Marjan Horvat
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Kultura
Razstava Samouresničljive prerokbe diplomantke ALU, smer vizualne komunikacije, Tanje Radež, ki je na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, je njen, kot pravi sama, »nepričakovani obračun« z osebno preteklostjo in z družbo, v kateri je odraščala. Večino od 37 plakatov, razstavljenih v – za razstavo o »ruševinah« iz preteklosti primernem – neprenovljenem zahodnem krilu fužinskega gradu, je namreč izdelala v zadnjem poldrugem mesecu. Časovna stiska je botrovala, da je v plakatih razkrila o sebi več, kot bi, če bi imela na voljo več časa za premislek. »Potem bi se bolj cenzurirala,« pravi.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
Po razkritju v panamskih dokumentih, da so vodilni islandski politiki, tudi premier Sigmundur Davíð Gunnlaugsson, izkoriščali davčne oaze za utajo davkov, so Islandci in Islandke z množičnimi protesti aprila letos »odstavili« vlado in se minulo soboto odpravili na predčasne volitve za 63-članski parlament, ki mu pravijo althing. Nista jih ustavili ne robustna rast gospodarstva ne nizka brezposelnost, ki jo dosegajo po hudi krizi. Islandci politikom pač ne odpuščajo korupcijskih škandalov.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Družba
Justin Clemens, avstralski pesnik in filozof
Justin Clemens (1969), avstralski pesnik in profesor filozofije na Univerzi Melbourne, je v mednarodnem okolju znan po raziskovalnem delu na področju psihoanalize, evropske filozofije in po analizah sodobne avstralske umetnosti in literature. S Clemensom, ki je predaval na nedavni filozofski konferenci v Ljubljani, smo se pogovarjali o fenomenu »ponavljanja«, osrednji temi konference, in o najbolj žgočih problemih avstralske družbe.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kultura
Otroška slikanica Rozagroza in Plavalava je premišljen, duhovit, poučen in predvsem kritičen prikaz vzgajanja otrok v stereotipne družbene vloge, določene s spolom. Pripoveduje o dvojčkih Neži in Anžetu, njunih starših in vsiljevanju ideologije modre in roza barve, ki otrokom že od rojstva oži svet odraščanja, saj svet modrega določa, kaj je primerno za fante, roza pa, kaj je primerno za deklice. Dva svetova pri vzgoji otrok sta v sodobni družbi ločena z ostrimi mejami, zamejena sta z družbenimi stereotipi, prehajanje med njima pa je družbeno nezaželeno, tako rekoč prepovedano.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kultura
Ameriško podjetje Marvel, znano po stripih o superjunakih z nadnaravnimi sposobnostmi (Thor, Wolverine, Spider-Man itd.), je na začetku oktobra v sodelovanju z ameriško televizijsko mrežo ABC – obe podjetji sta od leta 2009 v Disneyjevi lasti – objavilo strip z za njegove siceršnje projekte nenavadno, a v današnji Siriji zelo vsakdanjo zgodbo. Upodobljena je izpoved sirske matere, ki se v obleganem mestu bori za preživetje družine.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kultura | Portret
Jure Jakob, pesnik in pisatelj
