Goran Kompoš
-
Ryuichi Sakamoto, Alva Noto & Bryce Dessner: The Revenant OST
Če bi zapisali, da filmska glasba zadnja leta doživlja mini revolucijo, bi to zvenelo prenapihnjeno, saj je veliko filmarjev z glasbo eksperimentiralo vso zgodovino (zvočnega) filma. Se pa zadnja leta dogaja zasuk v kontekstu blockbusterjev, v katerih klasične filmske skladatelje vse pogosteje izpodrivajo popularnoglasbeni ustvarjalci. Pred dvema letoma je bil ogromne pozornosti deležen soundtrack za film Under the Skin Mice Levi iz zasedbe Micachu & The Shapes. Nič manj zanimanja ni zbudila izjemna glasba za lanski film Birdman mehiškega »auteurja« Alejandra Gonzáleza Iñárrituja, ki jo je ta zaupal (ob)jazzov-
-
Če se je pred koncertom še kdo spraševal, zakaj se je Nikki Louder prijel sloves enega najboljših domačih koncertnih bendov, po (še enem) navdihujočem nastopu kamniškega trojca najbrž ni potreboval dodatne razlage. Je pa res, da se na petkovem nastopu, ki je pospremil izid četrtega albuma zasedbe, verjetno ni znašlo prav veliko dvomljivcev. Klub Gromka na ljubljanski Metelkovi je bil namreč komajda dovolj velik za to, da so se koncerta lahko udeležili njeni največji feni, ti pa so zelo dobro vedeli, zakaj preprosto morajo biti tam. Ja, zasedba bi si za to posebno priložnost lahko izbrala tudi kakšen večji klub, toda Gromka je bila za njen tokratni koncertni šus tako rekoč idealno prizorišče.
-
Uglasbena poezija za neizbirčne
Ker je bilo že nekaj dni pred koncertom jasno, da bo Štihova dvorana, ki sicer sprejme poltretjo stotnijo obiskovalcev, razprodana, bi se zasedba Same babe najbrž lahko pragmatično odločila dogodek preseliti v kakšno večjo dvorano Cankarjevega doma. Pa se ni. Okrogla, amfiteatrska dvorana je bila namreč sestavni del zasnove samega koncerta, s katerim je šesterec oziroma sedmerec razgalil svojo skoraj trinajstletno ustvarjalno pot. Ta izkušnja pa je bila iz ptičje perspektive mnogo bolj intimna, kot bi bila, če bi igrivo muziciranje zasedbe od daleč spremljali na kakšnem večjem odru.
-
Dejstvo, da obiskovalci koncertov v prvi polovici januarja ponavadi lahko izbiramo le med nastopi domačih glasbenikov, je postalo tako rekoč že del folklore tukajšnih koncertnih organizatorjev. Nič drugače ni letos. Kar pa ni nujno slabo, saj seznam nastopajočih le potrjuje, da je domače glasbeno prizorišče dobilo nov zagon. Tokrat smo denimo kolebali med obiskom koncertov zasedb Terrafolk in Širom, ki sta predstavljali svoji novi plošči, in na koncu, zato ker gre za nov sestav, izbrali slednjo.
-
Nina Hudej, producentka elektronske glasbe in promotorka
Pravi, da za vsakim (kreativnim) delom stoji stejtment, tudi če ni eksplicitno izrečen. Ne bomo se spuščali v interpretacijo tega, zakaj je svojo novo ploščo Disclaimer Null objavila ravno 25. decembra. Je pa jasno, da s temačnim, elektronskim (ob)plesnim minimalizmom najbrž ni ciljala na tekmo za najboljši božični album niti ne na praznično potrošniško mrzlico. Ja, postavljenih pravil ne mara, raje jih sprevrača ali pa hodi mimo njih.
-
Skoraj logično je, da je Lana Del Rey, ena največjih glasbenih zvezd zadnjih petih let, na novi album Honeymoon umestila priredbo skladbe Don’t Let Me Be Misunderstood, ki jo je v izvirniku zapela legendarna ameriška pevka Nina Simone. Ne razumite me narobe. Pesem je sicer intimna izpoved partnerju, toda v luči podobe, ki so jo o Del Reyevi ustvarili mediji, jo verjetno lahko interpretiramo tudi kot njeno osebno in s tem tudi simbolno izpoved širšemu občinstvu.
