Goran Kompoš
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kultura | Plošča
Če še niste našli letošnjega »božičnega albuma«, bo tale zbirka Sun Rajevih singlov idealna izbira. Brez trohice cinizma. Gre za skladbe, ki jih je pokojni jazzovski velikan posnel med letoma 1952 in 1991, zato kurator zbirke resda ni mogel mimo njegove razvpite ekscentričnosti, kakršne so pol-in-več-urne genialne, radikalne improvizirane blodnje, ki jih je Sun Ra najraje snemal s svojim Arkestrom. A zbirka Singles ga predstavi tudi kot izjemnega pisca glasbe, zapakirane v klasično formo pop pesmi.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kultura | Dogodki
Ljubljanskemu Kinu Šiška, enemu ključnih koncertnih dogajališč v državi, občasno očitajo, da je raznovrstnost njegove koncertne ponudbe premajhna, a ti očitki nikakor niso upravičeni. Gotovo bi si vsak želel v živo slišati več svojih favoritov, toda tamkajšnja ekipa se, kolikor to pač dopuščajo razni dejavniki, kar uspešno trudi nahraniti različne okuse. Letos so v Kinu Šiška denimo drugič gostili Autechre in Battles, ki ta hip gotovo sodita med najatraktivnejše koncertne zasedbe. Prvič smo v živo slišali Squarepusherja (z zasedbo Shoebaleader One), Terrya Rileyja, zasedbo Sunn O))), pa seveda Cat Power ... Ja, koncertni sladokusci smo v Kinu Šiška spet prišli na svoj račun. Tudi z zadnjim letošnjim koncertom, ki je ponudil popoln kontrast običajnemu decembrskemu veseljačenju. Minulo nedeljo je tam namreč nastopila temačna bostonska folkovska pevka in ustvarjalka pesmi Marissa Nadler.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Pariški dvojec je svoje glasbene namere tako rekoč popolno opredelil že z imenom. Na eni strani acid, sinonim za plesno elektronsko glasbo, in na drugi arab, referenca na glasbene motive iz arabskega okolja. Ja, to kombinacijo smo slišali že v številnih, po navadi hitro pozabljivih izpeljankah, toda dvojec se je je na prvencu loti zelo prepričljivo, predvsem pa spoštljivo do glasb iz Severne Afrike in z Bližnjega vzhoda, kjer je ploščo s tamkajšnjimi glasbeniki deloma tudi posnel. Bliže je logiki lizbonskih producentov, ki so angolski kuduro preoblekli v elektronsko podobo, kot eksotični ibiški chillout generiki, za nameček pa vse skupaj mojstrsko zapakira še v obliko pop pesmi. Izvrstno srečanje dveh glasbenih svetov.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Kultura | Dogodki
Pri tistih zvrsteh glasbe, ki rade bežijo mimo pravil in ugajanja na prvo žogo, je zanimanje tukajšnjega občinstva še vedno zelo nepredvidljivo. To se je spet potrdilo prejšnji petek, ko je ljubljanski Kino Šiška gostil premierni slovenski nastop britanskega posebneža Toma Jenkinsona, mnogo bolj znanega pod imenom Squarepusher.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Kultura | Portret
Z njunega koncerta boste odšli preplavljeni z najrazličnejšimi občutki, pa čeprav ju morda niti za hip ne boste videli. Zagotovo pa ju boste slišali. Visokooktansko kombinacijo kričavega ženskega in moškega vokala, elektronski ritem in predvsem veliko hrupa, ki tiste, ki se jima pod odrom najbolj približajo, spravlja v ekstatično »mosh-pitovsko« norenje.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
Mica Levi & Oliver Coates: Remain Calm
Izvirna glasba, s katero je Mica Levi opremila film Under the Skins, je pred dvema letoma obveljala za enega boljših soundtrackov in britanski glasbenici na stežaj odprla vrata v svet filmske glasbe. Prihodnji teden bo izšel njen soundtrack za biografski film Jackie v bolj klasični filmski maniri, glasbeni sladokusci pa so na svoj račun že prej prišli s ploščo Remain Calm.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Kultura | Dogodki
