli v kategoriji s takima vplivnežema, kot sta bila Jimi Hendrix in David Bowie. Slednji je nekatere njihove pogruntavščine tudi sam uporabil v svoji glasbi in nekoč dejal, da za Pixies verjetno velja tisti znameniti pregovor, ki sicer govori o zasedbi The Velvet Underground: niso prodali veliko plošč, toda tisti, ki so jih slišali, so hoteli sestaviti natanko tak bend.

  • Goran Kompoš

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Laurel Halo: Dust

    Ameriška glasbenica Laurel Halo je svojo novo, tretjo ploščo okarakterizirala kot pop album, predvsem zato, ker je v ospredju spet več vokalov, ki sta jih med drugim prispevali Julia Holter in Lafawndah. Tokratni album je tudi bolj igriv od njenega prejšnjega. Gre pa še vedno za tiste vrste »pop«, ki lahko, tako kot njen prvenec, pristane le na vrhu lestvice revije The Wire, kjer je ta prostor po navadi rezerviran za najbolj avanturistično glasbo. Ja, Laurel Halo ni bistveno spreminjala svojega izraza. Še vedno se napaja v logikah techna, duba, jazza in sintpopa, s katerimi oblikuje izvirne skladbe, ki izpadejo ekscentrično celo v primerjavi z drugimi posebneži cenjene založbe Hyperdub. Balzam za ušesa radovednežev in čudaškost par exellence za vse ostale.

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Dogodki

    Domišljijska ljudska glasba

    Ljubljanski hostel Celica – ja, tisti hostel, ki se je naselil v prostore nekdanje vojašnice na Metelkovi – se je minuli torek izkazal za idealnega gostitelja domače glasbene zasedbe Širom. Ne le zato, ker so ji za koncert odstopili intimni ambient svojega prikupnega in tokrat povsem napolnjenega letnega dvorišča, temveč predvsem zato, ker ima trio specifičen izraz, zaradi katerega se je marsikateri gost hostla, pa tudi (naključni) tuji turist, vsaj za hip počutil bolj domače.

  • Goran Kompoš

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Katy Perry: Witness

    Po zadnji plošči, ki je zaznamovala njen vstop v zrelo življenjsko obdobje in s katere je eno od skladb za predvolilne shode uporabila Hillary Clinton, so od Katy Perry mnogi pričakovali podobno zrelo nadaljevanje. S parom novih skladb, v katerih se posredno dotakne širših družbenih vprašanj, ameriška pop zvezdnica zdaj ta pričakovanja deloma upraviči, je pa hkrati res, da se z romantičnimi peripetijami in plesno podobo večine ostalih spet vrne v mladostnejše obdobje. Samo po sebi s tem ne bi bilo nič narobe, sploh ne za poslušalce, ki jim kvaziresnost pop div dviguje pritisk. Toda Witness je tako poln klišejskih fraz, da vse skupaj meji že na parodijo. Boleče ga je poslušati, kar pa kakopak ni preprečilo, da se album že v prvem tednu ne bi povzpel na vrh ameriške lestvice.

  • Goran Kompoš

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Lorde: Melodrama

    Novozelandski zvezdnici, tedaj stari komaj 16 let, se je po izidu albumskega prvenca Pure Heroine (2013), prodanega v več kot pet milijonih izvodov, življenje obrnilo na glavo. Za singel Royals je prejela dve nagradi grammy, pri newyorškem Timu so jo razglasili za eno najvplivnejših najstnic, začela je prijateljevati s Taylor Swift, njenemu (glasbenemu) zgledu so sledile številne pevke ... postala je nova pop ikona aktualnega desetletja. Sodeč po prvih odzivih na njeno pravkar objavljeno drugo ploščo, v kateri mnogi vidijo edino resno kandidatko za letošnji naziv najboljše plošče, bo svoj status očitno le še utrdila.

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Dogodki

    Sanjava noir romantika

    Če bi utrjenega obiskovalca koncertov predprejšnjo sredo teleportirali v veliko dvorano ljubljanskega Kina Šiška, ne da bi mu razkrili identiteto četverice na odru, mu bržkone ne bi bilo povsem jasno, zakaj je bil ravno ta koncert eden najhitreje razprodanih v zgodovini tega prizorišča. V odrski pojavnosti in glasbi zasedbe, ki smo ji prisluhnili, ni nobenih ekscesov. Na diskretno zatemnjenem odru so njeni člani delovali zadržano, skoraj pasivno, zatopljeni le v svoj nostalgični, romantični, noirovsko zasanjani pop. In po koncertu nam je bilo pravzaprav še manj jasno, zakaj se je ravno okoli v Brooklynu delujoče teksaške zasedbe Cigarettes After Sex v zadnjih dveh letih dvignilo toliko prahu.

  • Goran Kompoš

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Phoenix: Ti Amo

    Francoski sintpoperji Phoenix na svoji šesti plošči kitare zamenjajo s sinti, a to za njihov izraz ne pomeni nič drastičnega. Namesto (indie)rockovske rezkosti se kot osrednji glasbeni motiv pojavlja disco melodičnost, jedro vseh skladb pa še vedno tiči v phoenixovskem pisanju pesmi, sorodnem tistemu, ki ga gojita tudi dvojca Daft Punk in Air. Ja, francoski pop mojstri so vedno znali nostalgično brskati po glasbeni preteklosti in tudi plošča Ti Amo se tej logiki ne izneveri. Toda sladkobno, retro spogledovanje se redkokdaj sliši bolj šik. Zato je to plošča za lagodna poletna križarjenja ali pa izvrsten soundtrack za poznovečerne poletne zabavice ob sredozemskih plažah. Phoenix si z njo najbrž ne bo razširil občinstva, se bo pa gotovo še bolj prikupil starim fenom.

