Marjan Horvat
-
22. 7. 2016 | Mladina 29 | Politika
Evropska levica, stara in nova, je že desetletja v krizi. Ne zmore zasnovati novega in celovitega alternativnega programa družbenega razvoja, ki bi bil kot politična ideologija in praksa privlačen za širše množice in bi se kot razvojna paradigma sistematično postavil po robu ideologiji neoliberalizma. Slednji se je zajedel v vse pore evropskih družb in politike.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Kultura
Na enem izmed pročelij notranjih stavb zapuščene tovarne Rog, kjer na »osvobojenem« ozemlju od leta 2006 domujejo različne socialne in umetniške neprofitne skupine, zdaj pa jih skušajo mestne oblasti izgnati, da bi naredili sodoben kulturni center, je v minulem tednu nastal več kot deset metrov dolg in vsaj pet metrov širok grafit oziroma stenska umetnina, ki je, čeprav je še v delu, že postala najbolj prepoznavna podoba Roga. Podobo pištole v roza in rdeči barvi, v katero so vslikani najprepoznavnejši atributi življenja in ustvarjanja v Rogu, je ustvaril ulični umetnik Blu, ki je po besedah Maksima Azarkeviča, diplomiranega ilustratorja in člana zasedbe grafitarjev 1107 klan, eden izmed najpomembnejših uličnih umetnikov (street artist) na svetu. Dela pa povsod. Britanski Guardian je denimo podobo naftnega barona s krono, ki bajno služi tudi po katastrofi v Mehiškem zalivu, Blu jo je leta 2011 naslikal z brazilskim kolegom Osom Gemeosom v Lizboni, umestil med najpomembnejše stenske umetnine tistega leta. V svetu stenskih umetnin je znan kot »Banksy, vendar v primerjavi s svojim kolegom, ki je postal bolj galerist, sam izbira, kaj bo delal, kje bo delal in za koga bo delal,« pravi Zuias, član grafitarskega kolektiva 1107 klan.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Škof Rožman, rešitelj ali antisemit?
Hrvaška evropska poslanka Marijana Petiri je v sodelovanju z zagrebško škofijo in hrvaško katoliško univerzo v evropskem parlamentu pripravila razstavo, posvečeno delu in življenju medvojnega hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca. Srbsko zunanje ministrstvo se je odzvalo s protestnim pismom in v njem poudarilo, da je nesprejemljivo organizirati razstavo o kardinalu Stepincu, ki je »odgovoren za množične zločine proti srbskemu in drugim narodom na območju Neodvisne države Hrvaške (NDH) v času 2. svetovne vojne«. Spomnili so, da je bil Stepinac obtožen zaradi spodbujanja k zločinom, izdaje, sodelovanja z ustaškim režimom in množičnega pokristjanjevanja več deset tisoč Srbov. Da v zvezi z njim ni vse čisto, dokazuje odločitev papeža Frančiška, ki je ustavil proces kanonizacije Stepinca in ustanovil delovno komisijo katoliške in srbske pravoslavne cerkve, ki naj bi razsvetlila njegovo medvojno vlogo.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kultura
Kristian Novak (1979), hrvaški pisatelj in jezikoslovec, je z drugim romanom Črna mati zemla poskrbel za pravo senzacijo na hrvaškem literarnem prizorišču. Za delo, s katerim se na tamkajšnji literarni zemljevid vpisuje Medžimurje, od koder je Novak doma, je prejel tportalovo književno nagrado za leto 2014, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih 50 let. Najvišjo oceno je romanu, ki je v prevodu Đurđe Strsoglavec izšel pri slovenski založbi Modrijan, namenil tudi Mladinin kritik Matej Bogataj.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kultura
Vedno angažirano in korak pred časom
