Goran Kompoš
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Kultura | Plošča
Če hočeš biti na tekočem z novostmi in razvojem elektronske plesne glasbe, potem moraš (vsaj) eno uho imeti vedno usmerjeno v Veliko Britanijo. Toliko prelomnic, kot so jih otoški elektronski producenti zabeležili od konca osemdesetih let, ko so posvojili chicaški house, detroitski techno in newyorški electro/hip-hop, ni bilo opaziti nikjer drugje.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Kultura | Dogodki
Elektronska glasba v Ljubljani v zadnjih letih le izjemoma pokuka iz klubov, ki oživijo šele v poznih nočnih urah. Redka izjema je dogajanje pred Bikofejem, kjer dober obisk potrjuje, da so številni clubberji polno operativni že pred polnočjo, hkrati pa tam stik s tovrstno glasbo najde tudi občinstvo, ki se klubskim ponočevanjem sicer izogiba.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Kultura | Dogodki
Januarja nas je razveselil nepričakovan izid nove plošče My Bloody Valentine (v nadaljevanju MBV), potem pa je veselje eksponentno naraščalo še nekaj mesecev. V Kinu Šiška so namreč napovedali, da bo kultna irska zasedba, ki je medtem odšla na turnejo, nastopila tudi v Ljubljani.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Scout Niblett: It’s up to Emma
Britanska pesnica, pevka in multiinstrumentalistka Scout Niblett po petih albumih in dvanajstih letih kariere ne kaže nobenih znakov iztrošenosti. Čeprav se je z občasnimi (ob)žanrskimi izleti priložnostno oddaljila od svojih izhodišč, je vselej prisegala na minimalistično kombinacijo glasu, kitare in bobnov, in nič drugače ni z novo ploščo, ki v spomin prikliče PJ Harvey v njenem surovejšem obdobju. Tudi Niblettova zna biti sporočilno večplastna, jezna, razočarana, dramatična in intimna, It’s up to Emma pa je verjetno njena najbolj osebna plošča doslej. Nobenega kompliciranja, le devet skladb, s katerimi avtorica svoje (tokrat precej trpke) življenjske izkušnje pretopi v glasbo, ki kljub indie-folk-rockovski podobi bolj kot na trende stavi na izročila punk rocka.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Daft Punk: Random Access Memories
Thomas Bangalter in Guy-Manuel de Homem-Christo najbrž ne bosta kmalu snela robotskih čelad, pod katerima se skrivata v javnosti. Deloma iz istih razlogov, zaradi katerih sta si čeladi sploh nadela, zaradi varovanja zasebnosti in napihovanja razvpitosti, pa tudi zato, da ju po izidu njunega novega, četrtega studijskega albuma po glavi ne bi lopnil kakšen fen, ki je z njima rasel skozi vse njune pop-plesne (r)evolucije.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kultura | Dogodki
Zaključek 18. festivala Jazz Cerkno je tudi tokrat sovpadel s finalno tekmo Lige prvakov, toda v nasprotju z lani, ko so organizatorji za nekaj ur prekinili glasbeni program in tekmo predvajali na velikem platnu, je nogometno navijanje letos odmevalo le iz sosednjih lokalov. Morda je to komu res prekrižalo načrte, a sodeč po polnem prizorišču koncertnega dogajanja je večina privržencev jazza in nogometa kljub mrzlemu in deževnemu vremenu prednost tokrat raje dala glasbi.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Kultura | Dogodki
Koncert čikaškega trojca Shellac je na površju videti kot običajen rockovski koncert, toda hkrati je mnogo več kot le koncert. Je dogodek, za katerega veš, da ga boš preživel v družbi glasbenih entuziastov, ali še raje, da tam ne bo občinstva, ki na koncerte hodi zaradi medijske razvpitosti benda. Legendarni producent in kitarist Steve Albini, ki je plošče med drugim pomagal snemati takim rockovskim velikanom, kot so Nirvana, PJ Harvey, The Stooges in Pixies, se s svojima kolegoma, basistom Bobom Westonom in bobnarjem Toddom Trainerjem, v medijih, preveč vpetih v kolesje glasbene industrije, namreč praktično ne pojavlja.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Kultura
Steve Albini: »Slediti navdihu kot prašič tartufom.«
