Goran Kompoš
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Kultura | Dogodki
Letošnji 59. Jazz festival Ljubljana je zaznamovalo nekaj novosti. Kot programski (so) vodja se je dolgoletni gonilni sili festivala Bogdanu Benigarju pridružil vodja Jazz Festa Sarajevo Edin Zubčević, ki je v tej vlogi zamenjal Pedra Costo. Precej več prostora so dobili mladi domači jazzovski ustvarjalci kot člani ali vodje (mednarodnih) zasedb, ki so se v dobršnem delu bolj kot na izročila afroameriškega jazza oprle na evropske (ob)jazzovske prakse. Kot osrednje prizorišče štiridnevnega festivala pa je zaživel Park Sveta Evrope med Cankarjevim domom in Prešernovo cesto. Očitno so pozitivne izkušnje z izvedbo koncertov na tem zunanjem prizorišču v minulih dveh letih organizatorje motivirale, da so še okrepili tamkajšnji program. Zaradi vremenskih in logističnih dejavnikov je bilo nekaj koncertov po sili razmer sicer prestavljenih v Cankarjev dom, približno polovico vseh nastopov pa smo kljub temu lahko videli v parku, ki se je spet izkazal za izvrstno alternativo nekdanjemu prizorišču v ljubljanskih Križankah.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Kultura
Če bi delali anketo o tem, kateri je najboljši bend z območja bivše Jugoslavije v zadnjih desetih letih, bi se beograjska zasedba Repetitor nedvomno znašla nekje pri vrhu. Če bi spraševali po najboljšem koncertnem rock bendu, morda celo povsem na vrhu. Navdušenja nad beograjskim garažnim punk rock triem očitno ne skriva niti cenjeni kanadski glasbenik Dan Boeckner, ki si je s svojima zasedbama Wolf Parade in Handsome Furs večkrat delil odre s tukajšnjimi bendi. Ko so ga njegovi montrealski kolegi iz zasedbe Arcade Fire nedavno vprašali, ali jim lahko priporoči predskupino za njihov vzhodnoevropski del aktualne turneje, ni imel pomislekov: »Povabiti morate Repetitor!« Očitno jih je prepričal in najudarnejši balkanski trio je pred dobrim tednom v Pragi, Budimpešti in Bukarešti res ogreval občinstvo enega ta hip največjih rockovskih bendov.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
Nova plošča skupine Nine Inch Nails je slišati bolj tipično NiN-ovsko od predhodnice iz leta 2013. Ne le zato, ker je zasedba elektroniko spet zamenjala z industrialom (rockom), s katerim je v 30 letih obstoja navdušila horde oboževalcev, temveč zato, ker je Trent Reznor spet najstniško jezen. A tudi zaskrbljen in razočaran. Kakor da je v luči aktualnih (političnih) norij izgubil vero v človečnost. Kdo bi mu zameril? Sploh v skladbah, kjer zapoje v slogu pokojnega Bowieja, ki je bil z zadnjo ploščo očitno navdih tudi za to, da je Reznor spet zapihal v saksofon. Na zadnji iz trilogije (malih) plošč v poldrugem letu NiN ne ponudi nič bistveno novega, a njegova člana spet dokažeta, da sta mojstra obrti in imata še vedno kaj povedati.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Kultura | Dogodki
Prejšnji četrtek so na zunanjem prizorišču ljubljanskega lokala ČinČin, ki domuje na območju nekdanje tovarne Tobačna, nastopili ustvarjalci iz vse odmevnejšega domačega kolektiva Guapo Gang in njihovi prijatelji. Morda presenetljivo, dogodek ni bil del programa Praznika glasbe, ki je isti dan (in večer) na ljubljanskih trgih in v parkih gostil mnoge domače glasbene ustvarjalce. Razlog, da je dogajanje v Tobačni potekalo ločeno, je verjetno predvsem to, da je za njim stal (tudi) Red Bull, ki je v kontekstih sodobnih urbanih muzik po vsem svetu sicer prisoten že zelo dolgo. Če bi hoteli biti zarotniški, bi ob tem, da je Red Bull Factory Street Festival sovpadel s Praznikom glasbe, seveda lahko zapisali, da najbrž ni šlo za naključje. No, guapogangovci si s korporacijskimi in komercialnimi narativi ne belijo glav. Promotorji dogodka so osrednjo gostjo Senidah napovedali celo z besedami »snubita jo Karleuša in Severina«, torej največji aktualni zvezdnici eksjugoslovanske regije.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Kultura | Plošča