Slovensko mladinsko gledališče ni »klasično« profesionalno nacionalno gledališče, čeprav zaposluje igralce že od šestdesetih let. K njegovi današnji podobi in ugledu, doma in na tujem, je prispeval cel niz dejavnikov in angažiranih ljudi. Da, sprva je bilo Mladinsko gledališče res namenjeno le mladini. Barbara Skubic v prispevku za zbornik Mladinsko, ki je izšel leta 2007, ob petdesetletnici gledališča, piše, da zametki ideje o ustanovitvi gledališča za mladino segajo že v trideseta leta prejšnjega stoletja. Ustanovitev takšnega mladinskega gledališča je nato prekinila vojna, da bi se v petdesetih letih pod okriljem Pionirske knjižnice in v okviru gledališke vzgoje otrok zamisel znova obudila. Nalogo za ustanovitev in zasnovo takšnega gledališča je prevzela režiserka in diplomirana novinarka Balbina Battelino Baranovič. Mlada in razgledana režiserka je leta 1955 zasnovala tudi Eksperimentalno gledališče, zato je bilo željo po eksperimentalnih gledaliških praksah čutiti tudi v zasnovi in v repertoarju Mladinskega gledališča. Tudi zato je Baranovičeva na gledališki repertoar uvrstila denimo Goethejevega Fausta in dramatizacijo Platona, ki je tedaj veljal za idejno spornega filozofa. Vseskozi je poudarjala, da dela profesionalno gledališče za mladino in ne le gledališče za otroke in da ga morajo ustvarjati profesionalci. Leta 1963 je Mladinsko gledališče, menda zaradi nestrinjanja s pripojitvijo k Pionirskemu domu, zapustila.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kultura
Čeprav smo šele na polovici leta, lahko mirno zapišemo, da je letošnje leto za slovenske fotografe po prejetih mednarodnih nagradah najboljše do zdaj. Matic Zorman je februarja za fotografijo male begunke v srbskem Preševu (Čakajoč na popis) na natečaju World Press Photo, najpomembnejši instituciji za dokumentarno fotografijo, v kategoriji Ljudje dobil prvo nagrado. Matjaž Krivic je v isti kategoriji za fotografijo Kopanje prihodnosti, ki prikazuje rudarja v rudniku zlata v Burkina Fasu, prejel drugo nagrado. Aprila letos je bil med dobitniki Pulitzerjeve nagrade tudi slovenski fotograf Srdjan Živulović. Prejel jo je kot član Reutersovega kolektiva za oktobra lani v Brežicah posneto fotografijo pribežnikov na poti v Evropo.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Svet
Moishe Postone (1942), zgodovinar, filozof in politični ekonomist, predava na Oddelku za zgodovino na Univerzi v Chicagu. Rodil se je v Kanadi. Oče je bil rabin, ki je iz Litve pobegnil pred 2. svetovno vojno, mama pa je že v tridesetih letih v Kanado pribežala iz Ukrajine, tedanje Sovjetske zveze. Moishe Postone je otroštvo preživel v Kanadi, pri trinajstih letih se je sam preselil v Chicago in tam diplomiral. Po diplomi je nekaj časa poučeval v New Yorku, v sedemdesetih letih se je odpravil v Frankfurt in doktoriral. »Takrat se mi je zdelo, da ZDA pokajo po šivih, Frankfurt pa je bil za mladega levičarskega intelektualca dinamično mesto. Na univerzi so še poučevali profesorji, ki so bili študenti Theodorja Adorna, utemeljitelja t. i. frankfurtske šole, kar mi je bilo bližje od ortodoksne marksistično-leninistične levice.«
Postone je avtor številnih knjig, med njimi je največ pozornosti zbudila Time, Labor and Social Domination (Čas, delo in družbena dominacija, op. a.). V žarišču njegovega preučevanja so sodobna evropska intelektualna zgodovina, družbena teorija, Nemčija v 20. stoletju in antisemitizem. -
10. 6. 2016 | Mladina 23 | Kultura
Dr. Marko Stabej, profesor na Oddelku za slovenistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, je zagotovo sogovornik, ki lahko najbolj kompetentno pojasni dileme o najnovejši »jezikovni pravdi«, ki se je začela v zadnjem tednu s predlogom novele Zakona o visokem šolstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Odzivi na novelo so burni. Nekateri profesorji in literati menijo, da je ministrstvo z dopustitvijo poučevanja v tujem jeziku na visokih šolah na stežaj odprlo vrata komercializaciji visokega šolstva. Slavistično društvo Slovenije je objavilo peticijo Za vsestranski razvoj slovenskega jezika. V njej trdi, da spremembe 8. člena Zakona, ki govori o rabi jezika v visokem šolstvu, predvidevajo, da bi »slovenski profesorji na slovenskih državnih univerzah slovenskim študentom z denarjem slovenskih davkoplačevalcev predavali v tujem (tj. angleškem) jeziku«. V Slovenskem centru PEN pa zatrjujejo, da novela zakona celo »nalaga univerzitetnim učiteljem, da predavajo v tujem, tj. angleškem jeziku«.