Težko bi našli producenta, ki je podobo rockovske glasbe zadnjih tridesetih let zaznamoval bolj kot Steve Albini, pa čeprav sam vztraja, da je njegovo delo v lastnem studiu Electrical Audio povsem tehnične narave. Vztraja tudi, da je tam le zato, da zabeleži zvok bendov, in ne zato, da bi jim nespoštljivo solil pamet. Z njim so plošče snemali taki velikani, kot so Nirvana, The Stooges, PJ Harvey, Pixies in Godspeed You! Black Emperor, sam pa se je že v osemdesetih proslavil s svojo kultno postpunkovsko zasedbo Big Black. Je glasen kritik založniških velikank in ustroja glasbene industrije, besede pa udejanja tudi z odpovedovanjem standardnim producentskim provizijam. Tej strogi etiki zadnjih dvajset let sledi s kultno minimalistično-rock zasedbo Shellac, v kateri mu družbo delata še basist Bob Weston in bobnar Todd Trainer. Čeprav se izogibajo spletkam glasbene industrije, jih redno srečujemo na največjih neodvisnih festivalih, zdaj pa se po petih letih spet vračajo v Ljubljano.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Kultura | Dogodki
Potem ko je obiskanost Druge godbe, sicer še vedno enega bolj priljubljenih domačih festivalov, v zadnjih letih začela upadati, so se organizatorji ob njeni 29. ponovitvi odločili za novo, drugačno strategijo. Deset koncertov in še enkrat toliko spremljajočih dogodkov so strnili v neprekinjen 29-urni maraton na več ljubljanskih lokacijah, v Križankah, na Metelkovi, v Kinu Šiška, Cankarjevem domu in v še nekaterih bolj eksotičnih koncertnih prostorih, ter vse skupaj ponudili za enotno vstopnico, ki ni presegala cene enega samega povprečnega pop koncerta.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Kultura | Plošča
Rokia Traoré: Beautiful Africa
Mali v zadnjih letih in desetletjih velja za afriško glasbeno velesilo. Bogato zapuščino tamkajšnjih muzik v bolj tradicionalnih in pop podobah po svetu širijo (in so širili) zvezdniki kova Ali Farka Touré, Toumani Diabaté, tuareška skupina Tinariwen, Salif Keita, Amadou & Mariam, Oumou Sangaré in zadnjih petnajst let tudi Rokia Traoré.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Kultura | Plošča
Mladi domači trio Litošt s prvencem dokazuje, da žanrske ločnice ne igrajo več pomembne vloge. Trije glasbeniki, primarno delujoči na jazzovski in impro sceni, so akustične inštrumente zamenjali za elektroniko in se premišljeno lotili glasbe, ki bi ji sorodna izhodišča lahko našli celo v čislanem britanskem IDM-u iz devetdesetih let in v sodobnejših bass muzikah. No, kljub mojstrskim elektronskim strategijam, Litošt ostane zvest logiki benda. Takega, ki ne skriva svojega jazzovskega/fusion izvora, pač pa ga spretno izkoristi za oblikovanje samosvojega in skozi prizmo domače glasbene ponudbe (kljub retro predznaku) zelo svežega izraza na stičišču elektronike, jazza in krautrocka. Še ena izvrstna pridobitev za domačo sceno!
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Kultura | Dogodki
Nedeljski koncert malijskega dvojca Amadou & Mariam in njune spremljevalne zasedbe v Cankarjevem domu je bil poseben dogodek. Ne le zato, ker smo obiskovalci pred prihodom dobili obsežna priporočila, kako naj se oblečemo in (ne)odišavimo, pač pa tudi zato, ker dvojec zadnja leta sodi med najbolj priljubljene afriške glasbenike, ki jih sicer srečujemo na precej večjih, tudi stadionskih koncertih. Odre Cankarjevega doma je sicer tudi v preteklosti že napolnilo mnogo zvezdnikov svetovnih godb, tokrat pa so izbiri prizorišča botrovale tudi tehnične zahteve, saj sta Malijca nastopila v okviru projekta Eclipse, vrste koncertov v popolni temi.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Kultura | Plošča
Londonski trojec je veliko pozornost britanskih medijev pritegnil še pred izidom debija, koncertne dvorane, kjer se je večkrat znašel ob eminentnih ustvarjalcih, pa so vse bolj polnili tudi številni privrženci. Lep odgovor na to, kaj je botrovalo tej izpostavljenosti, sedaj ponuja dolgometražec, ki ponudi še bolj izpiljeno podobo sanjavega folk popa. To pa ima svoje prednosti in slabosti. Glasba je po novem nedvomno še prijaznejša do širšega občinstva, toda hkrati se je v pretirano epskih in priložnostno preveč izumetničenih aranžmajih (novih skladb) izgubilo precej tiste intimnosti, ki je krasila nekatere zgodnejše posnetke. No, kljub temu odmiku je zasedba ohranila prepoznaven značaj, ki njen izraz uvršča med zanimivejše sodobne muzike.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Kultura | Plošča
Osmo studijsko ploščo nekdanjega »frik folkerja« Devendre Banharta lahko brez zadržkov postavimo v družbo albumov, ki vam znajo v vsakem trenutku polepšati dan. Ima tisto vse redkejšo sposobnost, da vas hipoma potegne v svoj svet, v katerem ni prostora za vsakodnevne skrbi in vso nepotrebno navlako, s katero smo si ljudje zapletli življenje. Izriše svet preprostih, najiskrenejših, prvinskih občutkov in hotenj, brez katerih bi bilo življenje precej dolgočasno.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Kultura | Plošča