Britanski zvezdnici so ob izidu prejšnje plošče pred petimi leti očitali zagledanost vase in vzvišenost; ob tem, da je odraščala na očeh javnosti, je to verjetno še najmanj presenetilo njo samo. Na novi plošči spet govori o sebi, tokrat predvsem o razpadlem zakonu, s katerim je v minulih dveh letih polnila britanske tabloide. Toda po novem sarkazem zamenja z iskrenostjo in pri triintridesetih o vplivu pop zvezdništva na zasebno življenje piše bolj zrelo. Ker odkrito spregovori tudi o svojih napakah, se pogosto znajde na spolzkem terenu patosa, a jo tam pred zdrsom reši lahkoten, nepretenciozen, celo igriv elektronski pop, ki najbolj očara v poletnih dancehallastih popevkah. Ja, Lily Allen z novo ploščo naredi »brezsramen« korak v pravo smer.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Kultura | Dogodki
Ko je uvodoma v rdečem jetijevskem kožuhu in s pokrivalom v obliki vulve odrepala naslovni komad z zadnje plošče Rub (2015), je bilo ob razmeroma zadržanem odzivu najprej videti, da se kanadski provokatorki Merrill Nisker, bolj znani kot Peaches, v ljubljanskem Kinu Šiška obeta naporen večer. Za to, da svoj koncertni šov, s katerim navdušuje množice po vsem svetu, spravi v rdeče obrate, pač preprosto potrebuje motivirano občinstvo. No, ko je tretji komad Vaginoplasty v perfektni slovenščini napovedala z »this is a song about moja velika pička« in požela glasne ovacije, je postalo jasno, da je strah odveč. Udeleženci otvoritvenega dogodka letošnje Parade ponosa so zelo dobro vedeli, kdo in kaj je glasbenica, ki že dve desetletji prevprašuje teme spolne identitete, (queerovskega) seksa in levičarske politike.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Kultura | Plošča
Za tiste, ki smo si posluh brusili ob Prefusovih inovativnih hiphop inštrumentalih, se skoraj neopazen izid njegove nove plošče zdi nenavaden. V prejšnjem desetletju je bil izid vsake od njegovih plošč, s katerimi je mojstrsko spajal svetova hiphopa in elektronike, pomemben dogodek. Zdaj očitno ne več. Beatovska glasba je postala globalni fenomen, ki ves čas streže z novimi trendi, do katerih pa je pionirski producent očitno precej ravnodušen. O tem, ali je samo nekoliko zaspal ali pa gre morda celo za nekakšno uporništvo, ne bomo ugibali. Jasno je le, da podmladka z novo ploščo ne bo prepričal. Gotovo pa se je bodo razveselili njegovi stari privrženci, ki se jim kolca po zlatih časih.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Kultura | Plošča
Za Daniela Lopatina alias Oneohtrix Point Never je odgovor na vprašanje, kako »glasbo skrčiti na njene resnične metaforične korenine«, jasen. »To lahko doseže le glasba, ki jo vodijo podobe,« je zapisal v libretu za večmedijsko predstavo, nekakšno opero Myriad, s katero je v domačem New Yorku maja pospremil izid svoje devete plošče Age Of.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Kultura | Dogodki
Big Band RTV Slovenija se je najprej ogrel z izvrstno izvedbo štirideset let starega hita Birdland fusion veljakov Weather Report, nato pa je svoje glasilke, z izvedbo klasike Just a Gigolo/I Ain’t Got Nobody na delovne obrate spravil še Klemen Slakonja. Refren »nobenemu ni mar zame« je ob razprodanem koncertu izpadel le še bolj ironično, obe skladbi pa sta bili lepa napoved zanimivega glasbenega večera.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Kultura | Plošča
Druščino domačih podtalnežev smo nazadnje sreč(ev) ali pred slabimi tremi leti, na turneji Klubskega maratona Radia Študent. Potem so se ukvarjali s solističnimi projekti in drugimi (ob)glasbenimi sestavi, zdaj pa z novo ploščo spet skupaj brskajo po radikalnih muzikah, ki jim (ko tega nočejo) težko določimo izvor. Slalomiranje med angažirano, (tudi) z aktualnimi politikami nakurjeno govorjeno besedo, freejazzovsko vihravostjo, (avant)rockovskim razgrajanjem in folkovskimi pritiklinami, brezkompromisno sestavijo v hrupen izraz nekakšne obredne narave. Iz njihovega muziciranja je, vsaj po konvencionalni logiki, resda razmeroma težko izluščiti smisel, toda to ploščo naredi le še bolj intrigantno.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Kultura | Dogodki