Glasba je že od vsega začetka sestavni del in pogosto tudi eden ključnih elementov gledaliških predstav. Tega se zelo dobro zavedajo številni slovenski gledališki režiserji, ki si v predstavah radi izmišljajo inovativne in drzne načine rabe glasbe. Je pa hkrati res, da je ta nemalokrat lahko tudi preslišana, neopažena, samoumnevna zvočna kulisa. Zato ne preseneča, da se njenega potenciala včasih zavemo šele takrat, ko jo slišimo v samostojnem kontekstu.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Kultura | Plošča
Italijanski producent je v zadnjih treh letih močno razburkal petično elektronsko sceno, zato ni presenetljivo, da je zdaj z novo ploščo, v kateri marsikdo (upravičeno) vidi enega letošnjih favoritov, pristal v zavetju cenjene založbe Warp. O njeni vsebini veliko pove že naslovka, ki prikazuje introvertiranca (po eni od Sennijevih interpretacij), kako skozi luknjo v zidu boječe opazuje klubsko plesišče. Nedvomno gre za producenta, ki ga plesišče močno privlači in navdih išče v zlatem rejverskem obdobju, toda hkrati evforične rejverske klišeje tako predrugači, da ostanejo zanimivi le še za zvedavce, ki jih bolj kot preteklost zanima plesna elektronska prihodnost. Ta je resda le nadaljevanje avtorjevega prepoznavnega izraza, je pa v njem še vedno veliko potenciala.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Kultura | Plošča
Čeprav se pred dobrim letom objavljeni drugi album kanadskega R ‘n’ B zvezdnika še ni niti dobro poslovil z vrhov svetovnih pop lestvic, je mož že posnel naslednika. In tega, sodeč po prvih odzivih, čaka podobna usoda. Naslovni singel Starboy, v katerem je moči združil s house veljakoma iz dua Daft Punk, ima dva meseca po objavi na YouTubu že več kot četrt milijarde ogledov. Zelo verjetno se bo s podobno številko kmalu okitila še kakšna nova skladba.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kultura | Plošča
Petletni albumski premor ni za tretjo ploščo pariškega dvojca prinesel nič novega. Ironično le še več nostalgije po funku in discu iz sedemdesetih let, ki pa je v devetdesetih letih že tako ali tako močno zaznamoval smernice francoskega electro housa. Ker se je duo že od začetkov zelo očitno spogledoval tudi z rockovsko estetiko, ne preseneča, da je bil s prvo ameriško turnejo pred slabim desetletjem znanilec vzpona EDM-a, dodatno težo pa je novemu albumu dal izjemni uspeh zadnjega albuma dvojca Daft Punk. Justice je po tem zgledu posnel večino novih skladb, ki skupaj ponudijo boljšo ploščo, kot je bila Random Access Memories, kljub temu pa pri resnejših (evropskih) ljubiteljih plesne glasbe verjetno ne bo pustila trajnejše sledi.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kultura | Dogodki
Ljubitelji glasbe, ki po navadi ne vidijo dlje od tega, kar jim v ušesa tlačijo (konservativni) mediji in piarovci, pogosto tarnajo, da se je za spodoben koncert treba zapeljati najmanj do Münchna ali Milana. Kar zadeva nastope zvezdniških glasbenikov, to sicer drži, precej drugačno podobo pa ponuja alternativna scena, ki jo Ljubljani zavida celo marsikateri prebivalec nekajkrat večjih (zahodnih) mest. To gotovo velja tudi za hiphopersko koncertno dogajanje. Že poleti je ekipa RX:TX pripeljala Mono/Polyja, enega vidnejših varovancev cenjene, za sodobno beat glasbo specializirane losangeleške založbe Brainfeeder, ki jo vodi eminentnež Flying Lotus.