Le malo je pesnikov, ki bi bralcem tako iskreno, prostodušno in s prefinjenim občutkom za prozni jezik razgrnili svojo pesniško genezo in doživljajski svet, ki jih vodi pri pesnjenju, kot je to storil Jure Jakob v proznem prvencu Hiše in drugi prosti spisi. V njem piše o rodnem Vitanju, o zakopanih stiskah in svetlobah otroštva, o selitvi v Ljubljano, o študiju primerjalne književnosti in filozofije in tudi o pohajkovanju po odročnih poteh, najprej peš in nato s kolesom, ki ga še vedno pomirja ali včasih vznemirja. Zanj je hoja tudi metafora. »O hoji lahko govorimo na različnih ravneh, od fizičnega premikanja do metafizičnih ali eksistencialnih razsežnosti. Ne nazadnje je tudi življenje nekakšna hoja od rojstva do groba.« Pravzaprav pesnik v Hišah le malo govori o samem pesnjenju, čeprav občasno vstopi v dialog z njemu ljubimi avtorji, Cioranom, Bernhardom, Rilkejem, zlasti pa angleškim pesnikom Tedom Hughom, da bi, včasih tudi v nasprotju z njihovim razumevanjem poezije in sveta, orisal svoje spomine na obdobja, ki so ga določila kot občutljivega človeka, in pojasnil, sebi in bralcu, zakaj je izbral poezijo za medij ubesedovanja svojega notranjega sveta. V prvem eseju z naslovom Hiše poda svojo »definicijo« dobre pesmi. V njem pravi, da je pisanje pesmi najprej veščina, ki se je moraš priučiti, »a moja izkušnja je, da se pesem konec koncev vendar predvsem zgodi. Pride, ker sem ji dovolj dolgo pripravljal prostor. Pride, ker sem dovolj dolgo čakal in oprezal za njo. Pride, ker sem v svoji nevidni hiši odprl okna dovolj na široko. In ko naposled pride, vidim, da se naseli v nečem, kar je tudi samo podobno prostoru, do katerega sem nekoč v otroštvu z vsemi štirim prilezel po deblu drevesa.« Nastajanje pesmi primerja z gradnjo hiše. Ko pesnik piše, gradi prebivališče tistemu, o čemer piše. Pesem »je ptičja hišica, ki je nisi postavil zato, da bi si nagrabil čim več ptic, ampak da opazuješ življenje in ga pokažeš tudi drugim, svojim bralcem«.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kultura
Spoj filozofije, gledališča in rock ‘n’ rolla
Filozofsko gledališče, ki deluje v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču (HNK), se je v preteklih dveh letih uveljavilo kot javni prostor, kjer vrhunski intelektualci in umetniki z vsega sveta predstavljajo svoja videnja aktualnih tem v kontekstu sodobne družbe in vloge gledališča v njej. Za letos v njem napovedujejo »premikanje meja«. Urednik in moderator filozof Srećko Horvat, ki je na odru HNK že gostil Vanesso Redgrave, Slavoja Žižka, Saskio Sassen in Richarda Benneta ter Thomasa Pikettyja, je izbiro gostov za letošnjo sezono napovedal kot »spoj ekonomije, sociologije, filozofije in rock ’n’ rolla«.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kultura
Interaktivna izkustvena predstava V očeh begunca, ki sta jo v okviru projekta društva Humanitas zasnovala Manca Šetinc Vernik in režiser Jaka Andrej Vojevec, ponuja udeležencu realističen, nazoren in doživljajsko intenziven poskus vživljanja v trpljenje beguncev, ki se odpravljajo v Evropo po balkanski poti. V Humanitasu pravijo, da so z njo hoteli spodbuditi »empatijo do beguncev«, ponuditi udeležencem vsaj delček izkušnje »tistega, kar vsi opazujemo iz udobja naših toplih domov in zgolj od daleč s TV-ekranov«, jim približati občutenje sovražnega govora, usmerjenega proti beguncem, predvsem pa javnost seznaniti z resničnimi usodami ljudi, ki v veliki večini le prečkajo našo državo.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Kultura
Oliver Frljić, gledališki režiser
Hrvaški režiser Oliver Frljić (1976) zna s svojimi predstavami dregniti v občutljive točke družb tam, kjer režira. S sebi lastnim gledališkim jezikom, ostrim in brezkompromisnim, hoče priklicati kolektivne travme iz podzavesti narodov, da bi se soočili z njimi. Zaradi takšnega razumevanja vloge gledališča v družbi si je na Hrvaškem nakopal srd cerkvenih in nacionalističnih dušebrižnikov, ki mu grozijo celo s smrtjo.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Družba
Kulturni škandal na Poljskem (2.)
