Marjan Horvat
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Svet
Na Hrvaškem divja vojna. Nova desničarska oblast in njeni epigoni napadajo vse, kar je svobodomiselno, neskladno z njihovimi pogledi na svet, zgodovino in družbo. Med glavnimi tarčami je Oliver Fljić (40), hrvaški reži-
-
Jadranka Vesel že več kot dvajset let proučuje različne oblike družbenoekonomskih organizacij, ki jim je skupno, da ne delujejo po načelih kapitalskih podjetij, ampak so usmerjene na skupno(st). V fokusu njenega proučevanja so zadruge.
Veselova, ki je bila leta 2011 soustanoviteljica Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo, danes deli svoje izkušnje in spoznanja s študenti in pripadniki civilnodružbenih organizacij. Sama se opredeljuje kot aktivistka.
Z Veselovo smo se pogovarjali o zadrugah in neuspešnih delavskih prevzemih podjetij, o premajhni družbeni naklonjenosti lastniški pluralizaciji na Slovenskem in o zadružništvu v javni sferi, obliki, v kateri je tudi nobelovec Dario Fo ustvarjal svoje predstave. Več kot sto inovativnih manjših zadrug je nastalo v zadnjih letih tudi v Sloveniji, čeprav jim družbeno ozračje ni naklonjeno. -
Pred dvema tednoma je za fotografijo mladeniča rudarja iz Burkina Fasa, ki si pred odhodom v rudnik v kraju Bani prižiga cigareto, v kategoriji Ljudje prejel drugo nagrado World Press Photo, kar je nekakšen »oskar« za dokumentarno novinarsko fotografijo. Fotografija z naslovom Kopanje prihodnosti je sicer del serije fotografij rudarjev, med katerimi so tudi otroci, ki rudarijo v nemogočih razmerah za prgišče zlata, s katerim bogati Zahod.
-
»Oskarja« za fotografijo Slovencema
Minuli teden sta slovenska fotografa Matic Zorman in Matjaž Krivic (za hip) vstopila v samo središče svetovne dokumentarne novinarske fotografije. Žirija natečaja World Press Photo, najpomembnejše institucije na področju dokumentarne fotografije, je v kategoriji Ljudje Zormanu podelila prvo nagrado za fotografijo deklice begunke v srbskem Preševu (Čakajoč na popis), Krivic pa je za fotografijo z naslovom Kopanje prihodnosti, ki prikazuje rudarja zlata v Burkina Fasu, v isti kategoriji prejel drugo nagrado. Prvič po letu 1977, ko je Joco Žnidaršič dobil nagrado World Press Photo za serijo fotografij konja, ujetega pod snežnim plazom izpod Triglava, je kateri od slovenskih fotografov dobil to najprestižnejšo nagrado.
-
Grk Kostas Lapavicas (1961), profesor ekonomije na londonski Šoli za orientalske in afriške študije (SOAS), je eden izmed redkih (marksističnih) levičarjev, ki so od začetka grške finančne in gospodarske krize opozarjali, da je rešitev le izstop Grčije iz evroobmočja. Zanj se je zavzemal tudi v vlogi poslanca Sirize, vendar se je od njenega voditelja in grškega premiera Aleksisa Ciprasa kmalu oddaljil. Danes še ostreje kritizira Ciprasovo politiko in tudi evropsko novo levico, ki predsednika grške vlade nekritično podpira. Je avtor knjig o financializaciji in reden kolumnist britanskega Guardiana.
-
27. januarja je minilo 71 let, odkar je sovjetska Rdeča armada vkorakala v najstrašnejše nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, v katerem je nacistični stroj umoril več kot milijon Judov, Slovanov, Romov in drugih, kjer so zapornike izkoriščali za delovno silo, mučili in stradali. Med preživelimi, ki so se vrnili iz te tovarne zla, je tudi Sonja Vrščaj, rojena leta 1925 v Šepuljah na Krasu. Že s 16 leti se je kot mladinska aktivistka vključila v narodnoosvobodilni boj na Primorskem. Junija 1944 so jo zajeli Nemci in jo kot politično zapornico poslali v Auschwitz. Tam je bila do oktobra 1944. Vrščajeva je ena izmed 60 tisoč Slovencev in Slovenk, ki so bili med vojno zaprti v nemških taboriščih. Grozote Auschwitza je izkusilo kar 2300 Slovencev in Slovenk, številni se niso vrnili domov.
