Veljko Njegovan
-
Jens Lekman: Life Will See You Now
Potem ko se je Jens Lekman s prvimi tremi ploščami dobro uveljavil v svetu neodvisne pop glasbe, se po štiriletnem premoru vrača z nekoliko drugačnimi, a še zmeraj prepoznavnimi pop obrazci. Na albumu I Know What Love Isn’t (2012) se je zdelo, da se je avtor zaradi takratnih osebnih izkušenj preveč ukvarjal z ljubezenskimi bolečinami, na tokratnem albumu Life Will See You Now pa se predstavi s širše zastavljenimi skladbami, ki se prav tako dotikajo problematike medosebnih odnosov, vendar bolj v narativnem in splošnem smislu. Lekman je nekoliko spremenil tudi zvok; ta se še vedno spogleduje z osemdesetimi leti, saj se na albumu mešajo disco, calypso, bossa nova in samba, a pod taktirko znanega producenta Ewana Pearsona dobijo novo zvočno podobo. Sveže.
-
Julie Byrne: Not Even Happiness
Mlada ameriška kantavtorica Julie Byrne se po ne tako uspešnem prvencu Rooms With Walls and Windows (2014) oglaša z drugo kolekcijo pesmi. Razmeroma kratek novi album nas popelje na poetično popotovanje po Ameriki, ki vključuje večino krajev, v katerih je avtorica živela, seže pa tudi v različna obdobja popularne glasbe: ponekod se poetika Leonarda Cohena sreča z Joni Mitchell pa z Enyo, v nekaterih komadih tudi s Kate Bush. Srečanje folka, americane in indie rocka v zelo čisti in izvirni obliki, s kitaro in vokalom v ospredju ter z osupljivimi ambientalnimi dodatki. Album izrazite besedne in zvočne lepote. Senzualno in sveže.
-
Lou Barlow: Apocalypse Fetish EP
Lou Barlow ni samo ustanovni član zasedbe Dinosaur Jr., ampak tudi odličen kantavtor in tekstopisec, to je dokazal s prejšnjim samostojnim albumom Brace the Wave (2015). Tokrat se oglaša s petimi novimi skladbami, ki večinoma predstavljajo njegovo intimno in osebno dojemanje sveta, seveda pa se dotakne tudi sedanjih svetovnih in ameriških družbenopolitičnih razmer, zlasti v naslovnem komadu Apocalypse Fetish, v katerem se loti bridke kritike vseh volivcev, ki so volili Trumpa, pa tudi vsesplošne kulture ustrahovanja, paranoje in divjega antiintelektualizma. Plošček, ki se s tradicionalnimi ameriškimi žanri bojuje proti novi, neprijazni Ameriki
-
Angleška skupina Elbow je bila v dvajsetletni karieri pogosto po krivem spregledana, predvsem zaradi težav z glasbenimi založbami, a po izdaji četrte plošče Seldom Seen Kid (2008) je le doživela potrditev na britanski in svetovni glasbeni sceni. To je razmeroma neznan bend izstrelilo v sam vrh britanskega alternativnega rocka, okronali pa so ga z različnimi nacionalnimi nagradami. Primerjave z Radiohead, zgodnjimi Genesis in drugimi zasedbami s širšega območja Manchestra so vse od takrat odveč. Elbow je ena najprepoznavnejših britanskih rockovskih skupin.
-
Hiperproduktivni kalifornijski prvak garažnega rocka Ty Segall se je na prejšnjem albumu (Emotional Mugger, 2016) s surovimi in eksperimentalnimi komadi nekoliko oddaljil od občinstva, zdaj pa se z drugim albumom, ki ga je naslovil kar po sebi, vrača na stare garažne tirnice, precej manj agresivne in dostopnejše. Tokrat postreže z izborom skladb, ki se slogovno naslanjajo na konec šestdesetih in začetek sedemdesetih let, saj je čutiti vplive glam rocka, psihedeličnega rocka, popa in garažnega rocka. Ko temu doda še svoj podpis, dobimo zrel in prepoznaven album avtorja, ki je pobrskal tudi po lastni glasbeni zgodovini in se vrnil v velikem slogu. Sodobno in retro hkrati.