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Če se bo snemal dokumentarec o Bernieju Sandersu, bi bilo skoraj logično, da bi se na soundtracku znašla katera od skladb z nove plošče Alicie Keys. Ker se je Newyorčanka v štirih letih albumskega premora ukvarjala z materinstvom in družino, se dotakne tudi teh tem, toda hkrati je Here njen najbolj družbenopolitični album, čeprav se ji posreči le na pol. Resda se enakosti, rase, Črnih panterjev, strpnosti, zvez istospolno usmerjenih in podobnih aktualnih vprašanj loti iskreno, a se priložnostno ni mogoče izogniti občutku naivnosti ali celo nekakšne marleyjevske razsvetljenosti. Celostni vtis deloma popravi (surovejši) stilski preobrat, navdahnjen z zapuščino gospela, bluesa, soula in hiphopa, je pa res, da smo slišali že precej boljših sorodnih albumov.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Kultura | Dogodki
Sintovski spektakel v Stožicah
Najvidnejši evropski predstavnik elektronskega popa iz osemdesetih je po dobrem odzivu v Hali Tivoli pred osmimi leti napovedal, da se bo v Ljubljano vrnil že čez leto dni. Kaj je šlo narobe, da se je z njegovim ponovnim obiskom tako zavleklo, ni znano, vendar pa si Jean-Michel Jarre ni vzel premora. Že leta 2011 je začel pripravljati nov, ambiciozen album Electronica, katerega prvi del je izšel lani, nadaljevanje letos, izid pa je zdaj pospremil še z obsežno turnejo, v sklopu katere se je minuli torek ustavil tudi v ljubljanskih Stožicah. Od sintovskega čarodeja in skladatelja, ki si po Wikipedijinih virih lasti kar štiri od petnajstih največjih koncertov z več kot milijonsko udeležbo, manj od spektakularnega šova nismo pričakovali, je pa žal pustil nekoliko grenak priokus.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Warp je na krilih posebnežev v devetdesetih letih postal ena od ključnih elektronskih založb, z zmanjšanjem prodaje glasbe v novem tisočletju pa se je poskušal spoprijeti tako, da je v svoje varstvo vzel nekaj ustvarjalcev, ki so nagovarjali širše občinstvo. Ker ta logika ni obrodila sadov, je znova začel novačiti najrazličnejše ekscentrike in eden teh je tudi južnolondonski producent Gaika. Spoj grima, dancehalla in čudaške elektronike, pa tudi Gaikove osebne izkušnje z ljudmi, na podlagi katerih se naveže na aktualno migrantsko dogajanje, v spomin takoj prikličejo nedavni nastop zasedbe Babyfather. Zdi se, da v Londonu spet nastajajo zametki novega urbanega glasbenega pojava, in če je plošča Spaghetto njegov znanilec, se nam obeta razburljivo obdobje
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Ko smo nekje na prelomu tisočletja doživeli veliki pohod islandske glasbe, je prvenec Englabörn (2002) na površje naplavil tudi skladatelja in producenta Jóhanna Jóhannssona. Z dobro premišljenim, drznim spojem klasične glasbe in subtilne elektronike se je takrat znašel med najvidnejšimi predstavniki elektroakustične glasbe, ki so prej kot klasično občinstvo nagovarjali mladež s posluhom za popularno glasbo. Bilo je sicer jasno, da Jóhannsson že zaradi specifičnosti izraza ne bo postal novi Sigur Rós ali pa Björk, vendar je tudi njegovo glasbo močno zaznamovala prepoznavna islandska grenko-sladka melanholija in mu odprla vrata do razmeroma širokega občinstva. Že z naslednjimi ploščami se je izkazalo, da ga bolj kot v popularnoglasbeni svet vleče v svet klasične glasbe. Pisal je glasbo za teater (s plesno produkcijo je gostoval tudi v piranskem Tartinijevem gledališču), za televizijo in film ter delal aranžmaje za različne glasbenike (Tim Hecker, Barry Adamson ...).