Oliver Frljić, hrvaški režiser, znan tudi v Sloveniji, zmore s predstavami dregniti v nevralgične točke družbe, zaradi česar na Poljskem že drugič doživlja nasprotovanje konservativnih sil, ki določajo, kaj se sme in kaj ne sme v državi.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Dogodki
Predstavo Brezmadežna (Immaculata) je pokojni režiser Tomaž Pandur začel snovati pred dobrim letom, da bi se z njo vrnil v SNG Maribor, na kraj, kjer se je pred 30 leti začela njegova gledališka pot. S sestro Livijo sta po knjigi irskega pisatelja Colma Tóibina Marijin testament – gre za nekakšno apokrifno izpoved Jezusove matere ob izgubi sina – zasnovala 14 miselnih pokrajin v »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih nič ne more zaceliti,« kot je v gledališkem listu zapisala Livija, ki je po bratovi nenadni smrti aprila letos končala predstavo.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura
Člani umetniških kolektivov Made in China in GalerijaGallery, od leta 2013 znani zlasti po prodaji multiplov, cenovno dostopnih umetnin, ki so hkrati tržno blago, so prejšnji teden predstavili zanimivo zamisel o naprednem modelu sofinanciranja umetnosti. Poimenovali so ga Odstotek za umetnost. Gre za shemo financiranja, že dolgo uveljavljeno v nekaterih evropskih državah in ZDA, po kateri se delež vsake javne investicije v gradnjo infrastrukture nameni za izvedbo umetniških projektov v javnem prostoru in za financiranje individualnih ustvarjalcev.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Portret
Edward Clug, plesalec in koreograf
Plesalca, mednarodno priznanega koreografa in umetniškega direktorja mariborskega Baleta, smo obiskali, ko se je s plesalci na odru mariborskega narodnega gledališča pripravljal na večerno predstavo svojega Peera Gynta. Balet, ki ga je v letu 2015 zasnoval na podlagi Ibsenove dramske igre in Griegove glasbe, je bil še zadnja domača predstava, s katero je pred dvema tednoma mariborska baletna hiša v Tednu Edwarda Cluga obeležila 25- letnico njegovega umetniškega ustvarjanja.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Politika
Victor Orbán, ki je v strahu pred novim valom beguncev in migrantov na meji s Srbijo že postavil 175 kilometrov dolgo in štiri metre visoko ograjo, je februarja napovedal referendum o obveznih kvotah beguncev. Po njegovem bi s sistemom kvot »Madžarska in Evropa izgubili svojo etnično, kulturno in versko identiteto«. Referendum bo v nedeljo, 2. oktobra. Madžarski volivci in volivke bodo – tako kažejo ankete javnega mnenja – na vprašanje: »Ali želite Evropski uniji podeliti mandat za nastanitev nemadžarskih državljanov v Madžarski brez odobritve narodne skupščine?« večinsko odgovorili z »ne«.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Kultura | Dogodki
Ključ za razumevanje Senekovega Tiesta v režiji Ivice Buljana v spremnem besedilu ponudi dramaturginja predstave dr. Svetlana Slapšak. Izvrstna poznavalka antične dramatike zapiše, da je bil filozof Seneka »brez dvoma predhodnik psihoanalize« in »mojster podrobnega opisovanja pošastnih posameznikov, in to predvsem njihovih dejanj in njihove neprizanesljive samoanalize«. Drugi ključ za razumevanje Senekove tragedije je njena umeščenost v dobo in okolje, v katerih je traged živel. Prepojena je z norostjo tedanjega cesarja Nerona. Ta veje iz replik protagonistov tragedije, bratov Tiesta in Atreja, ki se bojujeta za mikenski prestol.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Svet
Na Finskem bodo leta 2017 in 2018 začeli pilotno uvajati univerzalni temeljni dohodek (UTD), neke vrste dotacijo, ki jo država brezpogojno izplača vsakemu prebivalcu ne glede na njegov premoženjski položaj in ne glede na njegovo željo po delu ali (z)možnost zanj.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kultura | Dogodki
Taboriščnika ob nacistični koračnici žagata drva. Oko kamere se nato premakne k skupini taboriščnikov, ki nosijo ogromen kamniti blok, del taboriščne stavbe v nastajanju. Delo nadzoruje nacistični oficir z mrkim izrazom na obrazu. Glasba utihne v nemo bučanje in v naslednjem prizoru vidimo pomanjšano celotno različico taborišča Auschwitz. Pri vhodu zagledamo zlovešči napis: »Arbeit macht frei« (Delo osvobaja).
