Goran Kompoš
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Kultura | Dogodki
Zdi se, da se je evforija okoli kamniškega trojca Matter po dobrih treh letih njegovega delovanja nekoliko umirila. Za privržence domače trendovske glasbe je bil petkov dogodek sicer poseben že zato, ker so samosvoji (t)raperji na njem predstavili svojo povsem novo ploščo Troglav, toda take vznesenosti kot pred slabimi tremi leti, ko so predstavili svoj prvenec, ni bilo čutiti. Razumljivo. Ne le zato, ker so od takrat postali stalnica domačih koncertnih prizorišč, temveč tudi zato, ker se je v tem času na domači sceni pojavilo še nekaj stilsko podobnih ustvarjalcev. Ja, glasba in pojavnost Matter nista več tako izstopajoči, kot sta bili, kljub temu pa je trojec – s tem ko je brez pompoznih predkoncertnih dejavnosti vnovič precej zlahka napolnil veliko dvorano Kina Šiška – potrdil, da ostaja ena najbolj priljubljenih domačih zasedb.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Privrženci sodobne klubske elektronike smo tunizijsko producentko Deeno Abdelwahed najprej opazili zaradi radovednega spoja sintetiziranih arabskih motivov in (zahodnjaškega) bassa, šele potem zaradi poguma. V svetu, kjer je odraščala, ta glasba pač še vedno velja za dekadentno – še toliko bolj, če jo ustvarjajo ženske. Zato ni presenetljivo, da se je zdaj na dolgometražnem prvencu drzno elektroniko odločila nadgraditi z angažirano kritiko spolne diskriminacije, družbenega ustrahovanja mladeži, migrantske problematike in podobnih aktualnih tem, ki pestijo arabski svet, tudi v odnosih z Zahodom. Ja, Deena Abdelwahed pokaže, da imata aktivizem in upor prostor tudi na plesišču.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Troglav, tretja plošča kamniškega trojca Matter, servirana v treh tedenskih obrokih, je zadnja iz njegove trilogije plošč, objavljenih v zadnjih treh letih. Kaj to pomeni za prihodnost zasedbe, ki se je pred dobrimi tremi leti lotila prevetritve domače glasbene scene, iz skopega zapisa ob izidu ni mogoče razbrati. Najmanj verjetna se zdi možnost, da s tem napoveduje samoukinitev. Zasedba, ki redno polni koncertna prizorišča, je z lansko ploščo Mrk več kot upravičila pozornost, ki je je bil deležen prvenec Amphibios (2016), s katerim je mimogrede odprla vrata še nekaterim novim, na videz sorodnim, a nekoliko komercialnejšim domačim zasedbam. Hkrati očitno vre od ustvarjalnosti. Poleg treh plošč (in nekaj spletnih singlov) je trojec objavil več kot deset videospotov, kratek film Pimpin Piaf in lansko leto še pesniško zbirko Mrak.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Kultura | Dogodki
Kultni britanski kabarejski trio The Tiger Lillies, ki bo prihodnje leto praznoval trideseto obletnico delovanja, je v Kinu Šiška minuli ponedeljek nastopil že četrtič. In ga po pričakovanjih spet razprodal. Ja, z rednimi obiski si je tudi pri nas pridelal zvesto občinstvo, ki se njegovih nastopov ne udeležuje zato, da bi slišalo kaj novega in drugačnega, temveč prav zato, ker ve, da bo dobilo prav take Tiger Lillies, kot jih pozna in obožuje. Posebne, zabavne nastopače brez dlake na jeziku, za katere se zdi, da so na oder padli iz nekega drugega časa. Tudi tokrat ni bilo nič drugače – kljub temu da se je trio posvetil predvsem svojim pesmim, manj pa teatralnim pritiklinam, s katerimi je navduševal na nekaterih prejšnjih koncertih. Kar pa ne pomeni, da ni našel stika s (posedenim) občinstvom, čeprav se je to nekoliko razživelo šele proti koncu nastopa, v katerem je zasedba izpolnila nekaj želj in odigrala nekaj svojih klasik.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