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Kultura
Praznik britanske avanturistične elektronike
»Ko te vzamejo za svojega, dobiš ključe skladišča, v njem pa lahko po mili volji nabereš plošče iz njihovega kataloga,« kot eno izmed prednosti sodelovanja z Warpom poudarja dvojec Mount Kimbie, ki s to cenjeno založbo sodeluje zadnja štiri leta. V Warpovem skladišču so shranjeni pomemben del zgodovine elektronske glasbe in številne plošče, ki jih najdemo na lestvicah najboljših elektronskih albumov vseh časov. Raj za vsakega resnega ljubitelja elektronske glasbe torej. Ključna protagonista te založbe pa bomo prihodnji mesec slišali in videli na odru ljubljanskega Kina Šiška. Že jutri bo tam (spet) nastopil dvojec Autechre, na začetku decembra pa nas bo sploh prvič obiskal Squarepusher, ob tej priložnosti okrepljen z novo koncertno zasedbo Shoebaleader One.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Kultura | Plošča
DVA [Hi:Emotions]: NOTU_URONLINEU
Ko je bil DVA julija v Ljubljani, je povedal, da se je od Rinse FM – zadnja leta verjetno najpomembnejšega britanskega radia v polju plesne glasbe – poslovil, da bi se bolj osredotočil na svojo glasbo. Štiri leta po prvencu je zdaj objavil drugi album, na katerem se konceptualno ukvarja z virtualno resničnostjo, izrazno pa se znajde na presečišču med elektronskim avanturizmom Hyperdubovega šefa Kode9 in grimersko ekscentriko skupine Babyfather. Novi album že ob prvem poslušanju vzame sapo. Gre za vzorčni primer sodobnega raziskovanja plesne elektronske glasbe, pa čeprav bo verjetno precej težak zalogaj za večino plesišč. Pri Hyperdubu danes ustvarja nekaj najdrznejših producentov in DVA je nedvomno eden izmed njih.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Kultura | Dogodki
Legendarni, vplivni newyorški noise rockerji so že tretjič v zadnjih petih letih nastopili v Kinu Šiška. In tokrat niso bili nič bistveno drugačni kot prvič. Na prvi pogled bi jih lahko umestili v tisto malce nepotrebno kategorijo bendov, ki jih domači organizatorji na račun stare slave in priljubljenosti pri tukajšnjemu občinstvu radi povabijo večkrat. Ne glede na to, v kakšni formi so. A če je bilo pred prvim »povratnim« nastopom Swansov še nekaj dvomov, so ti zdaj povsem zbledeli. Zasedba se je predstavila v izvrstni kondiciji, zato ni presenetljivo, da so še enkrat zlahka napolnili veliko dvorano KŠ. Morda tudi zato, ker so tokrat menda res zadnjič nastopili v sedanji postavi, Michael Gira je namreč že napovedal, da bo Swanse naprej peljal z novimi sodelavci. A pri Giraju se nikoli ne ve. Vsekakor se je bilo koncerta pametneje udežiti kot pozneje obžalovati neudeležbo, že zato, ker so bili znova izjemni.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kultura | Plošča
Sydneyjska psihedelična plesno-rockovska zasedba si je s prvencem pred tremi leti hitro utrla pot do večjih evropskih festivalov, pa tudi turnej z zasedbama Tame Impala in The xx. Ker se je glasbeno močno oprla na zapuščino manchestrske scene, ni presenetljivo, da se je najbolj prikupila Britancem, verjetno pa jih bo še dodatno očarala zdaj, z novo, še bolj elektronsko ploščo. Ta se po svoje zelo opre na čas, ko so otoški rockerji, denimo Happy Mondays, spoznali acid house, hkrati pa zaradi hiphoperske logike ni daleč od tega, kar je na začetku devetdesetih let počela kultna skupina Stereo MC’s. Ja, reminiscence so očitne, toda Jagwar Ma vse skupaj začini z avstralsko ležernostjo in toplino, ki glasbi doda svežino.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Jamie Lidell: Building a Beginning
