Goran Kompoš
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Kultura
Slovi kot didžejka z izvrstnim pregledom nad zgodovino plesne elektronske glasbe, v svoje sete pa rada vključuje pozabljene in spregledane komade. Ni naključje, da se nad njenimi izbori zato navdušujejo (retro) poznavalci, je pa v času, ko klubsko dogajanje krojijo hitro menjajoči se trendi, z njimi težje nagovoriti širše občinstvo. To se je ob gostovanjih eminentnih didžejev s podobnimi pristopi že večkrat potrdilo tudi pri nas. Navkljub nevihtni noči je Alienata, ob izdatni podpori domačih didžejk in didžejev, minulo soboto solidno napolnila metelkovska kluba Tiffany in Monokel.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
Ob izidu prvenca irskega producenta in vokalista bi lahko sklenili, da je Palmistry posodobljeni James Blake. Navdih za nenavadno ritmiko je menda našel v londonskem dancehallu, melodičnost pa ni daleč od tega, kar počne krožek, zbran okoli kolektiva PC Music. Toda ta svojo različico elektronskega popa postavlja v kontekst klubskega plesišča, Irec pa ponudi glasbo za sprehod iz kluba proti domu. Introvertirana besedila in okleščena, razgrajena ter na novo sestavljena izvirna, elegantna zvočna podoba so blizu klasične pop forme, trendovska podoba pa še eno svarilo uležanosti mainstreamovskega ustroja. Že Blake je dokazal, da danes lahko uspe celo spalničnim producentom, podobna usoda pa bi zdaj utegnila doleteti tudi Palmistryja.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Kultura
Te dni bomo priložnost za potešitev apetitov spet dobili ljubitelji jazzovske glasbe. Jazz festival Ljubljana je postal jamstvo za to, da na svoj račun pridemo tako sledilci bolj specifičnih (ob)jazzovskih struj kot tisti s širšim okusom, nazadnje pa tudi občinstvo, ki se morda prvič resneje sreča z jazzom. Poskrbljeno je za raznovrstne okuse, hkrati pa se v programu vedno skriva kakšno prijetno presenečenje, kar potrjuje dejstvo, da organizatorji budno spremljajo dogajanje na jazzovskem prizorišču. Ob vseh izjemnih ustvarjalcih, ki smo jih videli v zadnjih letih, bežen pogled na imena nastopajočih na letošnji sedeminpetdeseti izvedbi morda izpade nekoliko manj atraktivno, toda natančnejši pregled obeta veliko. Med drugim dve domači in tri svetovne premiere, predvsem pa spet skrben izbor tujih in domačih glasbenikov, ki vetrijo in sooblikujejo podobo sodobnega jazza.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Kultura | Plošča
Red Hot Chili Peppers: The Getaway
Pred dobrim mesecem je Flea spet precej razburil glasbeno javnost, tokrat s sklepom, da je »rock v mnogih pogledih mrtva forma«. Na prvi pogled bi se, vsaj kar zadeva mainstream rock, z njim lahko celo strinjali, sploh če potegnemo vzporednice z začetkom devetdesetih, ko so Red Hot Chili Peppers objavili prelomni album Blood Sugar Sex Magik. Je pa po drugi strani seveda jasno, da rockovski podmladek tudi danes počne zelo zanimive stvari, le da pač ni več tako zelo v ospredju. In kako kalifornijski veterani rockovsko čast rešujejo na svojem enajstem albumu? Tako, da k sodelovanju povabijo Eltona Johna? Ja, v zrelih letih definicije očitno postanejo precej relativna stvar ...