O tem, da so britanski rockerji Editors dober, celo zelo dober koncertni bend, ni dileme. Po šestnajstih letih delovanja ima peterec iz Birminghama za sabo dolgo odrsko kilometrino z nešteto koncerti na klubskih in festivalskih prizoriščih. Na odru so pod vodstvom karizmatičnega frontmana Toma Smitha suvereni, morda bolj kot marsikateri drugi, popularnejši britanski indie rockerji. Kljub temu se po njihovem tretjem koncertu v Ljubljani, ki se je na zadnji majski večer v okviru Kurzschlussa odvil na Gospodarskem razstavišču (prvič so leta 2011 nastopili v Križankah, drugič leta 2015 v Kinu Šiška), ni dalo izogniti občutku, da ne bo prav dolgo ostal v spominu, no, razen najzvestejšim fenom. Ne zato, ker bi koncert opravili z levo roko – izpeljali so ga po najvišjih rockovskih standardih. Smo pa pogrešali nekaj, kar bi koncert postavilo na višjo stopničko.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Kultura
Organizatorjem letošnjega festivala Parada ponosa je za uvodni dogodek uspelo angažirati idealno umetnico. Prihaja kanadska transgresivna glasbenica Peaches s pravim imenom Merrill Nisker, ki s svojimi obscenimi, hiperseksualnimi skladbami, videospoti in pojavnostjo že od izida plošče The Teaches of Peaches (2000) razburja javnost. Ja, mainstream jo vidi predvsem kot provokatorko. Toda s svojim subverzivnim sprevračanjem spolnih stereotipov je v LGBT+ skupnosti obveljala za eno najbolj brutalno iskrenih umetnic.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Kultura | Portret
Jošt Drašler, kontrabasist in bas kitarist
V poljih domačih svobodnjaških improviziranih in jazzovskih muzik je Jošt Drašler že dobro desetletje eden najvidnejših in najdejavnejših kreativcev, šele nedavno pa je objavil prvo solistično ploščo. S kontrabasom ali bas kitaro ga srečujemo v številnih rednih, občasnih in ad hoc sestavih. Po navadi izrazno zelo različnih, a skoraj praviloma takih s poudarjeno raziskujočo, drzno naravo. Ja, s svojo igro se najraje izogiba konvencionalnih in prežvečenih obrazcev.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Actress & London Contemporary Orchestra: Lageos
Ko je Actress pred dvema letoma za nastop v Barbicanu moči združil z London Contemporary Orchestro, se je na prvi pogled morda zdelo, da bo šlo za še eno ekshibicijsko sodelovanje elektronika in klasičnega orkestra. Toda tisti, ki enega pomembnejših techno inovatorjev zadnjega desetletja poznamo bolje, smo vendarle pričakovali nekaj več. To se je potem tudi uresničilo, zasedba pa je zdaj sodelovanje razširila v skupno ploščo. In na njej imamo kaj slišati. Actress je v studiu z manipulacijo in dodelavo posnetkov izkoristil širok potencial takšnega sodelovanja in mojstrsko zabrisal žanrske sledi. Plošča Lageos tako namesto techna s spremljavo klasičnega orkestra ponudi drzno glasbeno avanturo, ki tovrstna križanja postavi najmanj za stopničko višje.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Kultura | Plošča
Courtney Barnett: Tell Me How You Really Feel
Druga (solistična) plošča avstralske pevke in ustvarjalke pesmi se bo številnim njenim fenom, ki se jim je prikupila s prvencem, s katerim si je pred tremi leti prislužila nominacije za najboljšo novinko, verjetno zataknila v grlu. Ne zaradi sloga. Courtney Barnett ostaja pri popovskem punk rocku, ki spomni na zlata devetdeseta. So pa besedila, v katerih se ukvarja s svojo tesnobo in žensko-moškimi odnosi, introspektivnejša in vsaj na prvi posluh manj duhovita od tistih s prvenca. Koliko je na to vplivalo lansko sodelovanje s Kurtom Vilom in koliko izkušnje zadnjih let, zaradi katerih se ji je življenje postavilo na glavo, ne bomo ugibali. Trenutno se pač »počuti tako«; manj energično in bolj kontemplativno.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Kultura | Plošča