Bolj kot to, da se je britanski soul/funkovski/elektronski posebnež po šestih albumih za Warp novega odločil založiti pri svoji založbi, je presenetljivo to, da se z Warpom ni razšel že prej. Morda so pri cenjenem založniku, specializiranem za samosvojo elektronsko glasbo, po tihem upali, da se bo Lidell spet vrnil k elektronski ekscentričnosti z začetkov, pa čeprav je bilo z vsakim novim albumom jasno, da ga vse bolj vleče v soulovsko senzibilnost. To je postalo še jasneje z novim albumom, njegovim najbolj retro obarvanim doslej, ki v nekaterih skladbah že kar preveč spomni na velika imena soula, funka in gospela. Je pa ta izraz Lidllu očitno pisan na kožo, še toliko bolj, ko v novih skladbah opeva razmerje s partnerico. Zrel soul za podmladek.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Od prejšnjega albuma Dobrodošli na okean beograjskega trojca so minila skoraj štiri leta, to pa je danes, v času glasbene hiperprodukcije, zelo dolgo obdobje. Vsekakor dovolj dolgo za to, da bi se bend po prvem desetletju delovanja lahko poskušal reinventirati ali pa poiskati morebitne nove smernice. No, tistim, ki so Repetitor v tem času slišali v živo, za kar je bilo več kot dovolj priložnosti, je bilo bolj ali manj jasno, da z novim, tretjim albumom ne bo odkrival tople vode. In to se je zdaj potrdilo. Dobra novica za fene, ki si zasedbe v drugačni podobi pravzaprav ne znajo predstavljati. V tem, kar zna in kar je izpilila na neštetih koncertih, je preprosto preveč prepričljiva.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kultura | Dogodki
Že vnaprej je bilo jasno, da bo koncert londonske zasedbe Babyfather eden tistih, ki bodo na domačih odrih v letošnjem letu najbolj izstopali. Obenem je bilo jasno, da se finančna računica organizatorju najverjetneje ne bo izšla. Dean Blunt, osrednji član trojice, je v alternativnih umetniških krogih pač zelo razvpito ime, ki se redno pojavlja tudi na najbolj eminentnih festivalih. Za nameček s pogostim menjavanjem psevdonimov, ignoriranjem medijev in ne prav lahkotno glasbo promotorjem rad dviguje pritisk. Ekipe Stiroporja, RX:TX-a in Katamana, ki nas redno razvajajo z angažmaji zanimivih glasbenikov, so to vzele v zakup in glasbenim zanesenjakom s skupnimi močmi omogočile ta prvovrstni koncertni performans.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Kultura | Plošča
Kultni indie rockerji so z albumom Indie Cindy (2014), prvim po triindvajsetih letih, naredili logičen, zrel korak naprej, s katerim pa niso očarali starih fenov, saj so ti pogrešali pixiesovsko zgodnejšo preprostost in ekscentričnost. To napako skušajo popravili z novim albumom Head Carrier, za katerega so kot polnopravno članico angažirali novo basistko/pevko Paz Lenchantin.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Kultura | Portret
Mnogo bolj kot to, da se je domači sintpop trojec svoj novi album Reset odločil predstaviti v Kinu Šiška, je presenetljivo, da je šlo šele za njegov prvi samostojni koncert na tem prizorišču. Pa čeprav so od leta 2010 objavili že pet albumov. »Slovenija je precejšnja uganka, pogosto je težko predvideti, kakšna glasba se bo prijela, pa naj gre za domače ali tuje bende. Še bolj zapleteno je pri bendih, ki gojimo specifične estetike, saj je preprosto premalo kritične mase,« pravi Borut Bernik - Torulsson, avtor skladb in vodja zasedbe Torul. Nič čudnega, da zato veliko več koncertirajo v tujini in svoje plošče objavljajo pri nemški založbi. Toda to ne pomeni, da domačo sceno ignorirajo.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Čeprav se je pariški veteranski posebnež housa v Los Angeles preselil zaradi filma, se je tam zelo dobro znašel tudi z glasbo. Ne presenetljivo. Z nafankiranim, zafrkantskim, igrivim housom je bil pred desetletjem eden tistih producentov, ki so vplivali na pojav EDM-a. Sodelovanja s Skrillexom, Boys Noizom, Charli XCX in Peaches se zato zdijo logična, je pa res, da nobeno od njih ne prinaša bistvenih presežkov. Oizo je še vedno mojster gruva, toda v preteklosti smo se ga navadili v zanimivejših, drznejših domislicah. Zdi se, da je vse trike s plošče All Wet nekoč že uporabil, zato album lahko simbolično interpretiramo predvsem kot nekakšno vrtno zabavo z Oizovo novo, ekscentrično kalifornijsko druščino.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Kultura | Dogodki