Vrščajeva danes o Auschwitzu pripoveduje zlasti mladim, čeprav »samega trpljenja taboriščnikov Auschwitza ni mogoče opisati z besedami. Te grozote razumejo le tisti, ki so jih izkusili.« Mlade Vrščajeva seznanja z grozljivim početjem z interniranci in jim polaga na srce, naj bodo v življenju »občutljivi za družbene pojave, ki lahko vodijo v različne oblike nestrpnosti«. -
Sredi letošnjega januarja je bila premiera predstave Generacije, ki so jo pod režisersko taktirko Tina Grabnarja, diplomanta AGRTF, uprizorili dijaki Gledališke šole, ki deluje v okviru mariborske Prve gimnazije. Predstava je sestavljena iz 22 prizorov, v katerih so dijaki na podlagi svojih izkušenj tematizirali problematiko odsotnosti oziroma nezmožnosti dialoga med pripadniki različnih generacij.
-
Decembra je v samozaložbi, a v sodelovanju z ljubljansko galerijo Photon in s finančno podporo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti izšla knjiga fotografij Najlepše mesto na svetu. V njej je izbor fotografij, ki sta jih v minulih dveh letih na priljubljenem istoimenskem blogu (http://najlepsemestonasvetu.tumblr.com) objavljala novinar črne kronike Robert Marin in študent fotografije Matjaž Rušt.
-
Vincent Liegey se je rodil leta 1979 v Besanconu, starem industrijskem mestu na vzhodu Francije, rojstnem kraju Victorja Hugoja. Študiral je mehansko inženirstvo, magistriral in končal še študij filmske režije. Delal je v diplomaciji, sodeloval z nevladnimi organizacijami, z antiglobalizacijskim gibanjem, nekaj časa je bil celo vodja varnosti pariškega železniškega omrežja.
Zdaj se na doktorskem študiju v Budimpešti posveča projektu od-rasti (degrowth), ki združuje evropske intelektualce in aktiviste, prepričane, da neskončna rast v omejenem svetu uničuje človeštvo in planet. V samem bistvu teorije od-rasti je nasprotovanje prepričanju, da je rast edina rešitev za izhod iz razmer, v katere nas je pripeljala kapitalistična produktivistična in potrošniška ideologija. Zagovorniki od-rasti, torej življenja brez imperativa gospodarske rasti, trdijo, da so energijska, politična, eksistencialna, gospodarska in okoljska kriza povezane, zato moramo rešitve za težave sodobnega sveta iskati znotraj prepleta teh področij.
Z Liegeyjem, ki je zastopnik gibanja od-rast in soavtor študije Projekt od-rasti (slovenski prevod je izdala Založba Sanje), smo se pogovarjali po njegovem predavanju v Mestnem muzeju v Ljubljani, ki ga je pripravilo slovensko društvo Humanitas. -
Preseljevanje ljudstev, boj za življenjski prostor, sobivanje s staroselci in, žal, tudi genocid so sestavine zgodovinskih procesov. Že od prazgodovine in antike. Tudi zgodba današnjega slovenskega zemljepisnega prostora je bila burna, saj so se na tem strateškem območju, ki povezuje Balkan (in Azijo) z zahodno Evropo, križali interesi različnih ljudstev, bilo je plen številnih osvajalcev, ki so si hoteli pridobili nadzor nad pomembnimi trgovskimi potmi. Zato je imelo in ima današnje slovensko ozemlje pomemben geostrateški položaj. Orisujejo ga zgodovinarji in književniki, pa tudi kakšen amater v zgodovini in književnosti se loti tega početja.