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Kultura | Portret
Samo Šalamon, kitarist in skladatelj
Kot vodja zasedb je marca objavil že dvajseti album, Winds. Posnel ga je s priznanim italijanskim jazzovskim in klasičnim pianistom Stefanom Battaglio. Ja, Samo Šalamon je nedvomno en naših najdejavnejših glasbenikov. Hkrati pa mu (predvsem tuji) poznavalci pripisujejo pomembno vlogo v polju sodobnega jazza. Njegov avtorski prvenec Ornethology (2003) so pri britanskem referenčniku Penguine Jazz Guide, ki najbolj celovito dokumentira ameriško in evropsko jazzovsko glasbo, uvrstili celo med tisoč najboljših albumov. Posnel ga je pri petindvajsetih.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kultura
Bo po kritiki politik Velike Britanije in ZDA napočil čas za to, da se loti še Evrope in njenega odnosa do aktualne migrantske problematike? Glede na njena zadnja dva albuma, Let England Shake (2011), s katerim se je kritično ozrla v imperialistično zgodovino svoje domovine, in letošnjega The Hope Six Demolition Project, ki dreza v protislovja ameriškega sistema, se zdi odgovor samoumeven. PJ Harvey, ena najbolj cenjenih glasbenic zadnjega četrt stoletja, je v fazi ustvarjanja političnih, protestnih albumov. »Verjetno sem se naposled zadosti izpopolnila v pisanju pesmi in rabi besed za to, da se zdaj počutim dovolj suvereno za tovrstno komentiranje,« je dejala ob izidu prejšnjega albuma. Ni ji težko pritrditi. Za ploščo Let England Shake je kot prva glasbenica v zgodovini drugič prejela Mercuryjevo nagrado, ki jo vsako leto podelijo najboljšemu britanskemu/irskemu albumu. Manj hvalospevov je bil sicer deležen novi album, kar pa ne pomeni, da je bilo njegovo sporočilo prezrto.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kultura | Dogodki
»Mi smo Smeti,« je Dave Konopka, član newyorške trojice Battles, z dvoumnim nagovorom pozdravil solidno polno veliko dvorano Kina Šiška v Ljubljani. Ja, s kolegom Ianom Williamsom, iz zasedbe, ki že štirinajst let piše novo rockovsko poglavje, sta nekaj dni pred koncertom preživela v Ljubljani in se očitno seznanila s tukajšnjimi navadami obiskovanja koncertov. Le dva dni prej je namreč zasedba Garbage isto dvorano zlahka razprodala, oba koncerta pa sta bila vrhunca »Šiškinega supertedna«, v katerem smo v živo lahko slišali še škotske himnične rockerje Biffy Clyro in skandinavske sintpop/rock posebneže Liima. No, kljub »polnim trebuhom kranjskih klobas« je bil Battles tudi tokrat daleč stran od kakšnega rockovskega smetja, nagovor, ob katerem se je zakrohotala vsa dvorana, pa je bil znak, da smo vsi na isti valovni dolžini.
-
10. 6. 2016 | Mladina 23 | Kultura
Brez pretiravanja lahko zapišemo, da 12. junija v Ljubljano prihaja glasbena legenda, primerljiva z zasedbami Rolling Stones, Kiss, The Black Sabbath ali pa konec koncev Bobom Dylanom. Ja, Vincent Furnier, mnogo bolj znan kot Alice Cooper, je v svoji zdaj že triinpetdeset let dolgi glasbeni karieri postavil mnoge mejnike. Njegovi albumi so se znašli na lestvicah najboljših albumov vseh časov, velja za botra shock oziroma teatraličnega rocka, enega od pionirjev težkega rocka, pa za glasbeni in vizualni navdih mnogim metal bendom. Toda množice koncertnih navdušencev po vsem svetu ga poznajo predvsem kot tistega hororsko naličenega frontmena, ki iz svojih koncertov s pomočjo kač, giljotin, prisilnih jopičev, frankensteinovskih lutk in statistov dela vrhunske in predvsem zabavne rockovske spektakle.
-
10. 6. 2016 | Mladina 23 | Kultura
Garbage v Ljubljani: »Prvi zmenek je uspel«
Koncert v Kinu Šiška verjetno še nikoli ni bil tako hitro razprodan. Ja, ameriško-škotski kvartet Garbage bi ob krstnem nastopu na slovenskih odrih najbrž zlahka napolnil Križanke, v času največje priljubljenosti sredi devetdesetih let pa bržkone tudi Halo Tivoli. Ali je šlo pri tem za nostalgijo ali preprosto za dejstvo, da mu s svojo glasbo po triindvajsetih letih še vedno uspe nagovoriti široko občinstvo, pri tem niti ni pomembno. Zasedba, s še vedno energično in rockovsko razposajeno frontwomanko/pevko Shirley Manson, na odru še vedno vidno uživa in, vsaj tako, od daleč, ni videti nič drugače kot pred dvajsetimi leti. Da so z izjemo Mansonove vsi pri svojih šestdesetih, se je pravzaprav dalo razbrati le po pričeskah njihovih fenov ...