Arctic Monkeys: Tranquility Base Hotel & Casino
Skupina Arctic Monkeys je po izidu prejšnje plošče AM (2013) ponovno pokasirala dvojno nagrado brit (za najboljšo zasedbo in najboljšo ploščo) in tako postala prva, ki ji je to uspelo kar trikrat. Album, s katerim je naredila velik slogovni obrat, si je pridelal še kopico drugih nagrad, vsesplošno kritiško hvalo, množico hit singlov in končal na številnih lestvicah najboljših plošč. No, ker je Arctic Monkeys že ob izidu prvenca leta 2006 obveljal za enega najboljših sodobnih britanskih bendov, to ni bilo posebno presenečenje. Je bila pa AM plošča, s katero se je skupina naposled uveljavila tudi v Ameriki.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Kultura | Dogodki
Prejšnji četrtek si je marsikdo, ki se je odpravil na koncert ob izidu plošče domače zasedbe The Canyon Observer, verjeto zaželel, da bi se popoldanski dež potegnil v večer. Ja, v kontekstu temačnih in trdih metalskih muzik je to precej iztrošen stereotip, ki pa ima povsem praktičen predznak. Živa izkušnja tovrstne glasbe v takem (vremensko) manj prijaznem okolju pač dobi še kakšno dodatno dimenzijo, kar je bilo takoj očitno tudi ob vstopu v Gala halo na ljubljanski Metelkovi. V umetno povsem zamegljenem klubu smo na močno osvetljenem odru videli le silhuete dveh kitaristov in bas kitarista. Zasedbini trdi rifi, intenzivno zvočno brnenje in hrupno ropotanje so v megli postali le še težji, vse skupaj pa je spominjalo na kakšen okulten ritual, tudi z obveznim občutkom mistike.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Kultura
»Sem igralec, scenarist in pevec. Nekateri me razglašajo za trojno nevarnost, ampak sam se imam le za nevarnost,« je uvodni monolog v kultnem ameriškem televizijskem šovu Saturday Night Live, ta ga je gostil 5. maja, začel glasbenik Donald Glover. Ker je znan po (umetniški) ostrini, so vsi pričakovali, da se bo odzval na provokacije Kanyeja Westa. Ta je nekaj dni pred tem namreč mahal s čepico s Trumpovim sloganom (in njegovim avtogramom) »Let’s make America great again«, si z njim zaljubljeno tvital in mimogrede suženjstvo razglasil za stvar izbire. Glover je Westa z dobršno mero humorja potem res sesul. Toda po oddaji o skečih ni govoril praktično nihče. Pa sploh ne zato, ker bi bili zanič, temveč zato, ker je Glover, medtem ko je v oddaji v živo odrapal svoj novi komad This Is America, na YouTubu objavil izjemen videospot za ta komad. Videospot je deset dni pozneje zabeležil že 125 milijonov ogledov. Hkrati pa je povsem okupiral razprave na spletu in mnogim povrnil upanje, da bi format glasbenega videospota spet lahko postal necenzurirano sredstvo za jasna, ostra, angažirana sporočila.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
Leto 2018 bo očitno leto, ko bo trend sodobnega trapa naposled osvojil tudi domačo sceno. Vsaj sodeč po razvpitosti ljubljanskega kolektiva Guapo Gang, ki s poslovenjenimi (in/ali pobalkanjenimi) interpretacijami (ob) trapovskih (atlantskih) smernic že nekaj časa briše meje med komercialo in alterjem. Iz njegovih vrst prihaja tudi dvojec AMN, ki je lani v navezi s kolektivom Smrt boga in otrok posnel precejšnje pozornosti deležen mikstejp, zdaj pa se predstavlja še s samostojnim prvencem. V zamaknjenih, momljajočih rimah o zakajanju in ženskah sicer ne boste našli besed(il)nih presežkov, so pa v povezavi s poznavalsko ukrojenimi beati dovolj za poznonočno stajliš hedonistično izkušnjo. Vprašanje, ali bo to dovolj za kakšen radijski hit, je v času spletnega konzumiranja takšne glasbe nebistveno.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Kultura | Dogodki