The 1975: A Brief Inquiry into Online Relationships
Matty Healy, frontman manchestrske sintpop rockerske skupine The 1975, je pred izidom tretje plošče javnost dražil z napovedjo, da bo posnel svoj OK Computer. Feni Radioheada bodo zdaj ob popevkah, ki se toliko kot na new wave naslanjajo na ameriški R & B, verjetno skomignili z rameni. Ampak Healyjeva referenca ni bila neprimerna provokacija. Njegove čustvene pesmi o spletnih odnosih, spoprijemanju z odvisnostjo od drog in obračanju rockovskih klišejev, so za milenijce nekakšen ustreznik tega, s čimer je Yorke v devetdesetih letih postal vzornik takratnih (artsy) najstnikov. Razlika je v tem, da si The 1975 s tem, da se je znašel v mainstreamu, ne beli glave.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Kultura | Dogodki
Jazzovska uigranost s punkovsko ostrino
Minuli torek smo bili obiskovalci (in inventar) v klubu Cankarjevega doma na zahtevni, glasni preizkušnji. Samo po sebi to sicer ni bilo nič nenavadnega, saj kljub temu, da smo tam vajeni elegantnejših muzik z jazzovskim pedigrejem, priložnostno lahko ujamemo tudi tršo glasbo z rockovskim predznakom. Bolj nenavadno je bilo to, da bi osnovo večine skladb, ki so nas pretresle tokrat, lahko našli v izročilih klezmerja. Postane pa vse skupaj logično, če vemo, da je njihov avtor John Zorn, ki kot ogrevanje za svoj prihod na Jazz festival Ljubljana v sodelovanju s Cankarjevimi torki kurira serijo The Stone Series. Po koncertih prodorne kitaristke Mary Halvorson, klavirskega tria Briana Marselle in ekscentričnih eklektikov Secret Chiefs 3, je enega zadnjih poglavij iz Zornovega projekta The Book of Angels tokrat predstavil pariški trio AutorYno.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Kultura | Plošča
Sun Kil Moon: This Is My Dinner
Zadnji komad, v katerem kultni ameriški kantavtor Mark Kozelek prebere poglavje iz romana He irskega pisatelja Johna Connellyja, po svoje razkrije zasnovo celotne devete plošče Kozelekovega projekta Sun Kil Moon. Pisanje skladb se povsem podredi njegovemu pripovedovanju zgodb, tokrat nekakšnih dnevniških zapisov z lanske evropske turneje. V teh našteva svoje najljubše in najbolj osovražene bende, pripoveduje boksarske zgodbe, pokloni se takrat preminulima Davidu Cassidyju in Malcolmu Youngu, spomni se mimobežnih srečanj s feni in natrosi še kup povsem naključnih, vsakdanjih (popotniških) utrinkov. Neambiciozno, toda v slogu, s katerim fene vedno prepriča, da mu prisluhnejo.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Kultura
Parada futuristične elektronike
Kakšen je vpliv novih tehnologij na naš vsakdan? Odgovore na to in podobna vprašanja so prejšnji teden na različnih ljubljanskih lokacijah, v razpravah, na predstavitvah in (filmskih) projekcijah, s kritičnim, aktivističnim predznakom iskali udeleženci festivala Grounded. Na temo tokratnega, drugega festivala »Intima v času umetne inteligence« so se deloma naslonili tudi nekateri glasbeni gostje, denimo programer, producent in eden vidnejših predstavnikov gibanja algorave Renick Bell. Predvsem petkov zaključni dogodek v metelkovskih klubih Monokel in Tiffany pa je bil osredotočen na klubsko kulturo oziroma najaktualnejšo elektronsko plesno glasbo. Imena nastopajočih, vsaj pri nas še razmeroma neznanih, so nagovarjala nišno občinstvo, sta pa napolnjena kluba potrdila zaupanje v izbor organizatorjev.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Kultura | Plošča
Gaye Su Akyol: İstikrarlı Hayal Hakikattir