-
V času, ko je techno postal potrošniško blago in je njegov namen bolj ali manj zreduciran na plesni hedonizem, se pogosto pozablja na njegov aktivističen vzgib iz pionirskih dni, ko mu je pot tlakoval gospodarski zlom Detroita in je postal glas tamkajšnje afroameriške skupnosti. Da je techno lahko tudi politično orodje, v zadnjih treh desetletjih razkrivajo predvsem traktati in manifesti, najraje o distopični prihodnosti, s katerimi producenti konceptualno osmišljajo svojo glasbo. Tej logiki s svojo novo ploščo deloma sledi tudi domača didžejka, producentka, promotorka in aktivistka Nina Hudej, ki družbeno ozaveščenost techna aktualizira s pozivom queerom, ženskam in beguncem.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Kultura | Dogodki
V petek se je samooklicana »t. i. kulturna elita« pod vodstvom organizatorskega trojčka Gledališče Glej, Mladina in Center urbane kulture Kino Šiška zabavala na »t. i. avantgardni novoletni zabavi«.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Kultura
Ko je Zane Lowe, eden najbolj prepoznavnih BBC-jevih radijskih didžejev, leta 2007 prvi singel Ebony Bones We Know All About You razglasil za »najbolj vročo skladbo na svetu«, so mnogi pričakovali, da bo glasbena kariera karizmatične, vsestranske umetnice poletela v nebo. Toda svojeglava Ebony, ki so jo Britanci do takrat poznali po vlogi Yasmine Green v televizijski žajfnici Family Affairs, v kateri je vztrajala sedem let, si je izbrala težjo pot. Morebitne načrte veljakov iz glasbene industrije, ki so verjetno že razmišljali, kako jo bodo ukrojili v novo instantno pop zvezdnico, je namreč prekrižala s svojim punkovskim, naredi-sam pristopom. Zato so se ji takrat marsikatera vrata zaprla. Toda kot nam je pred nekaj dnevi povedala v intervjuju, je imela vedno rada izzive.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Erykah Badu: But You Caint Use My Phone
Danes se zdi, kot da je bil izid nove plošče Eryke Badu, ključne glasnice neosoula in inventivnega R & B-ja zadnjih dveh desetletij, le vprašanje časa. Najprej je o tem, kako telefoni lahko posežejo v človeške usode, življenje in intimo, spregovorila v skladbi Telephone, ganljivem poklonu pokojnemu producentu in prijatelju J Dillu z albuma New Amerykah, Pt1 (2010). Pred nekaj meseci je v telefonski maniri predelala Drakov poletni megahit Hotline Bling in v nekaj dneh po objavi na Soundcloudu ga je poslušalo več kot milijon ljudi. Ta projekt je zdaj zakuhal še mikstejp But You Caint Use My Phone.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Kultura
»Če si umetnik s plodno kariero in v poznih šestdesetih, je verjetno umestno pričakovati, da boš začel vsaj razmišljati o minljivosti. V mladosti je ustvarjanje uprto v prihodnost, z leti pa se začneš spraševati, kako bodo tvoje delo nekoč dojemali tvoji otroci. To porodi skoraj nekakšen biografski trenutek ...«
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Kultura | Plošča
Dolgometražni prvenec londonskega producenta Samuela Longa, bolj znanega pod imenom Sophie, bo ponudil odgovor na marsikatero vprašanje. Predvsem na tisto, ali je po hajpu, ki ga je v zadnjih dveh letih zakuhal s somišljeniki iz druščine/založbe PC Music, napočil trenutek, ko bo njegova glasba prodrla iz podtalne klubske scene. Zaradi sodelovanja z Madonno in Charli XCX se je to deloma sicer že zgodilo, je pa hkrati res, da fenov obeh zvezdnic verjetno ne zanima preveč, kdo (kot koproducent) podpisuje njune skladbe. Je mainstream zrel za ploščo Product? So konec koncev zanjo zreli feni plesne glasbe?