-
Na začetku letošnjega leta je peščica pripadnikov oboroženih milic, ki nasprotujejo zvezni vladi ZDA, zavzela poslopja nacionalnega rezervata Malheur v Oregonu, zvezni državi na severozahodu ZDA.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
V Sloveniji je čutiti neutemeljen strah pred lastništvom zaposlenih, ker naj bi bilo recidiv socializma. Države na Zahodu spodbujajo nastanek takšnih podjetij. Naša oblast pa navkljub načelni podpori uveljavljanju tudi takšne lastninske oblike doslej ni zmogla sprejeti podpornega okolja zanjo.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
Prejšnji teden je obalna kmetijska zadruga Agraria odprla novo samopostrežno trgovino v Izoli. V njej, tako kot v njenih drugih devetih trgovinah na Obali, lahko kupci kupijo svežo, lokalno pridelano zelenjavo 55 kmetovalcev, povezanih v zadrugo Agraria. Zadrugi je v zadnjih letih z različnimi promocijskimi in izobraževalnimi akcijami »odprtih kmetij« in s kakovostnimi pridelki uspelo pridobiti zaupanje kupcev. Poleg tega »so bili Primorci vedno tudi patrioti. Zato so kupci vzeli naše trgovine za svoje. Morda z obiskom naših trgovin kupci tudi malo namenoma bojkotirajo velike trgovske verige. Si zdravijo svoj ponos,« pravi Robert Fakin, ki je leta 2012 prevzel vodenje zadruge.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Kultura
Predsednik v umetniškem dejanju
Borut Krajnc, dokumentarni fotograf in fotoreporter, ki skoraj četrt stoletja dela za Mladino, je leta 2012 spremljal predsedniškega kandidata Boruta Pahorja, ki se je v okviru projekta Skupaj – spodbujamo drug drugega (pre)levil v pripadnike različnih poklicev. Najprej ga je fotografiral na Koroškem pri opravljanju cestarskih nalog in začutil, da so motivi vredni globlje obdelave, saj postavljajo temeljna vprašanja o vlogi politikov in politike v Evropi 21. stoletja. »Kaj bi morala biti vloga politike? Skrb za skupno dobro, odpiranje novih trgov, preprečitev razprodaje javnih dobrin. To bi morala biti vloga politike, ne pa nagovarjanje občestva v obliki populističnih akcij,« pravi Krajnc in dodaja, da je »Pahor pravzaprav le simptom takšne politike in nagovor nam, ki volimo«.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Družba
»Živi del Evropske prestolnice kulture«
Kmetovalka Marija Bezjak iz Zgornje Voličine, vasi v Slovenskih goricah v bližini Maribora, ima dva hektara veliko kmetijo, na nekaj deset arih pridelovalne površine, na prostem in v rastlinjakih, pa prideluje zelenjavo. Z možem sta izgubila zaposlitev in Marija se je odločila prodajati pridelke na mariborski tržnici in v zadrugi Dobrina, v katero se je včlanila pred petimi leti. Zadruga Dobrina je pravzaprav manjše pridelovalce, kot sta Bezjakova, rešila pred propadom. Marsikomu drugemu pa ponuja dodaten vir zaslužka. Bezjakova zatrjuje, da je »sodelovanje z zadrugo korektno. Na vsakomesečnih sestankih se skupaj dogovorimo o odkupnih cenah. Zadovoljna sem, še bolje pa bi bilo, če bi zadruga odkupila več mojih pridelkov, saj bi tako lahko povečali pridelavo na kmetiji.«
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Kultura | Portret
Tomi Janežič, gledališki režiser
Za režijo predstave Človek, ki jo je ustvaril v slovitem Bolšoj teatru v Sankt Peterburgu, je nominiran za najpomembnejšo rusko gledališko nagrado – zlato masko. Predstavo, v kateri nastopajo tudi nekatere zvezde ruskega gledališča, je zasnoval po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu življenju reči DA. V knjigi avtor na podlagi svoje taboriščne izkušnje v druge svetovni vojni razmišlja, kako tudi v najtežjih življenjskih okoliščinah ostati človek.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Kultura