Ko je turška zvezdnica lani nastopila na Drugi godbi, ni bilo jasno le, da je izjemna pevka, temveč tudi, da jo spremlja izvrsten bend. Skupaj so zdaj posneli njeno tretjo ploščo, spet naslonjeno na samosvoje, posodobljeno križanje anatolskega in zahodnjaškega surf rocka. Popolne stvari se pač ne spreminjajo, za nameček pa je narava čisto vsake skladbe drugačna. Ker ima Akyol veliko povedati o političnih razmerah doma, čeprav o tem v skladbah govori v prispodobah, smo neturško govoreči poslušalci, žal, prikrajšani. Je pa res, da pesmi v angleščini gotovo ne bi delovale tako poetično kot v njenem maternem jeziku, sploh skupaj z očarljivo zvočno senzibilnostjo sodobnega Carigrada.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Kultura | Plošča
Različni ustvarjalci: Climax OST
Eden pomembnejših atributov kultnega argentinsko-francoskega filmarja Gasparja Noéja je nedvomno občutek za izbiro glasbe: zdi se, da za vsak prizor v svojih filmih vedno najde pravi komad. Naj bo to klasična glasba Erika Satieja, ob kateri smo v Ljubezni gledali eksplicitne prizore spolnosti, ali pa klavstrofobičen techno Thomasa Bangalterja (polovica dvojca Daft Punk) v grotesknem prizoru nasilja v podtalnem gejevskem BDSM-klubu v filmu Nepovratno. Ja, Noé ima izbran glasbeni okus. Ko je letos popljuval R & B-soundtrack filma Črni panter, se je nanj vsul plaz kritik. Raje ima glasbo iz Lynchevega Eraserheada ali pa iz Kubrickovih in Carpenterjevih filmov. Da bo Noéjev novi film Vrhunec paša za ušesa, je bilo jasno, še preden je prišel na festivalska platna.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Kultura | Dogodki
Približno uro dolg nastop, s katerim je Anna Calvi minuli torek po dobrih štirih letih spet razprodala veliko dvorano Kina Šiška, je bil nekaterim mnogo prekratek. Drugi bi bili verjetno zadovoljni že samo s priredbo komada Ghost Rider kultnega sintpunk dvojca Suicide, s katero britanska glasbenica na aktualni turneji zaključuje svoje osupljive koncerte. Izvedba tega komada je popolna ilustracija njenega nastopa v malem. Je preplet surove energičnosti in krhke čutnosti, virtuozno zlitje krikov njene telecasterce in njenega glasu. Je demonstracija popolne uigranosti z izjemno spremljevalno skupino in rušenje rockovskih spolnih stereotipov z ekspresivno odrsko prezenco. Še posebej takrat, ko se po stezi, catwalku, z nad glavo dvignjeno kitaro sprehodi med svoje oboževalce na sredino dvorane.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Ameriška skladateljica in multiinstrumentalistka je bila do zdaj opažena predvsem na newyorški avant glasbeni sceni. Pri New York Timesu so njeno lansko ploščo umestili celo med najboljša sodobna klasična dela. Zdaj pa se je z novo, šesto ploščo znašla v varstvu neodvisne elektronske velikanke Warp, kar ji je na široko odprlo vrata še v svet popularne(jše) glasbe. V artikuliranem raziskovanju zvočnosti prepariranega klavirja in svobodnejši, improzasnovi skladb njene bogate akademske izkušnje še vedno igrajo ključno vlogo, hkrati pa se z (ambientalnim) teksturiranjem in (newagerskim) sintanjem prikupi tudi ljubiteljem elektronike. Ali še raje občinstvu s posluhom za izvirno, radovedno in dodelano sodobno elektroakustično glasbo.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Kultura