-
10. 6. 2016 | Mladina 23 | Svet
(Ne)uspeh referenduma o UTD v Švici
V Švici, eni izmed najbolj (neo)liberalnih držav na svetu, kjer ljudje, za sicer dobro plačilo, delajo od zore do mraka, je minulo nedeljo na referendumu kar 23 odstotkov volilnih upravičencev podprlo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Po tem predlogu bi v državi, kjer povprečna bruto plača nekaj nad 8000 evrov, vsak odrasli prebivalec države dobival najmanj 2260 evrov na mesec, vsak otrok pa najmanj 565 evrov.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Družba
Knjiga zgodovinarke Nadje Terčon o razvoju slovenskega pomorstva je zgodba o nenavadni zgodovini. Čeprav je slovensko morje z 18 metri globine v povprečju plitvo, obalna črta pa je dolga vsega 46 kilometrov, je Slovenija danes tudi gospodarsko pomorska država v pravem pomenu besede. Dvanajst specializiranih terminalov pristanišča Luke Koper, nastalega leta 1957, na leto sprejme 18 milijonov ton pretovora, ki ga po cesti in po železnici prepeljejo v države Srednje in Vzhodne Evrope. Splošna plovba, slovenska družba za mednarodni ladijski transport, ki je bila ustanovljena leta 1954, zdaj je v nemški lasti, danes upravlja več kot deset ladij in na spletni strani družbe je mogoče spremljati, po katerih svetovnih morjih plujejo »naše ladje« Lipica, Postojna, Tamar in druge.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Svet
»Nacistični« nogometaš spet na zelenici
Oktobra lani smo poročali o rasističnem incidentu na nogometni tekmi med Golovico, klubom iz predmestja Celovca, in moštvom Športnega društva Sele, edinega dvojezičnega kluba na avstrijskem Koroškem. Eden izmed igralcev kluba Golovica je imel na dokolenkah simbol 88, ki v jeziku neonacistov označuje pozdrav Heil Hitler. Med tekmo je slovensko govorečim nasprotnikom dvignil roko v nacistični pozdrav in vzkliknil: »Obstaja le en vodja, vas pa bi morali postreliti ali pa poslati v plinske celice.«
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Kultura | Portret
Kaj je dokumentarno in kaj fikcija v njegovem odmevnem filmu o domnevnem jugoslovanskem vesoljskem programu z naslovom Houston, imamo problem, bo v intervjujih razkrival postopoma. Gledalcem noče pokvariti užitka suspenza ob razmišljanju, kateri deli filma so izmišljeni, porojeni iz mitologije, in kateri zgodovinsko resnični. Film je namreč preplet obojega. Za zdaj tako še ni jasno, ali je Jugoslavija sploh imela vesoljski program, ki naj bi ga v šestdesetih letih prodala ZDA.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Svet
Vicenç Pagès Jordà se je rodil leta 1963 v Figueresu (tudi rojstnem mestu Salvadorja Dalíja), ki leži v osrčju Katalonije, kakšnih 50 kilometrov od morja. V osemdesetih letih je študiral novinarstvo na barcelonski Universitat Autónoma, v devetdesetih letih pa je opustil novinarsko delo in se posvetil pisateljevanju. Napisal je več kot deset literarnih del. Za roman Dies de Frontera (Mejni dnevi, 2014) je prejel najvišjo nagrado za katalonsko književnost sant jordi.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kultura
Knjiga, porojena iz ljubezni do Ljubljane
S knjigo Ljubljana, lepa in prijazna, izšla je konec lanskega leta, je Joco Žnidaršič, fotograf in dolgoletni urednik za fotografijo pri Delu, sklenil trilogijo fotografskih monografij o prestolnici. V knjigi Dobimo se na tržnici je zbral slikovite utrinke z ljubljanske tržnice, v Najlepši poti – zelenem prstanu Ljubljane je v vseh letnih časih predstavil Pot spominov in tovarištva, 34 kilometrov dolgo krožno pešpot okrog Ljubljane, monografija Ljubljana, lepa in prijazna pa je svojski prikaz njegovega videnja vedut (stare in nove) slovenske prestolnice. Še posebej je bil – zavedajoč se, da bo letos »zelena prestolnica« – pozoren na parke in zelenje. Uvod je kot za prejšnji monografiji napisal literarni zgodovinar Matjaž Kmecl in v njem, zanj značilno, hudomušno-informativno povzel zgodovino Ljubljane od starih Rimljanov do danes.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kultura | Portret