Pred dvema tednoma je bila v Poljskem gledališču v Vroclavu premiera predstave Drama princes: Smrt in deklica I-V avstrijske dramatičarke in nobelovke Elfriede Jelinek. Predstava, ki jo je v Vroclavu režirala Eweline Mariniak, v petih monoloških miniaturah »raziskuje odnos med mučiteljem in žrtvijo«. Junakinje so na pol mitizirani liki, ki poganjajo iz korenin pravljičnega in medijskega sveta: Sneguljčica, Trnuljčica, Sylvia Plath, Ingeborg Bachmann, Jacqueline Onassis, Lady DI in gospa Jelinek sama.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Svet
Krepi se nestrpnost do drugačnih
Švedska je zadnjih štirideset let zaradi velikodušne politike do priseljencev veljala za »moralno velesilo«. Med begunci in ekonomskimi migranti ni delala razlik. Sprejemala je tako rekoč vse, ki so potrkali na njena vrata. Številni sociologi so Švedsko dajali za zgled uspešnega sobivanja različnih kultur. Danes priseljenci iz t. i. tretjih držav, večinoma z Balkana, Bližnjega vzhoda in iz Afrike, sestavljajo 16 odstotkov prebivalstva Švedske.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Ekonomija
»Samo lastništvo še ne prinese rezultatov«
Domel iz Železnikov v Selški dolini spada med najuspešnejša slovenska industrijska podjetja. Izdeluje kakovostne vakuumske električne motorje za suho in mokro sesanje ter različne komponente za prezračevalne, puhalne, črpalne in klimatizacijske sisteme. Kar 90 odstotkov izdelkov proda na tujih trgih, njegovi motorji sesajo prah v stanovanjih tretjine Evropejcev, kaj kmalu pa se bo s svojimi izdelki trdneje usidral tudi na Japonskem. Letos posluje izvrstno, saj je prodajo povečal za deset odstotkov v primerjavi z lani in zaposlil 44 novih sodelavcev. V Sloveniji jih dela 1016, še 60 delavcev je v tovarni na Kitajskem, kjer je Domel leta 2006 ustanovil svoje podjetje. Letos bo skupaj ustvaril 103 milijone evrov prihodkov in sedem milijonov evrov čistega dobička.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Družba
Strah pred brezdelneži je votel
Finska je prva evropska država, ki je začela pilotni projekt izplačevanja univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Izbrani državljani bodo do prihodnjega novembra ne glede na to, ali so zaposleni ali ne, prejemali 550 evrov. Po letu dni, če bo projekt uspešen, bodo UTD v višini 800 evrov dobivali vsi finski državljani. »Za zdaj še ne moremo napovedati, kakšni bodo učinki uvedbe UTD. Če se bo brezposelnost povečala, na nacionalni ravni ne bo uveden,« je za BBC dejal Ohto Kanninen iz finskega inštituta Ajatushautomo.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Družba
Dr. Borut Ošlaj predava filozofijo na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V fokusu njegovega preučevanja so vprašanja etike in filozofske antropologije. Je avtor več knjig, letos pa je izšlo njegovo delo Človek, svet in etos: študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu. V njej, med drugim, s filozofsko vedo utemeljuje koncept svetovnega etosa, na podlagi katerega naj bi s premislekom in v dialogu med različnimi skupinami v družbi, tudi med pripadniki različnih veroizpovedi, iskali skupni odgovor na moralne in etične zagate sodobnega sveta. Dr. Ošlaj je soustanovitelj Gibanja svetovni etos Slovenija in član državne komisije za medicinsko etiko.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Kultura | Portret
Filme, njihovo zgodbo in temo, vedno gradi na prizorih, ki se mu porodijo v mislih. Zato v ospredju ni klasična zgodba, ampak niz prizorov, ki vsak zase nosi svoje sporočilo. Tako zasnovani filmi so, če povemo z Brechtom, ena sama potujitev, da bi tako gledalca spodbudil k refleksiji o (družbenih) temah, ki jih film odpira.