Površno bi prvi koncert Enriqueja Iglesiasa pred slovenskim občinstvom lahko umestili v kategorijo tistih, na katerih že malce odcveteli zvezdniki, ki ne dobijo več pravih priložnosti na pomembnejših glasbenih trgih, svojo nekdanjo slavo pač prihajajo unovčevat v bolj eksotične države. Vendar bi se zmotili. Iglesiasu za zdaj še ni bilo treba iti po stopinjah očeta Julia, ki je pred desetimi leti v Halo Tivoli prišel šarmirat svoje fenice iz osemdesetih let. Ne, mlajši Iglesias je, sodeč po hitih, ki jih niza nekje od izida njegove zadnje plošče Sex and Love (2014), morda celo popularnejši kot kadarkoli prej. Vsekakor pa dovolj, da je dva večera zapored napolnil našo največjo koncertno dvorano v ljubljanskih Stožicah.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Kultura | Plošča
Janelle Monáe:: Dirty Computer
Neprilagojenka R & B-ja Janelle Monáe se na tretji plošči znebi androidnega alter ega in se skozi prispodobe svoje spolnosti in identitete spoprime z realnostjo Trumpove Amerike. »Napake« na (računalniškem) disku prepozna kot priložnost za izvirnost in interpretacijo ameriškega sna, v katerem marginalizirane skupine dobijo glas, ne deportacijskih vozovnic. Pri tem se kdaj spotakne ob iztrošenih klišejih, toda sestavi izjemen preplet osebnega in političnega. Sploh v kontekstu plošče, s katero se najodkriteje doslej spogleduje z mainstreamom. Ta se včasih sliši kot poklon Princeu, včasih kot odmev sintovskega 80’s popa ali R & B-ja iz devetdesetih let, toda rezultat je izredno sodobna pop plošča. Z zelo jasnim sporočilom.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Kultura | Plošča
Mike Paradinas je zadnje desetletje bolj kot z glasbo prisoten s svojo založbo Planet Mu, ki kot po tekočem traku izdaja plošče inovativnih sodobnih elektronskih producentov. Zdaj, ko podmladek odkriva kultne ustvarjalce iz preteklosti, pa je pobrskal tudi po svojih arhivih. Iz njih je potegnil material, ki ga je posnel konec devetdesetih let, sočasno s kultno ploščo Royal Astronomy, ki ga je ustoličila med četverico velikanov IDM-ja (intelligent dance music). Skladbe z baročno elektronsko melodiko sicer ne skrivajo svojih let, so pa danes še vedno slišati presenetljivo sveže. Predvsem zaradi Paradinasove izvirnosti, ki jo na novi (stari) plošči s sanjavo pop senzibilnostjo oplazi tudi japonska vokalistka Kazumi.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Kultura | Plošča
Aymana Rostoma, od leta 2014 bolj znanega pod imenom The Maghreban, se je prijela oznaka »producent producentov«. Je tiste vrste producent, ki z glasbenimi avanturami navdušuje kolege. Raje od sklepanja kompromisov in nagovarjanja poslušalcev z uveljavljenimi obrazci pušča prosto pot domišljiji. V preteklosti se je z izvirno house estetiko vsaj ohlapno držal plesišča, z dolgometražnim prvencem pa se je zakopal globoko podenj, v izraze, ki so zadnja tri desetletja oplajali house glasbo, pa tudi mimo njih. Zato je logično, da mu je ploščo O1DEAS izdala kultna založba R & S Records, ki je v 35 letih delovanja izdala kopico prelomnih plošč najdrznejših elektronskih producentov.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Kultura | Dogodki
Skrivnosti glede tega, kakšno razpoloženje lahko pričakujete na koncertu domačega dvojca Silence, ni. Vokalist/ pisec pesmi Boris Benko in klaviaturist/skladatelj Primož Hladnik po 25 letih ustvarjanja ostajata zvesta prepoznavni, melanholični, mračni, sentimentalni, tudi melodramatični senzibilnosti. To sta nam pričarala tudi konec aprila, na koncertu, ki sta ga naslovila Turistični vodič po občutkih izgubljenosti. Ne, ni šlo za koncert za trpinčene duše, pač pa za tiste, ki znajo tudi v takem razpoloženju slišati lepe in celo optimistične trenutke. Ja, Silence ni običajen »mračnjaški« bend.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Kultura | Portret
JUNEsHELEN, ustvarjalka pesmi in pevka
Glasbe prekmurske ustvarjalke pesmi, pevke in producentke Nine Šardi, bolj znane pod imenom JUNEsHELEN, ni enostavno opredeliti. Po eni strani jo je zaznamovalo poslušanje glasbe drugih glasbenikov, po drugi raziskovanje njenega lastnega glasu, petja in orodij za ustvarjanje glasbe. Poleg tega je zelo intuitivna. »Ko ustvarjam glasbo, najprej začutim lepo basovsko linijo, nato klavir, violino in orkestralni zvok,« pravi. Tako so nastale tudi krhke balade z njenega uradnega prvenca Chapters Part One (2015), ki se izrazno naslanjajo na sodobno elektronsko glasbo ter soulovsko in cinematično senzibilnost. Vse te elemente je subtilno spojila v intimne pesmi o življenju oziroma »iskanju iskrenosti in ljubezni«.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Alexis Taylor: Beautiful Thing