Primož Vitez. glasbenik, dramaturg, prevajalec in predavatelj
Če hočemo s skupnim imenovalcem za(ob)jeti njegovo raznovrstno in razvejeno delovanje na področju znanosti in umetnosti, moramo izpostaviti njegovo sistematično raziskovanje jezika, zlasti govora, ki je podstat človečnosti, saj človek v glavnem obstaja skozi govor. Spoznanja s tega področja raziskovanja uporablja pri delu v gledališču, v muziki, pri prevajanju in delu s študenti. Vendar ne gre za togo in le racionalno prenašanje znanstvenih spoznanj in odkritij na področje umetnosti – čeprav je v tem zagotovo dodana vrednost njegovih prevajalskih in dramaturških del –, temveč za prožno razumevanje jezika in govora skozi premisleke o naravi življenja in bivanja, hkrati pa si pušča dovolj prostora za prepuščanje estetskim doživljajem.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kultura
Skupina Laibach bo 22. aprila v sklopu drugega dela turneje The Sound of Music nastopila v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu. Predstavila bo del programa, ki ga je lani izvedla v severnokorejskem Pjongjangu, dodala še nekaj interpretacij pesmi iz filma Moje pesmi, moje sanje (1965) in tudi nekaj starejših skladb z albuma WAT (Now You Will Pay, The Great Divide, Das Spiel ist aus), primernih za laibachovsko reflektiranje krize Evropske unije in begunske tragedije.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Kultura
Nikola Tesla: Čista duša v svetu izumov in platoničnih idej
Julija bo minilo 160 let od rojstva Nikole Tesle, izumitelja, inženirja, fizika in futurologa. Ni izumil le izmeničnega električnega toka, s katerim je svet vstopil v moderno dobo, bil je tudi izumitelj radia, pionir robotike, neona in rentgenskih žarkov. Veliko njegovih zamisli, ki jih je zapisoval s posebno kodo – poznal jo je samo on –, je tako naprednih, da bodo morda udejanjene šele v prihodnjih desetletjih. To velja tudi za njegov življenjski projekt – prenos energije skozi zemljo.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Svet
Transparentnost v Evropi zdaj!
Janis Varufakis, profesor ekonomije in nekdanji finančni minister v vladi Aleksisa Ciprasa, je sredi letošnjega februarja v berlinskem gledališču Volksbühne predstavil panevropsko Gibanje za demokracijo v Evropi. Gibanje, katerega namen je povezati različne civilnodružbene akterje, politike in intelektualce v Evropi, ki si prizadevajo za demokratičnejšo in transparentnejšo Evropsko unijo, je konec marca pripravilo peticijo Transparentnost v Evropi zdaj!. Ko bo zbralo podpise, bo peticijo predložilo pristojnim organom EU.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Kultura
Ali R. Taha: Pevec, ki je povsod tujec
Režiser Mare Bulc je v letošnjo slovesnost ob proslavi slovenskega kulturnega praznika vključil interpretacije sedme kitice Zdravljice v različnih tujih jezikih. Kitico, ki je tudi slovenska himna, smo slišali v bosanščini, makedonščini, japonščini in tudi v arabščini. Zdi se, da je naša himna, odpeta v različnih jezikih sveta, s tem dobila značaj univerzalnosti, Prešernovi verzi o miru, bratstvu in dobrem sosedstvu pa nadnacionalni pomen v najbolj žlahtnem razumevanju razsvetljenstva, ki je bilo, tako kot Prešeren, vedno kozmopolitsko.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Družba
Janez Jordan in Petra Jazbec sta pred šestimi leti, po študiju, kupila zapuščeno in zaraščeno kmetijo v Šentjanžu v Posavju. Poimenovala sta jo po Velesu, slovanskem bogu podzemlja in bogastva, hišo pa sta prenovila po tradicionalnih, naravnih metodah obnove oziroma gradnje hiš. Najprej sta se dodobra poučila o pravilni pripravi ilovnatega ometa, ki se je nekoč (in se spet danes) uporabljal za premaz notranjosti bivališč. Izpopolnila sta tehniko gradnje iz slamnatih bal, vpetih v leseno konstrukcijo, od znotraj ometanih z ilovnatim, od zunaj pa z apnenim ometom. Takšna hiša ustreza merilom pasivne gradnje. »Ilovnati omet na notranji strani hiše uravnava vlago v prostoru v odstotku, ki je idealen za človeško bivanje,« pravi Janez Jordan.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Kultura | Portret