Pogled v programsko knjižico jesenskega cikla Cankarjevih torkov že na prvi pogled prinaša novost. V minulih sezonah smo se klub Cankarjevega doma navadili obiskovati v rednih enotedenskih presledkih, letos pa je koncertnih datumov nekaj manj. Kar pa ne pomeni, da bomo privrženci jazza in njemu sorodnih muzik prikrajšani. Število ustvarjalcev, ki jih bomo lahko slišali do konca leta, namreč ostaja nekje v povprečju zadnjih let, res pa je, da jih bomo kar nekaj srečali v sklopu večerov z več koncerti.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Devendra Banhart: Ape in Pink Marble
Eden najbolj cenjenih sodobnih ameriških kantavtorjev je s ploščo Mala pred tremi leti ovekovečil začetek novega romantičnega razmerja. Temu primerno se je premislekov o ljubezni lotil duhovito in igrivo. Novi album je v tem pogledu logično nadaljevanje, čeprav je slogovno precej drugačen. Banhart je očitno prišel v fazo, ko si postavlja zrelejša vprašanja o razmerju in tudi o samem sebi. Ker se jih loti zelo intimno, je primerno zvočno okolje postavil okoli akustične kitare in njenih različnih zvenov, ki se jih priložnostno loti že skoraj v maniri kakšnih svobodnjaških raziskovalcev zvoka. S ploščo si verjetno ne bo razširil občinstva, se bo pa spet dobro zapisal pri zgodnejših fenih. Poznonočna poletna melanholija.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Die Antwoord: Mount Ninji and Da Nice Time Kid
Ninja, osrednji član najbolj znanega južnoafriškega glasbenega kolektiva, je že leta 2009, ko je ta s prvencem butnil na sceno, napovedal, da se bo skupina Die Antwoord po nekaj albumih samoukinila. S tem je dejansko sporočil, da je kolektiv prej nekakšen skrbno skonstruiran projekt kot pa klasičen bend. Od tedaj se je Antwoordu zgodilo veliko nenačrtovanih stvari, denimo velikanska priljubljenost v ZDA, pa tudi drugod po svetu. Zasedba je svoj zef (življenjski) slog spimpala do popolnosti in z njim postala popkulturni fenomen tudi stran od koncertnih odrov. Ločnice med stvarnima in fiktivnima podobama obeh najvidnejših članov, Ninje in Yolandi Visser, so zaradi tega postale bolj zamegljene, to pa je botrovalo polariziranosti poznavalcev. Tisti, ki pojavnost Die Antwoorda jemljejo preveč zares, se že od drugega albuma pritožujejo nad vse več klišeji in vsebinsko praznostjo. Manj obremenjeni poslušalci pa uživajo v vedno novih norčijah, v na pol v živo okolje teleportiranih prepotenciranih risankastih likih in zgodbah. In seveda v naravnost za velike arene prikrojeni glasbi, kar smo pred nekaj leti ugotavljali tudi na Schengenfestu.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Dogodki
Brnenje po kanadsko in slovensko
Torkov koncert montrealskega elektronskega producenta Tima Heckerja je bil po pričakovanjih zvočna masaža. Po eni strani ugajajoča, kot gladenje z gosjim perjem, po drugi strani pa groba, kot mlatenje z brezovo vejo. Tako intenzivnega zvočnega plastenja v Kinu Šiška najbrž nismo slišali že od nastopa Heckerjevih someščanov Godspeed You! Black Emperor pred štirimi leti. Kar ni naključje, kajti potem ko je Hecker na začetku tega tisočletja presedlal na elektronsko dronanje, je bilo jasno, da je del navdiha našel prav pri legendardnih montrealskih rockovskih dronerjih. V naslednjih letih se je uveljavil kot eden najvidnejših (alter) elektronskih glasbenikov, leta 2009 smo ga že videli v Ljubljani v okiru festivala Sonica, ta pa ga je povabil tudi na letošnjo izvedbo.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Kultura | Plošča
Tri leta star prvenec londonskega dvojca po pop lestvicah ni priplezal tako visoko, kot so mu napovedovali singli pred tem. Je pa dvojcu tlakoval pot do sodelovanj z nekaterimi najvidnejšimi producenti (pop) plesne glasbe, med drugim s Skrillexom in Diplom, DJ Snakom in Zhujem. Zdi se, da so prav ta sodelovanja in pa dober komercialni odziv nanje odločilno botrovali podobi drugega albuma. I Remember je vrhunsko sproduciran pop album s skladbami, ki se bodo dobro znašle na klubskih plesiščih in na velikih festivalskih prizoriščih, za nameček pa jih zaznamuje še trendovska pop senzibilnost, ki kroji vrhove lestvic. Zaradi tega se je (predvsem) v besedilih znašel kak kliše več, toda v plesnem popu nismo nikoli zares iskali kakšnih tehtnih sporočil.