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Znamenita založba Warp se je z zmanjšanjem prodaje nosilcev zvoka prejšnje desetletje spoprijemala tako, da je v svoje vrste vabila že uveljavljene ustvarjalce, katerih izdelki niso nujno sodili v njeno siceršnjo bogato ponudbo samosvoje elektronske glasbe. A kot kažejo trendi zadnjih nekaj let, popularizacija in s tem generičnost elektronske glasbe prostor spet vse bolj odpirata individualnim glasovom. Aphex Twin z vrnitvijo pred dvema letoma že zaradi kultnega statusa ni idealni referenčni primer, drugače pa je z njegovim kolegom, elektronskim veteranom Markom Pritchardom. Ta je večino četrtstoletne kariere deloval na podtalni sceni, zato je zanimanje za prve tri single z albumskega prvenca pod njegovim pravim imenom prijetno presenetilo stare privržence.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Kultura | Dogodki
Odločitev, da (koncertno) premiero težko pričakovanega albumskega prvenca Amphibios postavijo v razmeroma majhno dvorano ljubljanskega KUD France Prešeren, se je na prvi pogled zdela precej neambiciozna. Kot da Matter še ne bi povsem dojeli, da so v dobrem letu svojega delovanja postali ena najbolj odmevnih zasedb na domači klubski sceni. A kot kaže, kamniški trojec očitno le noče prehitevati stvari. Koncert je bil resda razprodan že nekaj dni prej, toda odločitev se je na koncu vendarle izkazala za dobro. Drenjanje pod odrom in evforično razpoloženje bosta pač ostala v mnogo lepšem spominu, kot bi kakšno na pol zainteresirano postopanje na (morebiti) ne povsem napolnjenem večjem prizorišču. Najbrž bi temu pritrdili tudi tisti nesrečniki, ki so prejšnji četrtek vratove v dvorano stegovali s Kudovega hodnika.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Kultura
Za Saula Williamsa, ameriškega raperja, poeta, igralca in aktivista, se zdi, da mu je bilo življenjsko poslanstvo položeno v zibelko. Ali drugače – že ko se je v šolskih letih odločil za ukvarjanje z umetnostjo, se mu je to, da bo ustvarjanje neločljivo povezal z družbeno-političnim aktivizmom, zdelo nekaj povsem samoumevnega.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Kultura | Dogodki
Glasbenike, ki bi imeli z občinstvom tako neposreden stik, kot ga ima kultni večstranski kreativec, provokator in glasbeni genialnež Genesis P-Orridge, lahko preštejemo na prste ene roke. Ko je ob sprva precej medlem odzivu slovenskega občinstva, ki ga je v torek pričakalo v Kinu Šiška, nekaj na pol momljal sebi, na pol občinstvu, se je zdelo, da je vsega skupaj precej naveličan. Za njim je vendarle štirideset let intenzivnega nastopanja (z nekaj premori). A tisti, ki smo ga že prej videli v živo, smo vedeli, da je to preprosto njegov slog. Nobenega pretvarjanja ali vljudnostnega leporečenja. Le (brutalna) iskrenost, s katero marsikoga, ki prvič obišče kakšen njegov koncert, verjetno obda z občutkom nelagodja. Toda to nelagodje se iz minute v minuto vse bolj spreminja v željo, da bi po koncertu z njim poklepetali. Recimo o legendarnem umetniku Williamu S. Burroughsu ali pa o ... vremenu.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Kultura | Portret
Na prvi pogled se morda zdi protislovno, da Manouche spada med tiste najpopularnejše domače zasedbe, ki so slišati najbolj sodobno, saj osnovni gradnik njegovega glasbenega izraza sodi nekam v trideseta leta prejšnjega stoletja. Pa tega ne gre pripisati le domači popularni glasbi, ki v večini primerov še vedno caplja nekaj (deset) let za svetovnimi trendi. Razlog za to se prej skriva v pomlajeni formuli, s katero je petčlanskemu kolektivu (swingovski) jazz uspelo približati tudi mlajšim poslušalcem. Tistim, ki radi brskajo po glasbeni preteklosti, in tistim, ki jih je preprosto navdušila Manoucheva očarljiva pop senzibilnost.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Kultura | Plošča
Pri albumih zasedbe Antony and the Johnsons smo vedno vedeli, kaj lahko pričakujemo. Na vseh štirih studijskih ploščah so bile zbrane melanholične, krhke skladbe, v katerih se je avtor Antony Hegarty oziroma avtorica, saj gre za transspolno osebo, ukvarjala z intimnimi vprašanji zavračanja in kljubovanja, za kar je najpogosteje uporabila temi ljubezni in minevanja. Že v izhodišču ni šlo za glasbo, namenjeno širokim množicam, toda njen soulovski glas in izjemna interpretacija sta polnila koncertne dvorane in ji tlakovala pot do sodelovanja z Loujem Reedom, Devendro Banhartom, duom CocoRosie, Björk in še celo vrsto uglednih glasbenih posebnežev. Čeprav ni nikoli pričakovala, da ji bo uspelo pokukati iz newyorških klubov (kabarejev), je postala ena tistih glasbenic in umetnic, ki so najbolj zaznamovale novo tisočletje.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Kultura | Dogodki