Ob vnemi, s katero osrednja člana skupine elektronskih pop posebnežev Hot Chip zadnja leta izdajata solistične plošče in plošče različnih stranskih projektov, se na prvi pogled pojavi vtis, da sta se z matično zasedbo znašla v slepi ulici. No, resnica je najbrž bliže temu, da sta oba pač izjemna kreativca, ki se rada preizkušata v novostih. Alexis Taylor je na novi (četrti) solistični plošči moči združil z genialnim producentom Timom Goldsworthyjem (DFA) in temu primeren je izkupiček. Radovedne, izpiljene sintpopovske skladbe, iz katerih subtilno pronicata Taylorjeva (in Hot Chipova) prepoznavna senzibilnost in (ironično) preizpraševanje glasbenih (in življenjskih) obrazcev. Predvidljivo, a hkrati še ena lepa potrditev Taylorjevega posebnega občutka za pisanje skladb.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Kultura | Dogodki
Cankarjev dom ne slovi kot prizorišče pop koncertov. Toda prejšnjo sredo, ko je tam nastopila ena najbolj priljubljenih francoskih glasbenic zadnjega desetletja, je bila največja, Gallusova dvorana polna skoraj do zadnjega kotička. No, Camille ni navadna pop zvezdnica. Tudi njen nastop, za katerega ji je francosko ministrstvo za kulturo letos podelilo nagrado v kategoriji najboljših glasbenih šovov, turnej oziroma koncertov, je vse prej kot klasičen pop koncert. Je deloma koreografirana, deloma spontana, predvsem pa izvrstno izpeljana koncertna, plesna in gledališka predstava hkrati, ob kateri gledalec in poslušalec dobi vtis, kot da bi bila izrezana iz filma 8 žensk Françoisa Ozona. Tudi zato, ker Camille v eni osebi uteleša najočitnejše atribute protagonistk filma. Je lepa, silovita, inteligentna, čutna, nevarna, igriva in otroško razposajena.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Kultura | Plošča
A Place To Bury Strangers: Pinned
Newyorški hrupni rockerji so po snemanju prejšnje plošče pred tremi leti doživeli dve pomembni spremembi. Najprej so morali legendarni brooklynski studio Death By Audio, v katerem so vadili, prirejali koncerte in izdelovali (kitarske) efekte, odstopiti Vicu. Letos pa so kot polnopravno članico angažirali novo bobnarko Lio Simone Braswell, ki zdaj z bolj mehansko ritmiko in vokalom izvrstno nadgradi zvočno radovedno in še vedno hrupno kitarsko in basovsko manevriranje drugih dveh članov. Ja, skupina APTBS je s kadrovsko menjavo korenito osvežila izraz, s katerim ohrani največje adute iz preteklosti, hkrati pa skladbe po novem dobijo veliko več subtilnih prvin. Zdi se, da je zasedba po petnajstih letih delovanja celo boljša kot kadarkoli.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Kultura | Dogodki
Konec prejšnjega leta je ljubljansko klubsko sceno oplemenitil pomemben prostor. V klet Slovenskega mladinskega gledališča se je vselil klub Božidar, s katerim smo na svoj račun prišli predvsem glasbeni radovedneži. Pričakovano, če vemo, da klub upravlja ekipa, ki je pred leti s koncerti polnila ljubljansko Židovsko stezo pred Bi Ko Fe-jem, nato prizorišče pred barom Magda na tržnici in v njem in nas vzporedno zalaga še z glasbenimi dogodki v okviru znamke (tudi festivala) Stiropor. Ja, kolektiv kontinuirano skrbi za to, da imamo pri nas priložnost slišati številne (delikatesne) izpeljanke sodobnih, najaktualnejših (elektronskih) plesnih muzik, ob katerih se zdaj redno lahko razvajamo v mikavnih Božidarjevih prostorih. Prejšnji petek je tam nastopil londonski producent in DJ Steven Julien, ki smo ga pred nekaj leti, takrat pod psevdonimom FunkinEven, videli na festivalu Ment. Da bomo priča odbitemu setu, je napovedovala že funky safari čepica.