-
The Last Shadow Puppets: The Dream Synopsis EP
Po uspešnem lanskem albumu Everything You’ve Come to Expect britanske »superskupine« The Last Shadow Puppets, katere ustvarjalna motorja sta Alex Turner in Miles Kane, je na zalogi očitno ostalo še nekaj rockovskih biserov, ki jih je skupina zdaj izdala na dodatni EP (mali) plošči. Na njej so dve priredbi lastnih komadov s prejšnjega albuma (Aviation, The Dream Synopsis) in priredbe skladb drugih avtorjev, denimo Is This What You Wanted Leonarda Cohena in energična izvedba Totally Wired skupine The Fall. Dobra orkestracija Owna Palletta, surova rockovska produkcija ter značilna Turnerjeva in Kanova izvedba predstavijo skupino v podobni maniri kot na prejšnjem albumu.
-
Po psihedelični priredbi legendarnega albuma Beatlov Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band (With a Little Help From My Fwends, 2014), na katerem je sodelovala tudi Miley Cyrus, se oklahomski bend The Flaming Lips vrača z novim albumom, s katerim zaokroži več kot tridesetletno glasbeno delovanje. Pri tem se nekoliko dotakne tem z albumov The Soft Bulletin (1999) in Yoshimi Battles the Pink Robots (2002) ter jih spretno pomeša z eksperimentalnim izrazom s plošč Embryonic (2009) in The Terror (2013). Ali kot bi rekel frontman Wayne Coyne: gre za album, na katerem se srečata Syd Barrett in A$AP Rocky, predvsem zaradi psihedelične narave in spremljajočih elektronskih ritmov. Eksperimentalno in psihedelično.
-
Daniel Vezoja: Where the Light Resides
Na slovenski glasbeni sceni se je v zadnjem času pojavilo kar nekaj svežih glasbenih imen, ki so se med odraščanjem ali v mlajših odraslih letih, tudi zavoljo globalizacije in razmaha svetovnega spleta, imela možnost zelo dobro seznaniti z aktualno svetovno glasbeno produkcijo in hkrati tudi z opusi starejših izvajalcev. Zato ni nič čudnega, da vse več mlajših domačih glasbenikov albume izdaja v brezhibni angleščini (ta v našem prostoru tudi sicer postaja vse bolj enakovredna slovenščini), v glasbenem smislu pa niti najmanj ne zaostajajo za vrstniki z anglosaškega govornega območja.
-
The Rolling Stones: Blue & Lonesome
Zakaj je zasedba The Rolling Stones največja rock’n’roll zasedba vseh časov? Čeprav gre zgolj za oglaševalski trik, s katerim so skupino predstavljali ob koncu šestdesetih let, se odgovor najverjetneje skriva v njeni prvi pravi plošči priredb, na kateri se ostareli, a še vedno zelo vitalni možakarji lotijo komadov, ki so jih preigravali že, ko so bili mladeniči. Stonesi se na Blue & Lonesome predstavijo kot tisto, kar so bili od nekdaj – resnični oboževalci in interpreti bluesa, ki po toliko desetletjih še zmeraj obožujejo vzornike iz mladosti (Howlin’ Wolf, Little Walter, Magic Sam …). Ali pa gre morda le za to, da se ljudje v poznih letih radi vračamo h koreninam? Vsekakor je to album, ki Stonese zares predstavi v vsej njihovi veličini.