Če peto ploščo newyorških garažnih rockerjev in postpunkerjev razumemo kot provokacijo za fene, ki še vedno pričakujejo ponovitev njihovega izjemnega prvenca, potem jo na neki sprevrženi način lahko sprejmemo z naklonjenostjo. Toda resnici na ljubo si je težko predstavljati, da bodo sedaj, ko so izpolnili pogodbo z založbo RCA, v enaki obliki nadaljevali tudi v bodoče. Ker se izogibajo medijev, ni znano, v kakšnem razpoloženju je nastajal Comedown Machine, a sodeč po skladbah, ki na eni strani silijo v smer sintpopa in na drugi v tisto fenom ljubšo garažnorockovsko, se znotraj benda pojavljata vsaj dve struji. No, na albumu so kljub medli celostni podobi tudi skladbe, kakršne znajo napisati le The Strokes. Morda pa jih še ne kaže odpisati.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Kultura | Plošča
Potem ko je Nasheva po objavi prvenca pred petimi leti prejela nagrado BRIT za najboljšo glasbenico in postala ljubljenka britanskih medijev, je z naslednjo ploščo uspešno indie-folk-pop formulo predrugačila v bolj rockovsko podobo. To še stopnjuje s tretjo ploščo, s katero se uporniško poslavlja od velikih založb. Rezultat je trša, bolj brezkompromisna garažnorockovska in punkovsko ostra glasba z ostrejšimi girl-power besedili, ki pa s svojo (pop) spevnostjo vendarle ne bodo prevelik šok za fene. Sploh tiste, ki odraščajo skupaj z Nashevo, nekoliko starejši otroci pa bomo verjetno še vedno raje posegali po njenem zgodnejšem materialu. Otroška naivnost je včasih zrelejša od mladostniškega uporništva.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Kultura | Dogodki
Ko je Peter Hook pred tremi leti napovedal, da je v zasedbi The Light zbral mlade glasbenike, s katerimi bo preigraval glasbo svojega nekdanjega benda Joy Division, so se nanj vsuli običajni očitki, da to počne le zaradi denarja. Lahko le provokativno ugibamo, koliko koncertov zvezdniških glasbenikov bi videli na domačih odrih, če bi vsi sledili bolj plemenitim vzgibom. Najbrž ne veliko ... Zato se zdijo tehtnejši pomisleki, ali ne bi bilo nemara tako legendarnega, ikoničnega benda, kot je Joy Division, bolje pustiti nedotaknjenega na piedestalu glasbene zgodovine. A sodeč po fenih, ki navdušeno polnijo koncerte aktualne Hookove turneje, je tudi to zgolj retorično vprašanje.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Kultura
Peter Hook: »Tisto je bil res prav poseben čas«
Na krilih britanskega punka, ki je konec sedemdesetih let pretresel svetovno glasbeno dogajanje in konservativno družbo, je pot začela tudi danes kultna zasedba Joy Division. Že dve leti pozneje je napisala novo poglavje. Takrat jo je v roke dobil ekscentrični producentski vizionar Martin Hannet in skupaj sta povila eksperimentalno, »arty« punkovsko izpeljanko, ki jo danes poznamo kot postpunk. Le leto pozneje je skupini velike načrte prekrižala tragična usoda. Ali pa neumnost, če vprašate basista Petra Hooka. Dan pred odhodom na prvo ameriško turnejo je karizmatični frontmen in tekstopisec Ian Curtis, ki je trpel za epilepsijo in depresijo, pri nedopolnjenih štiriindvajsetih letih storil samomor, s tem pa se je končala tudi zgodba zasedbe Joy Division.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Kultura | Plošča
Če vam je blizu elektronska glasba, še posebej tista z zvedavega konca, si naredite uslugo in poslušajte novi, enajsti studijski album avantelektronskega dvojca Autechre. Če ste ga seveda po naključju spregledali kljub številnim kritiškim in fenovskim hvalospevom, ki so se usuli tako rekoč takoj, ko je založba Warp – verjetno tudi pod težo nestrpnosti fenov – ploščo »sprostila« v sprva digitalni dolpoteg.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Z raznoterimi nagradami ovenčana britanska pevka s četrtim albumom stopa po poti elektronskega popa, s katerim smo jo v preteklosti že spoznali v navezi z bratovimi elektronskimi zvezdniki iz skupine Faithless. Ker je bil Rollo Armstrong tudi eden od producentov njenega novega albuma, bi njegove korenine še laže našli kar v glasbi, ki sta jo pred desetimi leti ustvarila pod znamko Dusted. Opojen, sanjav, produkcijsko izpiljen downtempo je sicer prej kot ne stvar preteklosti, toda Dido skladbam (sicer skozi precej klišejska besedila) doda dovolj karakterja, da bo plošča ponovno krojila marsikateri pop-chart. To, da ne sledi aktualnim trendom, je pravzaprav prej prednost kot slabost in bržkone bo pevki prinesel še kakšnega novega fena.