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Družba
Dr. Gostiša je najboljši poznavalec soupravljanja delavcev v Sloveniji. Že leta 1993 je napisal priročnik Kako se ustanovijo sveti delavcev. Lani je vsa svoja dognanja, kar zadeva delav-
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Kultura | Portret
Andrej Rozman - Roza, književnik in gledališčnik
Njegova nova predstava ATL 220, za katero je napisal scenarij in jo režiral, govori o razsvetljencu Antonu Tomažu Linhartu, pa tudi njegovih bližnjih in sodobnikih. Vendar pa glavni junak predstave ni Linhart, temveč slovenščina. Slovenščina v svoji otroški ali – če uporabimo Kantov razsvetljenski izraz – nedoletni fazi razvoja, ki ji je Linhart s komedijama Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi, s prvo moderno zgodovino Slovencev in z zavzemanjem za ustanovitev Licejske knjižnice v Ljubljani, predhodnice današnje Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), pomagal utirati pot k afirmaciji v posvetni družbi.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Družba
Minuli konec tedna se je na nogometni tekmi med Golovico, klubom iz predmestja Celovca, in moštvom Športnega društva Sele, ki je edini dvojezični klub na Koroškem, zgodil rasistični incident. Eden izmed igralcev domačega kluba Golovica je z nacističnimi simboli na dresu in nacističnimi vzkliki žalil gostujoče igralce. Na dokolenkah je imel z roko napisan nacistični simbol 88, s katerim se označuje pozdrav »Heil Hitler« (številka osem ponazarja h, torej osmo črko v nemški abecedi), v 70. minuti igre pa je po prekršku pred slovensko govorečim nasprotnikom dvignil roko v nacistični pozdrav in dejal: »Obstaja le en vodja, vas pa bi morali postreliti ali poslati v plinske celice.«
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Svet
Sporazum za osiromašenje delavcev
Glavni namen TTIP-ja (prostotrgovinskega sporazuma o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu) je liberalizacija ekonomskih odnosov med ZDA in Evropsko unijo. Toda civilnodružbene organizacije, tudi s protesti na spletu in na ulicah, svarijo, da ta sporazum koristi predvsem največjim in najmočnejšim korporacijam, najspornejši pa je zanje mehanizem ISDS, na podlagi katerega bi korporacije lahko tožile države, če bi se jim posel izjalovil pri projektih, ki so skladni z določbami TTIP-ja, ne pa z nacionalno zakonodajo in standardi.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Svet
Regionalne volitve v Kataloniji, ki so bile za separatiste v tej španski pokrajini de facto plebiscit, saj Madrid zavrača izvedbo dejanskega referenduma, so razmerja med zagovorniki in nasprotniki odcepitve še dodatno zapletle. Independististični stranki, Junts pel Si (Skupaj za da) in skrajno leva CUP, sta dobili 72 sedežev v 136-članskem parlamentu, toda podprlo ju je le 49 odstotkov volivcev. Independisti s katalonskim premierom Arturjem Masom na čelu poudarjajo absolutno večino v katalonskem parlamentu, s katero naj bi bili dobili demokratični mandat za postopno odcepitev od Španije v prihodnjih 18 mesecih, zagovorniki enotne Španije pa trdijo, da prvi niso dobili plebiscitarne podpore. Španski premier Mariano Rajoy (Ljudska stranka, PP) je spet ponovil, da je osamosvojitev Katalonije »nemogoča«, tiskovni predstavnik PP Pablo Casado pa je dodal, da bi te »volitve morale enkrat za vselej končati razpravo o neodvisnosti« in da bo vlada v Madridu »še naprej branila enotnost Španije«.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Ekonomija
Profesor Eric Toussaint, belgijski zgodovinar in politolog, se že več kot četrt stoletja ukvarja z dolžniško krizo. Leta 1990 je bil med ustanovitelji mreže organizacij Odbor za odpis dolga tretjega sveta (CADTM). Je avtor številnih knjig, v katerih razčlenjuje vlogo Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke pri širjenju neoliberalnega modela v gospodarstvu in družbi, natančno analizira, kako z dolgom podrediti države, da delujejo v skladu z interesi kapitalskih trgov in centrov moči.
Kot član ali predsednik odborov za resnico o javnem dolgu je uspešno svetoval vladam držav z južne poloble, ki so imele opraviti z javnimi dolgovi. Zadnja leta proučuje javni dolg v državah članicah Evropske unije. Leta 2011 je skupaj z Damienom Milletom napisal knjigo AAA: revizija, odpis, drugačna politika, da bi pojasnil, zakaj so nekateri dolgovi zadolženih držav evropskega obrobja protipravni, nelegitimni in sovražni. In kaj storiti. -
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Kultura | Portret
Gregor Kresal, arhitekt, alpinist, scenarist in režiser
Na festivalih doma in v tujini nagrajeni dokumentarno-igrani film Sfinga (2011), zanj je napisal scenarij in v njem igral, pripoveduje zgodbo o plezalcih, ki so prvi preplezali Sfingo, zaradi 300-metrskega navpičnega vzpona in previsne stene najtežjo smer v Triglavski severni steni. V filmu je prepletel zgodbo alpinista Anteja Mahkote in Petra Ščetina, ki sta leta 1966, sicer s plezalnimi pripomočki, prva preplezala steno, z lastno izkušnjo, ko sta leta 1995 v navezi z Miho Kajzljem prva preplezala Sfingo v prostem slogu.