-
Slovenski stoner rock prvaki, ki jih poznamo od leta 2007, ko so se kot eno od novih glasbenih odkritij udeležili Klubskega maratona Radia Študent, so izdali četrto ploščo. Ljubljanski oziroma zaloški četverec nam tokrat postreže z zajetnim odmerkom težkih kitarskih rifov, ki se napajajo iz stoner rocka, bluesa, težkometalnih in noisovskih prvin, kar bo razveselilo oboževalce težje in udarnejše kitarske glasbe. Sicer pa Carnaval z novim albumom, na katerem je devet skladb, suvereno izrazi svoje poglede na svet in človeštvo, temu doda precejšno količino prepoznavnosti in izvirnosti, vse skupaj pa ga znova postavi v vrh med domačimi težkokitarskimi zasedbami, pa tudi izenači s podobnimi tujimi skupinami. Suvereno in zrelo.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kultura | Plošča
Kristin Hersh: Wyatt at the Coyote Palace
Podobno kot pri prejšnjem albumu, pa tudi zadnji studijski plošči matičnega benda Throwing Muses je ameriška glasbenica Kristin Hersh skupaj s ploščo izdala še knjigo s fotografijami, poezijo in drugimi zapisi. Heroina alter rocka se vrača s še eno veliko stvaritvijo, ki jo je očitno navdihnilo njeno intimno življenje.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Goran Krmac kvartet: Pozabljena ljudstva
Pozabljena ljudstva je prvenec vsestranskega tubista in skladatelja Gorana Krmaca, ki v sodelovanju s portugalskim harfistom Eduardom Raonom, harmonikarjem Janezom Dovčem in tolkalistom Ninom Mureškičem predstavi svoje glasbeno videnje človekovega notranjega doživljanja, njegovih slabosti in hrepenenj. Kvartet ponudi skladbe, ki poskušajo avtorjeva doživetja in občutke karseda nazorno prevesti v glasbeni jezik, pri čemer je med glasbeniki slišati in čutiti odlično interakcijo ter usklajenost, ki se kaže v izvirni glasbeni izvedbi in pogostih žanrskih obratih na temeljih jazzovske, klasične, ljudske, pa tudi elektronske in eksperimentalne glasbe. Premišljeno in sveže.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Ena izmed najbolj vročih novic, ki so se pred dvema letoma pojavile v glasbenih krogih, je bila napoved 22 nastopov britanske pevke Kate Bush v londonski dvorani Hammersmith Apollo. To ne bi bilo nič posebnega, če bi šlo za glasbenico, ki redno izdaja albume in jih tudi koncertno promovira.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
Amiina je bila sprva godalni ženski kvartet, še najbolj znan kot dolgoletna spremljevalna skupina islandskih melanholikov iz zasedbe Sigur Rós. Hkrati je zaslovela tudi s svojimi izdajami, se sčasoma okrepila z bobni in elektroniko ter postala sekstet, pri tretji veliki plošči pa se je ustalila kot suvereni kvintet.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Kultura | Plošča
It’s Everyone Else: Heaven Is An Empty Room
Prekmurski dvojec, ki je nase opozoril kot eden izmed glasnejših predstavnikov karavane Klubskega maratona Radia Študent leta 2010, se vrača že s tretjim albumom, ki se večidel naslanja na dosedanjo zapuščino Pike Golob in Lucijana Preloga. Heaven Is An Empty Room je zagotovo plošča, s katero duet utrdi svojo izvirnost in prepoznavnost na domači, pa tudi mednarodni postindustrijski noise/hardcore sceni, saj gre za diskografski izdelek, ki v primerjavi s prvima dvema še bolj izstopa zaradi drznosti in silovitosti. Tudi tokrat sta v ospredju dva močna, jezna vokala, pospremljena z distorziranimi zvoki sintetizatorjev, sempli in sintetičnimi ritmi, ki še zmeraj zvenijo sveže in izvirno. Drzno, jezno in silovito.
-
Veljko Njegovan | foto: Miha Fras
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Kultura | Dogodki
Organizatorji koncertnega cikla Cankarjevi torki so v torek, na dan, ko je nekdanja skupna država praznovala svoj največji praznik, dan republike, pripravili trojno glasbeno poslastico, ki je v našo največjo kulturno institucijo, Cankarjev dom, privabila zlasti ljubitelje jazza in sodobne improvizirane glasbe. V goste so namreč povabili dvojne eminentne glasbene goste iz Japonske, vokalnega improvizatorja Koičija Makigamija in legendarnega freejazzovskega pihalca Akiro Sakato z zasedbo Dōjō, za češnjico na torti pa še geografsko bližji glasbeni projekt, slovensko-portugalski kvartet Gorana Krmca.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kultura | Plošča
The Human League: A Very British Synthesizer Group - Anthology