Čeprav pogosto nastopa v Ljubljani, so koncerti ameriškega kitarista, skladatelja in aktivista Marca Ribota vedno posebno doživetje. Ne le zato, ker se s svojim prepoznavnim, drznim kitarskim slogom mojstrsko znajde v raznoterih žanrih – jazz, (punk)rock, blues, filmska glasba –, temveč tudi zato, ker vsi njegovi projekti slonijo na zelo premišljenih namerah. Lep primer tega je njegova povsem nova plošča Songs of Resistance 1942 – 2018, za katero je s pomočjo kolegov – tudi dolgoletnega sodelavca Toma Waitsa – v luči aktualne Trumpove politike posnel priredbe uporniških, partizanskih in podobnih politično angažiranih skladb. Kljub novi plošči pa se nam je Ribot v metelkovskem klubu Gromka prejšnjo sredo predstavil s starejšim delom. Nemara tudi zato, ker je koncert sovpadel s 101. obletnico oktobrske revolucije, na kar nas je uvodoma opomnil Miha Zadnikar, vodja koncertne serialke Defonija, ki redno skrbi za obiskovalce z izbranimi glasbenimi okusi.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Bostonska kantavtorica Marissa Nadler, nekakšna bolj prefinjena različica Lane Del Rey, je dovolj nišna, da ji ni treba spreminjati sloga in s tem novačiti novih poslušalcev. Morda ji bodo kakšnega novega prinesle Angel Olsen, Sharon Van Etten in Kristin Kontrol, gostujoče pevke na njeni osmi plošči, na kateri aranžmaje oklesti skorajda na minimum. Po zvočno baročnejši predhodnici, ki jo je predstavila tudi na koncertu v Ljubljani, nekoliko presenetljivo, kar pa ne pomeni, da je nova plošča zato kakorkoli podhranjena. Intimne, introspektivne zgodbe Nadlerjeve o njenih razpadlih zvezah imajo pač to moč, da poslušalca vedno znova potegnejo v svoj set. Ob zadržani zvočni spremljavi še lažje.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Kultura | Plošča
To, da ameriška glasbenica in skladateljica rada ustvarja mimo pravil, je bilo jasno že po prejšnjih ploščah, s katerimi se je, z izvirno kombinacijo indie popa in sodobne komponirane glasbe, zelo prikupila poznavalcem in avanturistom. Takšnega križanja se je zdaj lotila še bolj brezkompromisno in radikalno. Aviary bo verjetno najbolj nenavadna, čudaška, (senzorično) brutalna, ampak hkrati tudi ena najlepših plošč, ki jih boste slišali letos. Julia Holter z njo, skupaj z gostujočimi somišljeniki, sestavi nekakšen zvočni vtis sedanje kaotičnosti sveta, ki ji botrujejo politični škandali, naravne katastrofe in vpitje neuslišanih glasov. Na prvi pogled nekoliko klišejski nastavek, a ta skozi vizijo Holterjeve dobi povsem nov zasuk.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Kultura | Plošča
Suspiria je Yorkov prvi soundtrack za celovečerni igrani film. Na prvi pogled se zdi čudno, da je režiser Luca Guadagnino glasbo za predelavo Argentove kultne grozljivke zaupal prav njemu. Že vnaprej je bilo jasno, da se bodo feni izvirnika obregnili ob vsako najmanjšo podrobnost, kaj šele ob glasbo; to so za izvirnik posneli italijanski prog rockerji iz zasedbe Goblin in je obveljala za enega najbolj ikoničnih soundtrackov. Je pa prav tako jasno, da je Guadagnino zaradi razsežnosti projekta moral izkoristiti vsako priložnost za dodatno promocijo, zato vendarle ni težko razumeti, da je nalogo zaupal razvpitemu frontmanu zasedbe Radiohead – Čeprav Yorke s filmsko glasbo prej ni imel izkušenj.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Kultura | Dogodki
Dan po svojem nastopu na Kurzschlussu je belgijska techno zvezdnica Amelie Lens na družabnih omrežjih skromno in navdušeno sporočila, da na svoji premieri pred slovenskim občinstvom ni pričakovala tako množičnega in vznesenega odziva. Na prvi pogled simpatična izjava, ki pa bi bila lahko še lepša, če bi omenila tudi, da so na dvanajsturni techno veselici na razprodanem Gospodarskem razstavišču sete odvrteli tudi Valentino Kanzyani in še nekaj drugih domačih didžejev. Ampak po drugi strani ni dvoma o tem, da se je dogodka največ rejverjev udeležilo zaradi nje. To so navsezadnje razkrivali že transparenti »Amelie Lens, kraljica techna«, ki so se med njenim dveurnim setom ves čas dvigovali nad razplesano tritisočglavo množico.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Kultura | Portret