Jure Kastelic, vizualni umetnik
Na njegovi razstavi Lepi loopi (Lepe zanke), ki je na ogled v ljubljanski galeriji Photon in v kostanjeviškem Lamutovem likovnem salonu, najprej vzbudi pozornost sedem dvometrskih portretov mladenke ob nekem tolmunu. Na prvi pogled gre za klasično fotografijo dekleta, ki s pogledom v kamero že samo po sebi gledalca vabi k interakciji. Ta interakcija pa se nadgradi, če fotografije pogledamo s posebno aplikacijo na pametnem telefonu ali spletu. Vidimo, da so fotografije porisane z različnimi barvami. Te risbe, čačke, je umetnik pridobil na svoji spletni strani, na njej pa je tudi obiskovalce povabil, da s kurzorjem porišejo fotografije, kjer posebna koda beleži vsak obiskovalčev gib z miško, črte pa se skrivoma shranjujejo na njegov strežnik. Tako so nastale različne risbe, od abstraktnih, umetniških do vulgarnih.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Družba
Uroš Žun, po izobrazbi pravnik, roj. leta 1903 v Radovljici, je rešil 16 judovskih deklet, ki so v Maribor pribežala iz Avstrije. Leta 1940 je kot komisar v Mariboru, tedaj na poti med Dunajem in Trstom pomembni postojanki judovskih beguncev, ki so zlasti po letu 1938 pred nacizmom bežali v nekdanjo Jugoslavijo, žigosal njihove prepustnice, čeprav je vedel, kakšna kazen čaka njega in njegovo družino za pomoč Judom. Ker so se plačani spremljevalci »porazgubili«, je dekletom kar sam našel zatočišče v mariborskem hotelu, katerega lastnik je bil Jud, tovarnar Marko Rosner, ta pa jih je povezal z judovsko občino v Zagrebu. Žun se je zavedal, da ga čaka kazen, zato je z ženo in sinom Igorjem še pred začetkom vojne pobegnil v Zagreb, Nemci pa so takoj po prihodu v Maribor za njim razpisali tiralico in nagrado deset tisoč mark. Žunovi so tudi sami postali begunci. Iz Zagreba so se pred ustaško oblastjo umaknili v Bosno in tam ostali do konca vojne. Po vojni so najprej živeli v Trstu, kasneje pa v Ljubljani, kjer je bil Žun profesor na Ekonomski srednji in Tehnični srednji šoli. Judovska dekleta, ki jih je rešil, so se iz Zagreba, skupaj s poverjeniki italijanske judovske dobrodelne organizacije DELASEM, najprej umaknila v tedanjo Ljubljansko pokrajino pod okupacijo Italijanov, nato pa so s ponarejenimi dokumenti odpotovala v Nonantolo blizu Modene. Po kapitulaciji Italije so prebegnila v Švico. Leta 1945 je teh 16 deklet prispelo v današnji Izrael. Nekatera so ostala v izraelskih kibucih, druga so se preselila v Združene države Amerike. Leta 1986 so izraelski komisiji, ki deluje v okviru Jad Vašema, poslala pričevanja, na podlagi katerih je bil Uroš Žun razglašen za pravičnega med narodi.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Družba
Igor Štiks se je leta 1992 iz rodnega Sarajeva preselil v Zagreb, tam je študiral primerjalno književnost in filozofijo in se uveljavil kot literarni kritik. Magistrski študij je opravil v Parizu in nato doktoriral na Univerzi v Chicagu. Po vrnitvi v Evropo se je zaposlil kot raziskovalec na Univerzi v Edinburgu, kjer dela še danes. Napisal je dva romana, Dvorec v Romanji in Elijev stol, oba sta bila na Hrvaškem nagrajena in prevedena v nekatere evropske jezike.
Lani je pri založbi Bloomsbury izšla njegova knjiga Nations and Citizens in Yugoslavia and the Post-Yugoslav States (prevod knjige pod naslovom Državljanin, građanin, stranac, neprijatelj je izdala zagrebška Fraktura), ki je plod desetletnega proučevanja tematike državljanstva na ozemlju nekdanje Jugoslavije v zadnjih sto letih.
Štiks je danes eden najbolj znanih hrvaških filozofov, znan je tudi kot aktivist in soorganizator (skupaj s hrvaškim filozofom Srećkom Horvatom) zagrebškega festivala Subversive, ki je doslej gostil največja imena svetovne levice.
Z njim smo se pogovarjali o izkušnji begunca, o pogledih na razpad Jugoslavije, o fenomenu Sarajlij, kakor pravijo Sarajevčanom s posebno mentaliteto, ki ni obremenjena z nacionalno in versko pripadnostjo, o vse bolj fašistoidni (vzhodni) Evropi, o oligarhični (ne)demokraciji in potrebnih premislekih levice v Evropi in svetu.