Čeprav so kompilacije pogosto popolnoma zgrešeno početje, zlasti če jih primerjamo s kakšnimi konceptualnimi stvaritvami skupin ali izvajalcev, je tokratna antologija sheffieldske skupine The Human League nekakšna izjema, saj na dveh CD-jih (v razkošni izdaji štirih) predstavi dobršen del velikih hitov, remiksov, neobjavljenih posnetkov in drugega arhivskega gradiva. Ker gre za skupino, ki je odločilno definirala danes izredno priljubljen in precej »uporabljan« žanr synth popa, je kompilacija dober uvod v spoznavanje tega žanra prek nekoliko drugačnih komadov, kot je bil Don’t You Want Me.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kultura | Plošča
Mešanica sodobne improvizacije, sodobne elektronike, ambientalnih in pogosto ekstremno eksperimentalnih glasbenih izletov, prežetih s postrockovsko izraznostjo, ki jih dunajski trio Radian precej uspešno izvaja več kot dvajset let, je že od začetkov znana slovenskim ljubiteljem improviziranih in eksperimentalnih godb, saj je trio večkrat gostoval na različnih slovenskih koncertnih odrih.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Chrissie Hynde, ena od opaznejših rockovskih heroin osemdesetih let 20. stoletja, se je po slabem diskografskem desetletju odmora odločila vrniti z novimi materiali svoje dolgoletne skupine. Toda kot pove že naslov albuma, je tokrat sama, brez nekdanjih dolgoletnih članov benda, družbo pa ji dela precej mlajši Dan Auerbach iz skupine The Black Keys, ki je ogromno prispeval pri produkciji albuma. Alone dejansko ni album skupine The Pretenders, je bolj stvaritev 65-letne Chrissie Hynde, edine še sodelujoče članice skupine, ki je ob pomoči mlajših kolegov vendarle ustvarila še zmeraj prepoznavne, na trenutke tudi sveže materiale skupine The Pretenders.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Nouvelle Vague: I Could Be Happy
Francoska skupina-projekt, ki je pred dobrimi desetimi leti začela izvajati priredbe legendarnih novovalovskih in punk izvajalcev v maniri brazilske bossa nove, se vrača s kolekcijo priredb skladb različnih izvajalcev, med katerimi se tokrat znajdejo Cocteau Twins, The Cure, Brian Eno in Ramones. Skupini Nouvelle Vague se doslej še ni uspelo predstaviti z avtorskimi skladbami, I Could Be Happy pa poleg šestih že nekoliko predvidljivih priredb predstavlja še štiri avtorske skladbe Marca Collina in druščine, odpete v kar treh različnih jezikih. Zato je I Could Be Happy nekakšen mejnik, saj avtorske skladbe napovedujejo nekoliko drugačen koncept delovanja tega znanega cover benda.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Kultura | Plošča
Masayoshi Fujita & Jan Jelinek: Schaum
Jan Jelinek, nemški producent eksperimentalne elektronske glasbe, se po šestih letih vrača k sodelovanju z japonskim vibrafonistom Masayoshijem Fujito, s katerim sta že izdala LP Birds, Lake, Objects. Zdi se, da sta se glasbenika v teh letih še bolj prilagodila drug drugemu, saj Schaum predstavlja brezmejno sodelovanje ustvarjalcev, ki raziskujeta zvokovne zmogljivosti atmosferičnih elektronskih zvokov z veliko skupnega eksperimentiranja.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kultura | Plošča
Norveški super trio, ki obstaja že od devetdesetih let, se oglaša s trinajstim albumom, na katerem znova raziskuje zvočne pokrajine s precej zgoščenimi atmosferičnimi intervencami Helge Sten, analognimi klaviaturami Ståleja Storløkkna in procesiranimi trobentami in pihali Arveja Henriksena. Gre za še en popolnoma improviziran set devetih skladb tria, ki še zmeraj deluje harmonično, kaotično, eksperimentalno in inovativno, kakor pred leti.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kultura | Plošča
Leonard Cohen: You Want It Darker
Letošnje leto je že postreglo z dvema odličnima albumoma, ki sta si za osrednjo temo izbrala smrt ali napoved smrti, pa tudi notranje dvome o obstoju boga – na začetku leta nas je s poslovilnim albumom Blackstar presenetil legendarni David Bowie, ki se je dva dni po izidu ploščka poslovil od nas, Nick Cave pa je s The Bad Seeds izdal verjetno svoj najbolj osebni album doslej, Skeleton Tree, posvečen prezgodnji sinovi smrti.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Skupina iz Nashvilla, ki je leta 2008 planetarno zaslovela z albumom Only by the Night, se je po triletnem diskografskem premoru očitno odločila ponoviti uspeh singlov, kot sta bila Sex on Fire in Use Somebody. WALLS (kratica za We Are All Love Songs), sedma studijska plošča tega alterrockovskega kvarteta z opaznim country pridihom, poskuša na vsak način obuditi uspeh prej omenjenega albuma, saj mu je s skrbno produkcijsko dodelanimi kitarskimi skladbami precej podobna. Toda težava je prav v ponavljanju že preverjenih obrazcev, ki na albumu, skupaj z ne pretirano poglobljenimi besedili, izzvenijo precej prazno – čeprav so očitno namenjeni fenom in obiskovalcem stadionskih nastopov.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Kultura | Plošča