Dobili smo se v vadbenem prostoru nad klubom Gala hala na ljubljanski Metelkovi, v katerem so nekaj dni pozneje razprodali promocijski koncert ob izidu svojega dolgometražnega prvenca Where If Not Now, kandidata za letošnjo domačo ploščo leta. Dodelanost in atraktivnost plošče pravzaprav nista presenečenje, kajti to, da je Haiku Garden eden najbolj vročih mladih bendov, je bilo poznavalcem domače glasbene scene jasno že jeseni leta 2015, ko je alternativni rockovski kvartet nastopil na turneji Klubskega maratona Radia Študent, ki po slovenskih klubih vsako leto pošlje najobetavnejše domače glasbene ustvarjalce.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Kultura | Plošča
Cypress Hill: Elephants on Acid
O tem, da se je ena najbolj priljubljenih raperskih skupin iz devetdesetih let z novo ploščo namenila zaznamovati okroglo tridesetletnico, ni dvoma. Vendar to še ne pomeni, da je Cypress Hill z njo hitel. Napovedoval jo je že vsaj pet let, v tem času pa je DJ Muggs, ki je po štirinajstih letih spet prevzel producentsko taktirko, bite snemal z lokalnimi glasbeniki v Egiptu. Izkupiček je temačna, razpoloženjsko naporna, toda suverena ekskurzija v starošolski rap, s katero si zvezdniki najbrž ne bodo pomladili občinstva, bodo pa njihove vrnitve v formo veseli stari privrženci. Tudi tisti, ki so si obetali zapohane gruvačine po zgledu onih iz skupininih zgodnejših dni.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Kultura | Dogodki
Kantavtorstvo največjega kalibra
Koncert kultnega ameriškega kantavtorja Marka Kozelka, ki se je slovenskemu občinstvu prejšnjo sredo premierno predstavil s svojim aktualnim projektom Sun Kil Moon, se je začel z nepričakovanim soočenjem. Še preden je odrecitiral uvodno skladbo Daffodils, je fotografu pod odrom tečno zabrusil, naj »odjebe«. Pri tem je bil bolj zastrašujoč kot korejski boksar, od katerega si je sposodil ime, in vseh preostalih boksarjev, ki jih pogosto omenja v svojih pesmih. Ampak to je Kozelek, kot ga poznamo, tudi ko se je fotografu pozneje opravičil za svoj izbruh. Impulziven in racionalen, egocentričen in samokritičen, čuteč in ciničen, predvsem pa izvrsten pisec pesmi oziroma pripovedovalec. In – kot se je izkazalo – izjemen nastopač. Če bi anketirali obiskovalce, ki so vztrajali do konca napornega, skoraj tri ure dolgega nastopa, bi se mnogi verjetno strinjali, da smo bili priče enemu boljših koncertov v ljubljanskem Kinu Šiška.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Čeprav gre za prvenec, domača harfistka in zvočna umetnica Urška Preis s ploščo bare ne pusti nobenega dvoma o tem, da si je v polju sodobne elektroakustične glasbe očitno nabrala veliko izkušenj. Pogosto digitalno manipulirani zvoki akustične in električne harfe včasih zalebdijo v kontemplativnem zenovskem minimalizmu, drugič, prefinjeno križani s terenskimi posnetki, izzvenijo v bogatih, priložnostno kaotičnih, a vedno skrbno urejenih brnečih zvočnih teksturah. Izvrstna plošča, s katero hkrati dobimo še nevsiljiv in premišljen vpogled v avtoričin beg pred hrupno okolico in njeno intimno ukvarjanje z lastnimi notranjimi konflikti. Ja, včasih zvok pove več kot besede ...