Se spomnite, koliko prahu je dvignil igrani film Ubijalski intervju (2014), v katerem gresta Seth Rogen in James Franco pod krinko intervjuja izvest atentat na severnokorejskega voditelja Kim Jong-una? Ko so Korejci takrat skušali preprečiti, da bi film prišel v kinodvorane, se je zdelo, da so popolnoma brez smisla za humor. Se je pa ta slika povsem obrnila, ko so lani, v sklopu proslav ob 70. obletnici osvoboditve korejskega polotoka izpod japonskega jarma, na nastop v Pjongjang povabili slovensko zasedbo Laibach, menda sploh prvo tujo glasbeno skupino, ki je dotlej nastopila v tej državi. So s tem hoteli pokazati, da je njihov humor celo nekaj stopničk pred zahodnjaškim? Kakorkoli že, zaradi koncerta sta tako Severna Koreja kot Laibach naredila genialen vtis.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Kultura
Laibach je zelo redko prav razumljen. Pogosteje je nerazumljen in še večkrat narobe razumljen. To je preprosto dejstvo, ki se kolektiva drži že vso kariero. Lani je ogromno polemik zanetil njegov nastop v Severni Koreji. Ne le za to, ker je šlo za prvi koncert kakšne »zahodnjaške« glasbene skupine v tej izolirani državi, pač pa predvsem zato, ker je šlo za koncert Laibacha, ki mu del privržencev, medijev in raznoraznih analitikov pripisuje poveličevanje totalitarizmov in drugi del kritiko prav teh totalitarizmov. Ugibanjem o razlogih za severnokorejski nastop ni bilo videti konca in nazadnje smo – kot po navadi – spet ostali brez jasnega odgovora. Seveda je vsaj delno krivec za to spet Laibach, ki mu tako rekoč nihče več ne verjame, tudi ko je v pojasnilih videti najbolj iskren. Je pa to nedvomno eden pomembnejših razlogov za to, da kolektiv po dobrih 35 letih še vedno ostaja vitalen, aktualen in predvsem medijsko privlačen.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Kultura | Plošča
Zadnjih nekaj let, ko se ustvarjalci plesne elektronske glasbe redno pojavljajo tudi na ameriških lestvicah najboljši singlov in albumov, je na prvi pogled presenetljivo, da se na njih še vedno le izjemoma znajde kakšen Britanec. Je pa res, da nam je tistim, ki to glasbo spremljamo bolj od blizu, jasno, da so otoški producenti preveč ponosni na svojo zapuščino podtalne elektronike in je preprosto nočejo kompromitirati. Spomnimo se le albuma Magnetic Man iz leta 2010 istoimenske superzasedbe, v kateri delujeta dva ključna dubsteperja Skream in Benga. Zaradi crossoverja v pop sta takrat tako rekoč čez noč izgubila dobršen del spoštovanja pri klubskem občinstvu, pa čeprav je šlo za zelo spodobno ploščo. Smo se pa po drugi strani takrat številni navdušili nad tem, da se je dubstepu naposled uspelo infiltrirati v mainstream. Tudi zaradi gostujočih vokalistov, med katerimi je dve skladbi odpela takrat enaindvajsetletna Londončanka Katy B.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Kultura | Dogodki
Po divji noči je bila na družbenih omrežjih precej redkobesedna. »Kristus je vstal,« se ji je zapisalo. Ali je bil to njen odziv na izvrstno razpoloženje v Ambasadi Gavioli v Izoli noč prej ali preprosto voščilo njenim pravoslavnim privržencem tisti dan, ni povsem jasno. Še najbolj verjetno je šlo za nekakšno metaforično parafraziranje, vsaj v glavah tistih, ki smo nedeljsko noč preplesali ob izboru glasbe ruske techno in house zvezdnice Nine Kraviz. Ali je večjega Kristusa zaradi odličnega odziva videli ona ali pa zaradi njenega dobrega seta publika, pravzaprav ni pomembno, Gaviolija smo verjetno vsi zapustili polni dobrih vtisov.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Kultura | Dogodki
Klub Pritličje postaja uveljavljeno koncertno prizorišče
Leto in pol po odprtju klub Pritličje postaja eno zanimivejših ljubljanskih koncertnih prizorišč. Da se je uveljavil predvsem skozi prizmo nastopov domačih glasbenikov, je bilo jasno že lani, ko so ti s koncerti na prostem ob večerih polnili Mestni trg. In to se je s koncertom domače zasedbe Liamere spet potrdilo prejšnji četrtek. Nastopila je v notranjem prostoru kluba, ta pa je bil kar pretesen za vse, ki so želeli preveriti, kako je v živo slišati domači sodobnejši elektronski downtempo. Dan pozneje je obiskovalce, v za zdaj najbolj standardnem pritličnem formatu, s celovečernim izborom plesne glasbe razvajal domači producent in didžej Levanael. Minuli ponedeljek pa smo z nastopoma Exoterrisma in Gao Jiafenga na svoj račun prišli še privrženci zvedavejših muzik.