Dovč/Mårtensson/Adewale: ELDA trio
Janez Dovč, Emilia Mårtensson in Adriano Adewale sestavljajo slovensko-švedsko-brazilsko zasedbo ELDA trio, ki s čudovitimi vokali, igrivo harmoniko, minimalističnimi elektronskimi posegi ter toplimi ritmi predstavi enajst novih skladb na istoimenskem albumu.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Če bi morali med slovenskimi skupinami izbrati tisto, ki se med dolgoletnim delovanjem ni pretirano spreminjala in je ostala zvesta svoji poetiki ne glede na glasbene trende, ki jih prinašajo novi časi, bi to zagotovo bili novogoriški Avtomobili. Skupina deluje že 34 let, po štirih letih pa se vrača z novim albumom, na katerem skrbno razvija prepoznavnost bratov Vuksanović, brez velikih sprememb v glasbenem izrazu, kljub temu pa z zrelim in profesionalnim pristopom. Skrbno producirana plošča prinaša eno novost, vokalni duet Marka Vuksanovića in Severe Gjurin v skladbi Daleč, ki predstavi več kot solidno sodelovanje dveh odličnih domačih vokalistov.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Justin Vernon, idejni oče projekta Bon Iver, je pred izdajo prvenca For Emma, Forever Ago (2007) doživljal težke čase, saj je prav takrat razpadla njegova dotedanja skupina, krhalo se mu je razmerje, poleg vsega pa ga je doletela še kronična bolezen, ki mu je onemogočala normalno življenje in ustvarjanje.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Ko se je losangeleški ženski kvartet Warpaint pred šestimi leti pojavil s prvencem The Fool, je bila to precejšnja osvežitev na neodvisni glasbeni sceni, saj so ga primerjali z veliko zasedbo Cocteau Twins iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta primerjava se je deloma izgubila po drugem, preprosto naslovljenem albumu Warpaint (2014), ki je bil žanrsko precej pestrejši. Tokrat se dekleta oglašajo z nekoliko drugačnim albumom, ki v nasprotju s prejšnjima dvema ni več tako razpoloženjsko usmerjen. Heads Up predstavi kvartet v precej lahkotnejši inačici, saj gre v primerjavi s prejšnjimi albumu za veliko bolj spontan in sproščen plošček, ki s singlom New Song zajadra tudi v nekoliko bolj »pop« vode, vendar se pri tem ne izgubi značilni glasbeni izraz skupine. Sveže.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Kultura | Plošča
Jack White: Acoustic Recordings 1998–2016
Jack White, zapriseženi izvajalec brezkompromisnega garažnega rocka, zgrajenega na bluesovskih temeljih, se je odločil, da bo občinstvu predstavil nekakšen presek dosedanjega dela. Nanj je uvrstil akustične verzije skladb in B-strani singlov The White Stripes in The Racounteurs ter skladbe, ki jih je ustvaril med samostojno kariero. Iz 26 skladb je razvidno, da White ni iskal navdiha zgolj v bluesu, saj se celotna kompilacija veliko bolj nagiba proti countryju, folku ali bluegrassu, s čimer se avtor predstavi v nekoliko mirnejši in bolj osebni različici. Acoustic Recordings 1998–2016 Whita predstavi kot avtorja, ki malo drugače brska po svoji preteklosti in jo predstavi v drugačni izvedbi.
-
Veljko Njegovan | foto: Miha Fras
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Kultura | Dogodki
»Jam session« velikih razsežnosti
Če na slovenskem glasbenem prizorišču obstaja skupina, ki je dodobra zaorala v korenine popularne glasbe dvajsetega stoletja, potem je to četverica Ljubljančanov, ki so si nadeli nekoliko smešno ime: Prismojeni profesorji bluesa. Brata Julijan in Miha Erič ter Zlatko Đogić in Miha Ribarič so skupino ustanovili šele pred nekaj leti, vendar so v razmeroma kratkem času (zlasti v zadnjih dveh letih) imeli priložnost igrati in predstaviti svojo mešanico bluesa in psihedeličnega rocka po vsej Sloveniji, pri čemer so nastopali v najmanjših beznicah, različnih klubih, in ja, tudi na ulicah.