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Kultura | Dogodki
Čeprav velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev filmske in jazzovske glasbe 20. stoletja ter je bil tokrat v Ljubljani prvič, na koncertu ni bilo nobenih nepotrebnih ceremonij in poveličevanj njegove bogate kariere. Očitno je bilo, da Michel Legrand pri svojih triinosemdesetih na odru še vedno najbolj uživa takrat, ko vodi orkester, sedi za klavirjem ali pa z duhovitimi, tudi samoironičnimi anekdotami med skladbami zabava občinstvo. Ob ovacijah, ki mu jih je občinstvo v napolnjeni največji, Gallusovi dvorani Cankarjevega doma namenilo po vsaki skladbi, se je sam raje skromno priklanjal Simfoničnemu orkestru in Big Bandu RTV Slovenija, s katerima je tokrat predstavil izbor nekaterih svojih najvidnejših del.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Kultura | Portret
Le dobrega pol leta je minilo od prvega koncerta, pa kamniški trio Matter že velja za trenutno eno najbolj vročih zasedb na domači glasbeni sceni. Posneli so odmeven videospot za komad Meduze, objavili nekaj skladb na spletni strani Soundcloud, koncertirali na vidnih domačih festivalih in v klubih, zdaj pa pripravljajo prvi album, ki naj bi izšel čez nekaj mesecev. A vmes ni bilo mogoče spregledati izjemnega odziva na njihov septembrski koncert v ljubljanskem Kinu Šiška, na katerem je občinstvo skupaj z njimi odrapalo dobršen del njihovih skladb, pa čeprav jih je doslej lahko slišalo le v živo, le na koncertih. »Postajamo pravi boy bend,« v smehu pravi trojica, ki jo je odziv povsem presenetil.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
S prvencem The Milk-Eyed Mender (2004) je postala ena od štirih ključnih obuditeljev ameriškega folka. Z naslednikoma, pravljično mojstrovino Ys (2006) in avanturističnim, epskim trojnim albumom Have One On Me (2010), je začrtala povsem svojo glasbeno pot in postala ljubljenka ameriške neodvisne scene. Toda ni se ustavila pri glasbi. Z vlogo naratorke v lanski psihedelični, kontrakulturni filmski epopeji Inherent Vice Paula Thomasa Andersona je naredila nov korak proti temu, da se pridruži (pop-kulturnim) ikonam, posebnežem in neprilagojencem, ki ameriškemu mainstreamu nastavljajo ogledalo pod drugačnim kotom. Pri triintridesetih, s četrto ploščo, zdaj ponuja svoj najkonvencionalnejši pop album, pa čeprav bo z njim spet polarizirala mnenja poznavalcev. Toda to, da o njej obširno polemizirajo celo tisti, ki njene glasbe ne prebavljajo, je le dokaz več, da je Joanna Newsom postala pomemben glas sodobne popularne glasbe.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Kultura | Dogodki
V torek smo spet dobili potrditev, da domača glasbena scena očitno doživlja nekakšen preporod ali pa vsaj dobiva nov zalet. Po odmevni septembrski predstavitvi prvenca avdiovizualnega kolektiva Your Gay Thoughts v CUK Kino Šiška je podoben podvig zdaj uspel še producentu, pozavnistu in skladatelju Žigu Murku, ki je ob predstavitvi svoje nove male plošče Glow skupaj z zasedbo Jimmy Barka Experience povsem napolnil klub Cankarjevega doma. In to kljub temu da podobna glasba na prvenstveno jazzovski serialki Cankarjevi torki doslej ni dobivala priložnosti. No, morda pa bo izjemni odziv občinstva na torkovem koncertu botroval temu, da bomo tam večkrat slišali glasbenike, ki ustvarjajo mimo konvencionalnih jazzovskih praks.
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Kultura | Dogodki
Pogled na letošnji program ljubljanskega Centra urbane kulture Kino Šiška hitro razkrije, da večinski del najatraktivnejših koncertov in najaktualnejših ustvarjalcev najdemo v tamkajšnjem koncertnem ciklu Indekš. Na prvi pogled vse lepo in prav, če se ga le ne bi prijelo prepričanje, da ponuja obetavne glasbenike. Z obetavnostjo ni samo po sebi sicer nič narobe, verjetno pa ni ravno magnet za širše občinstvo, ob imenih, kot so Shabazz Palaces, Kelela ali The KVB, ki smo jih indekširali letos, pa ta oznaka izpade najmanj smešno, če ne kar nespoštljivo.