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kultura | Dogodki
Za predstavitev Krajnčevih fotografskih serij Praznine in Politika morda ni primernejšega razstavnega prostora, kot je galerija Razširjeni mediji v uglednem zagrebškem Meštrovićevem paviljonu. Seriji bosta v ovalni galeriji v drugem nadstropju paviljona dobili novo sporočilno vrednost. Praznine, v njih je avtor v fotografski objektiv ujel skoraj 70 praznih oglasnih panojev kot metafor za prazni tek kapitalizma, bodo razstavljene nasproti Politike, niza fotografij predsednika RS Boruta Pahorja pri opravljanju različnih poklicev v času predsedniške kampanje. Takšna postavitev narekuje premislek o tem, kako se potrošniška praznina, ki jo je zajel na fotografijah praznih oglasnih panojev, srečuje s praznino političnih psevdodogodkov.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kultura
»Ni res, da je Severna Koreja pekel, Južna Koreja pa nebesa«
Za Ko Una (1933), ki je v Južni Koreji že za časa življenja legenda, pravijo, da diha poezijo. Njegovih 150 pesniških zbirk primerjajo z visoko goro, katere vrha ni mogoče doseči. V pesmih opisuje svoje burno in razgibano življenje in nemirnega duha domovine in njenih prebivalcev. Je človek, ki vedno hodi po ostrini britve, med Scilo in Karibdo življenja in smrti. Kopal je grobove za padle v korejski vojni. Deset let je bil budistični menih. Trikrat je skušal napraviti samomor. Nato je postal glas ljudstva v delavskem gibanju in v gibanju za demokracijo, zaradi česar je bil večkrat zaprt. Po letu 1982, ko se je poročil s profesorico angleščine, ki je tudi prevajala ta pogovor, se je njegovo življenje umirilo. Z vsem svojim bitjem se je posvetil pesnjenju. V zadnjem času je med najbolj izstopajočimi južnokorejskimi zagovorniki združitve Korej.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Kultura
Skoraj vsak drugi Slovenec ima sorodnika, ki je v preteklem poldrugem stoletju odšel v Združene države Amerike s trebuhom za kruhom. V 19. in 20. stoletju se je s slovenskega etničnega ozemlja »čez lužo« izselilo več kot 500 tisoč Slovencev in Slovenk. Množično izseljevanje v ZDA, zlasti iz Kranjske, Dolenjske in Bele krajine, je bilo intenzivno predvsem do leta 1924, po tem letu pa so ZDA z novo migracijsko politiko priseljencem priškrnile vrata. Veliko Slovencev je našlo dom v Ameriki že pred stoletjem. Precej pove podatek, da je leta 1910 v ZDA 183 tisoč ljudi izbralo za svoj materni jezik slovenščino, od tega jih je bilo 60 tisoč že rojenih v novi domovini.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Družba
Ko je vrhunski etiopski maratonec Feyisa Lilesa v nedeljo drugi pritekel na cilj olimpijskega maratona v Riu, je nad glavo dvignil roke s stisnjenimi pestmi in jih prekrižal v črko »X«. Večina njegove kretnje, ki jo je s kljubovalnim izrazom na obrazu ponovil na slovesnosti ob podelitvi srebrne medalje, ni razumela. Zanj pa je lahko usodna. Lilesa je protestiral proti politiki etiopske vlade, ki je v zadnjih devetih mesecih umorila na stotine pripadnikov ljudstva Oromo, največje etnične skupine v Etiopiji. Pripadniki tega ljudstva protestirajo proti nakanam etiopske vlade, da bi jih zaradi širitve prestolnice Adis Abebe razlastila in jih z njihovih zemljišč preselila na druga območja. Zaradi sporov med vlado in Oromci ni presenetljivo, da je etiopska nacionalna televizija Lilesovo medaljo le bežno omenila in ni ponovno predvajala njegovega »protestniškega« prihoda na cilj.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Politika
Po junijskem izstopu Velike Britanije iz Evropske unije smo na ravni najvišje evropske politike priča maratonu diplomatskih prizadevanj za oblikovanje nove vizije integracije preostalih 27 članic. Minuli ponedeljek so se v ta namen na otoku Ventotene v bližini Neaplja sestali francoski predsednik François Hollande, nemška kanclerka Angela Merkel in italijanski premier Matteo Renzi. 31. avgusta se bo francoski predsednik v Parizu sestal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom. Hollande in Merklova se bosta 2. septembra v Švici znova sešla na delovni večerji. Srečanja so namenjena pripravi vrha EU, ki bo 16. septembra v Bratislavi. Na njem naj bi dorekli razvojno vizijo EU.