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Kultura | Dogodki
V ljubljanskem Cankarjevem domu so prihod islandskega multiinštrumentalista, skladatelja in producenta Ólafurja Arnaldsa napovedali kot »zagotovo koncert jeseni«. Zavoljo tega, ker ni bilo znano, kako priljubljen je 31-letni glasbenik v Sloveniji, kjer je tokrat nastopil prvič, je bila napoved videti precej napihnjena. A ti pomisleki so se, potem ko je v soboto zvečer na odru povsem napolnjene Gallusove dvorane sedel za svoje klavirje in sinte, v hipu razblinili. Je bilo to dovolj za »koncert jeseni«? Za tiste, ki smo se od začetka tisočletja naposlušali križancev klasične in pop glasbe Arnaldsovih rojakov, najbrž ne. Sodeč po toplem odzivu v občinstvu pa je bilo med nami veliko več tistih, ki se značilne islandske senzibilnosti še niso naveličali. In tem je Arnalds, resnici na ljubo, pripravil veličasten koncert.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Kultura | Plošča
Avtorji glasbene komedije Mamma Mia! Spet začenja se so popravili napako iz prvega filma in v zvezdniško zasedbo igralcev, ki prepevajo komade legendarne švedske tovarne hitov ABBA, povabili neustavljivo ameriško ikono Cher. Z izvedbo skladbe Fernando je najprej »ukradla« filmski šov, zdaj pa je posnela še devet novih priredb skupininih najprepoznavnejših uspešnic. (Nedotakljivih) izvirnikov ni zasenčila, toda to niti ni bil njen namen. Za to, da plošča očara, je bilo dovolj nekaj lepotnih popravkov po zapovedih sodobnega plesnega popa, predvsem pa Cher in njen, pri 72 letih, še vedno osupljiv glas. Za nameček plošča ne skriva niti tega, da so se na snemanju očitno prav imenitno zabavali.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Kultura | Plošča
Luka Uršič oziroma Kalu na prvencu ni kalkuliral. Nič nenavadnega ne bo, če bomo skladbe z njega v prihodnjih mesecih ujeli ne samo na alternativnem Radiu Študent, ampak tudi na valovih kakšne komercialne radijske postaje. Slišali jih bomo na koncertnih prizoriščih s posluhom za sodobno (pop) glasbo, kot glasbeno kuliso v trendovskih lokalih ali pa bomo ob njih poplesavali na kakšnem klubskem dogodku. A to ne pomeni, da se je Uršič s ploščo Get Well Soon namenil ugoditi vsem okusom. Resda je čista, preprosta, nezahtevna in zato zelo poslušljiva. Ampak je tudi (zvočno) kompleksna in večplastna. Zato se zdi, da jo bodo zares slišali predvsem tisti, ki cenijo avtentično glasbo.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Kultura | Dogodki
Čeprav je osrednje dogajanje že mimo, bo še vse do konca oktobra kulturno dogajanje v Ljubljani narekoval 24. festival Mesto žensk, v okviru katerega so se na različnih lokacijah zvrstile številne okrogle mize, predavanja, (večmedijski) performansi, filmske projekcije, razstave in glasbeni dogodki. Po praksi iz preteklih izvedb festivala je tudi letošnja ponudila vsebinsko zelo razgiban program, zanimiv tako za obiskovalce kot tudi gostujoče govornice in ustvarjalke. To je v intervjujih poudarjala tudi glasbenica Ana Rab alias Gnučči, preden nas je prejšnji petek v Centru urbane kulture Kino Šiška s svojim energičnim nastopom zazibala v prijetno poplesavanje.
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Priznani islandski skladatelj in multiinstrumentalist, ki si je naklonjenost občinstva pridobil s sodelovanjem z nemškim mojstrom prepariranega klavirja Nilsom Frahmom, s četrto solistično ploščo odpira novo poglavje. Njeno ogrodje je zasnoval okoli treh klavirjev, od katerih se dva (pol)avtomatizirano odzivata na njegovo igranje, s katerim sicer ostaja zvest postklasičnemu minimalizmu, cinematičnosti in prepoznavni islandski melanholiji, kakršno zelo dobro poznajo feni sanjavih postrockerjev iz zasedbe Sigur Rós. Če ni bilo jasno že prej, Ólafur Arnalds s ploščo re:member zdaj ne pusti dvoma, da je pokojni skladatelj Jóhann Jóhannsson dobil pravega naslednika.