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Dogodki

    Vse izvirnejša fuzija

    Ko je zagrebška zasedba Žen, ki jo sestavljajo same članice, februarja letos nastopila na domačem festivalu Ment, ki kot »showcase« festival daje priložnost manj uveljavljenim domačim in tujim glasbenikom, smo slišali kar nekaj očitkov na račun njene odrske zadržanosti. Ja, članice zasedbe, razen občasnega nagovora, z občinstvom skoraj ne komunicirajo. Oziroma z njim komunicirajo skoraj izključno prek svoje glasbe in (stripovskih) vizualij.

  • Goran Kompoš

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Amaya: Fairytales

    To, da Maja Keuc novo glasbeno poglavje začenja z novim imenom, je skozi prizmo izraza v šestih skladbah s pred kratkim izdane male plošče, pravzaprav logično. Sicer ostaja zvesta križanju slogov, s katerim se je s prvencem, izdanim pred šestimi leti, prikupila domačim sledilcem Eurosonga in šovov talentov, a ta na plošči Fairytales dobi precej drugačno podobo. Temu sta botrovala sodelovanje s švedskim producentom Orphéejem Noahom, mojstrom s popom križanih izpeljank jazza, soula in R ‘n’ B-ja, ter študij petja, ki zdaj morda celo preveč zaznamuje glasbo. Fairytales učinkuje kot nekakšen poligon, na katerem Maja Keuc raziskuje pridobljene izkušnje, plod tega pa je sicer zrel in dodelan, a hkrati precej formulaičen (študijski) album, ki bo verjetno nagovoril le nišno občinstvo.

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Dogodki

    Večni mladeniči

    V letih 1996 in 1998 so napolnili Halo Tivoli, minuli torek pa ob njihovem tretjem obisku Ljubljane še precej večjo areno v ljubljanskih Stožicah. Ja, dolgoživost kalifornijskega punk rock, punk pop ali pa preprosto rock’n’roll tria Green Day je na neki način presenetljiva. V devetdesetih se je zdelo, da gre za tipični bend generacije, ki potem, ko ta generacija ne hodi več na koncerte, nastopa le še pred peščico postaranih nostalgikov. Toda skupini Green Day je priljubljenost z leti le še rasla, očitno tudi pri nas. Že med izvedbo prve skladbe je bilo jasno, da bomo priča razpoloženju, kakršnega v domačih koncertnih dvoranah doživimo zelo redko.

  • Goran Kompoš

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Kultura

    Ko te zavrti božanstvo

    Prejšnjo soboto zvečer se je v Londonu zgodil eden letošnjih mednarodno odmevnejših glasbenih dogodkov. Z vidika elektronske glasbe morda celo najodmevnejši. Na festivalu Field Day, kjer so obiskovalci videli še Run The Jewels, Flying Lotusa, Nicolasa Jaara, Nino Kraviz in kopico drugih uglednih aktualnežev, je kot osrednji gost namreč nastopil ekscentrični britanski mojster Aphex Twin, eden ključnih akterjev v zgodovini plesne elektronske glasbe, ki si je mitološki status ustvaril že na začetku devetdesetih. Temu primerno je dogodek požel ogromno pozornosti, še toliko več, ker je londonska trendseterska spletna radijska postaja NTS kot prva doslej nastop prenašala v živo – v avdio in video formatu. Za fene čisti presežek, poznavalci slovenske elektronske glasbe pa smo po dveh urah njegovega seta dočakali novo presenečenje. Verjetno prvič doslej je namreč zavrtel komad, katerega avtor je naše gore list. Gre za komad Turn Around koprskega producenta elektronske glasbe Dana Jurce, znanega tudi pod imenom FLO. Če ga ne poznate, niste edini, saj je bil doslej relativno neznan celo na domači glasbeni sceni.

  • Goran Kompoš

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Perfume Genius: No Shape

    Seattelski pevec in ustvarjalec pesmi Mike Hadreas, bolj znan pod imenom Perfume Genius, z novo ploščo v polnosti izživi vse potenciale s prvih treh albumov. Sprijaznjenje z osebnimi življenjskimi travmami, na katere se je v preteklosti odzival z jezo in frustracijami, s ploščo No Shape dobi čutnejšo podobo, ta pa poskrbi za veliko slogovne dinamike. Toda najsi gre za klavirsko balado, sintpopovsko reminiscenco na Kate Bush, retro spogledovanje s funkom ali triphopovsko sanjarjenje, sta osrčje vseh skladb Hadreasova potreba po spremembah in njegovo prepoznavno pisanje pesmi. Tako, ki ne stavi nujno na ugajanje na prvi posluh, čeprav od njega tudi ne beži. Plošča za ljubitelje zrelega, sofisticiranega in izjemno premišljenega (art) popa.

  • Goran Kompoš

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Jlin: Black Origami

    Producentka iz Indiane Jerrilynn Patton alias Jlin je pred izidom druge plošče prek družabnih omrežij potarnala, da ni ena tistih kreativcev, ki so vsak dan sposobni ustvariti po pet ali deset komadov. »Vsak dan je bitka in vesela sem že, če mi na dan uspe sestaviti le nekaj delčkov komada ...« je zapisala. No, ko slišite njene mojstrsko izklesane elektronske skulpture, to, da v glasbo vlaga ogromno časa in premisleka, pravzaprav postane samoumevno. Tako izdelanih zamisli in jasne glasbene vizije resnično ne slišimo pogosto.