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Svet
Župan Cannesa, mondenega letovišča na francoski rivieri, znanega po filmskem festivalu, je prepovedal burkinije, plavalna oblačila muslimank, ki – v skladu z zapovedmi Korana – pokrivajo žensko od nog do glave, razkriti so le obraz, dlani in stopala. Po županu Davidu Lisnardu so burkiniji »simbol islamskega ekstremizma«. Zato v Franciji, ki je pogosto tarča terorističnih napadov islamskih skrajnežev, niso zaželeni. »Dostop na plažo in plavanje sta prepovedana vsaki osebi, ki pri izbiri plavalnega kostuma ne spoštuje moralnih pravil in sekularnosti,« so pojasnile občinske oblasti. »V času, ko se Francija sooča s terorističnimi napadi, plavalni kostumi, ki odkrito razkrivajo versko pripadnost, predstavljajo tveganje za kršenje javnega reda in miru,« sklepajo.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Politika
Dr. Latinka Perović (1933) je bila na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja med najvplivnejšimi ljudmi v Srbiji in nekdanji Jugoslaviji. Takrat je na položaju sekretarke Zveze komunistov Srbije skupaj s predsednikom CK ZK Srbije Markom Nikezićem in v sodelovanju s pripadniki liberalne struje v jugoslovanski partiji zagovarjala koncept ureditve Jugoslavije, ki bi temeljila na dialogu med vodstvi republik, kar bi, morda, če bi se projekt udejanjil, onemogočilo (etnična) nasprotja med republikami, ki so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja stopnjevala do izbruha vojne. Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito ni imel posluha za takšne zamisli in leta 1972 je tudi njo, skupaj z liberalci v drugih republikah, odstavil s političnega položaja. Latinka Perović se je nato posvetila zgodovinski znanosti in postala vodilna strokovnjakinja za srbsko zgodovino od 19. stoletja do danes. S posebno pozornostjo je razčlenjevala razvoj srbske politične misli in prakse, poglobila se je v čas ukoreninjenja srbskega nacionalizma, ki je v vseh obdobjih preglasil šibak liberalni tok, saj je tudi v najnovejšem času skupina »druge« Srbije, ki so jo sestavljali evropsko misleči liberalni intelektualci, med katere sodi, s svojimi premisleki ostala preslišana.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Politika
Glavni zahtevi protestnikov ali vstajnikov, ki so se od novembra 2012 do pomladi 2014 zbirali na ulicah in trgih Maribora, sta bili razkroj občinske korupcijske hobotnice in odstop tedanjega mariborskega župana Franca Kanglerja.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Kultura | Portret
Metod Pevec, režiser, scenarist in pisatelj
Živi v ljubljanskih Mostah, v delavskem predmestju, ki so mu nekoč dejali rdeči becirk. Le dober lučaj od njegovega doma, na ulici, ki nosi ime po narodni herojinji Vidi Pregarc, stoji delavski dom, še do nedavnega v lasti proslulega gradbenega podjetja Vegrad. Večkrat se je sprehajal mimo doma s slutnjo, da se za njegovimi zidovi skrivajo težke zgodbe ljudi, o katerih nihče noče govoriti, saj kazijo podobo Slovenije kot uspešne in do delavca prijazne države.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Družba
Vvzhodnih indijskih zveznih državah Jharkhand in Bihar je po nekaterih ocenah 25 odstotkov vseh svetovnih zalog sljude, torej mineralov, ki so nepogrešljiv dodatek mešanice za barvanje avtomobilov, saj dajejo barvi značilen lesk. Indija uradno na leto izkoplje okoli 19 tisoč ton te surovine, vendar je njen izvoz vsaj šestkrat tolikšen. Veliko večino sljude izkopljejo v manjših, nelegalnih rudnikih, v obeh zveznih državah jih je več kot sto, v njih pa v nevarnih razmerah delajo tudi otroci. Po nekaterih podatkih v nelegalnih rudnikih Jharkhanda in Biharja dela več kot 20 tisoč otrok.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Kultura | Portret
Tanja Lažetić, vizualna umetnica
Ne omejuje se z medijem umetniškega izražanja. Zato so projekti, ki jih je ustvarila v minulih 23 letih, nekatere tudi v sodelovanju s fotografom in svojim življenjskim partnerjem Dejanom Habichtom, raznoliki. Doma in v tujini je znana zlasti po fotografskih knjigah, ki so včasih del priprav na razstavo, drugič del razstave, tretjič z njimi dokumentira svoje pretekle razstave. Ta čas knjigi Coloured People in Black and White ( Yellow) in Nine Swimming Pools behind the Broken Glass predstavlja v galeriji Gagosian na Beverly Hillsu v Los Angelesu.
-
29. 7. 2016 | Mladina 30 | Kultura | Portret
V začetku marca je v elitnem dunajskem jazz klubu Porgy and Bess v okviru cenjenega enomesečnega Festivala harmonike predstavil svojo novo ploščo z naslovom Za en dotik. Plošča, ki jo je posnel s superskupino Tori Tango, v njej so še vrhunski kontrabasist Ewald Oberleitner, violinist Kurt Bauer in kubanski kitarist Ariel Cubria, velja za prvi slovenski avtorski projekt tanga. Za en dotik namreč ni kopija argentinskega tanga, temveč gre za svojstveno avtorjevo interpretacijo te glasbene zvrsti, pri čemer je vanjo spretno vpletel melodije in strast Mediterana. V njem pa je slišati tudi odmeve alpske polke, valčka in drugih za tango neobičajnih glasbenih zvrsti.