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Kultura | Dogodki
Da bomo letos na desetem festivalu Sonica videli nekaj vrhunskih ustvarjalcev, je bilo jasno že poleti, ko je organizator MoTA – Muzej tranzitorne umetnosti – začel objavljati prva imena nastopajočih. Toda tega, da bo končen program, ki se je prejšnji teden odvijal na različnih prizoriščih po Ljubljani, tako bogat in atraktiven, si nismo upali pričakovati niti po tihem. Njegov glasbeni del je ponudil kopico izjemno cenjenih kreativcev iz polja elektroakustične avantgarde na eni in elektronskih (klubskih) avanturistov na drugi strani. Ob nastopih slednjih je bilo spet jasno, da klubska elektronika lahko ponudi veliko več kot zgolj kuliso za plesno evforijo. To pa ne pomeni, da smo bili prikrajšani za plesne užitke.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
The Feminalz: Technoburlesque: Image Snatchers 2
»Technoburleska« Tatovi podob, hit domačih underground gledaliških odrov, je letos vstopila v že šesto sezono. Zakaj ostaja tako aktualna, zdaj lahko sklepamo tudi po izvrstni drugi mali plošči z glasbo iz te predstave, s katero njeni ustvarjalci motrijo aktualno družbenopolitično dogajanje doma in po svetu. Igralci z interpretacijami sicer ne dajo veliko na raperske norme, toda njihove zabavne, humorne in hkrati kritično pronicljive zgodbe o kapitalistih, beguncih in podobnih temah, ki majejo Slovenijo, Evropo in ZDA, zato le še bolj oživijo. Tudi zaradi igrive producentske taktirke elektronskega mojstra Luke Prinčiča, ki se tokrat spoprime s popoidnim hiphopom, electrom (in Donno Summer).
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Zdi se, da gre Geoffu Barrowu to, da vse, česar se loti, ostaja v senci njegove matične zasedbe Portishead, precej na živce. Glede na vse, kar je počel v zadnjih desetih letih, v času po izidu zadnje Portisheadove plošče, je nezadovoljstvo upravičeno. Nobenega dvoma ni, da je že od konca leta 2009 osredotočen predvsem na drugo zasedbo, Beak>. Ta je z izidom tretjega dolgometražca >>> po številu studijskih plošč že dohitela Portishead. Če zraven prištejemo še glasbo za nenavaden film Couple in a Hole, ki jo je trojec na plošči izdal pred tremi leti, ga je celo prehitela. Je pa tudi to, da si novi bend ni pridelal tako široke pozornosti kot kultni Portishead, povsem razumljivo, že zaradi različne glasbe. To z verzom »naše glasbe ne marate, ker se ne predvaja na radiu,« v novi Beakovi skladbi Brean Down navsezadnje oznani tudi sam Barrow.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Kultura | Dogodki
Od njegovega odprtja pred desetimi leti smo v Centru urbane kulture Kino Šiška, enem naših osrednjih kulturnih dogajališč, glasbo izkusili že v skoraj vseh pojavnih oblikah. Manjkal je morda le še visokooktanski plesni parti. To ne pomeni, da tam nismo slišali tudi muzik s plesnimi predznaki, niti tega, da se obiskovalci nismo razplesali na mnogih dogodkih. Toda polnokrvnega rejva (menda) vendarle še nismo doživeli. V večji dvorani so ovira verjetno že za ples nerodna stopničasta tla, ostalina nekdanje kino dvorane, manjša dvorana pa naj za plesno veseljačenje ne bi ponujala pravega ambienta. No, za to, da smo se znebili tovrstnih pomislekov in predsodkov, je prejšnji četrtek poskrbel kanadski glasbeni (in matematični) genij Dan Snaith. Z izjemnim DJ-setom, ki ga je odvrtel pod svojim plesnim psevdonimom Daphni, je zakuhal plesno evforijo, kakršno redko doživimo celo v najbolj rejverskih klubih.
