Marjan Horvat
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Kultura | Portret
Le pozorno poslušanje razkrije miniature v vokalni izvedbi. Brezhibno interpretacijo. Premišljeno intonacijo vsakega verza. Zasnovano z občutkom, s srcem, ne le z razumom, čeprav je študiral vokalno interpretacijo. S takšnimi poudarki bi lahko povzeli njegove pesmi, ki jih (po)ustvarja iz zakladnice istrskega izročila, in njegove avtorske pesmi, s katerimi zmaguje na festivalih.
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Svet
Je španski Podemos samo klecnil?
Pet mesecev pred parlamentarnimi volitvami v Španiji se razmerja med tamkajšnjimi strankami spreminjajo iz meseca v mesec. Maja so raziskave javnega mnenja kazale, da sta vladajoča Ljudska stranka (PP) in opozicijska socialistična stranka (PSOE) v odstotkih podpore izenačeni z levičarskim Podemosom, julijska anketa, ki jo je opravil španski GAD3, pa je nakazala precejšnje zmanjšanje podpore Podemosu, nekakšni španski »Sirizi«, saj ga je podprlo le 15 odstotkov vprašanih, Ljudska stranka je dobila 29 odstotkov glasov, socialisti pa 25 odstotkov. Kar 12 odstotkov glasov je dobil Ciudadanos, desnosredinska stranka Alberta Rivere, ki prav tako kritizira uveljavljeni dvostrankarski sistem.
-
14. 8. 2015 | Mladina 33 | Kultura
Dušan Šarotar (roj. 1968 v Murski Soboti), pisatelj, pesnik in scenarist, ki je v Ljubljani študiral sociologijo kulture in filozofijo, zadnja leta v svojih romanih piše o že skorajda pozabljeni kategoriji – dušah. Njegovo pisanje je poetično in na trenutke deluje melanholično. Kot da bi skušal na slikarsko platno preslikati notranje krajine svoje biti. V romanu Panorama, v njem pripoveduje o izseljencih, ki jih je zadnja leta spoznaval na potovanjih po Evropi, je ta postopek prignal do skrajnosti. Panorama, ki je bila letos nominirana za nagrado kresnik, je zahteva po upočasnitvi časa in povabilo k refleksiji, meditaciji in razmisleku o tem, kaj se dogaja okrog nas in v nas ter kako živimo. Je zahteven roman, brez klasične romaneskne zgodbe, vendar se branje obrestuje. »Panorama je morebiti subverzivna prav zato, ker ustavlja čas. Ne upam si niti pomisliti, da bi bila subverzivna, ker človek nima več zbranosti, da bi se lahko prebil skozi takšno knjigo. Druga stvar je govoriti, da nimaš časa, da bi prebral knjigo – to pa je že politično vprašanje,« pravi Šarotar.
-
14. 8. 2015 | Mladina 33 | Kultura | Portret
Čeprav je z jasnim in odločnim vokalom v bendu Yogurt nase opozorila že kot srednješolka, se je klasičnega rocka (in slovenske estrade) hitro naveličala, saj ji trije akordi, na katerih v glavnem temelji ta glasba, niso pustili veliko prostora za improvizacijo, ki jo je zanimala. Tudi klasika, končala je srednjo glasbeno šolo smer klavir in se nato vpisala tudi na ljubljansko Akademijo za glasbo, jo je utesnjevala.
-
7. 8. 2015 | Mladina 32 | Družba
Zgodovinar Božo Repe je v svoji najnovejši knjigi S puško in knjigo: Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945 v enem zamahu podrobno opisal nastanek, razvoj in ustroj NOB v Sloveniji, ki je želel, tudi s pesmijo in knjigo, iz »naroda hlapcev narediti narod junakov«. Avtor opisuje zapletena razmerja v času vojne, ko so stare politične elite skupaj s predstavniki katoliške cerkve na Slovenskem, čeprav je slovenskemu narodu grozil etnocid, sprejele napačne odločitve. Repe je v pogovoru zgodovinsko pojasnil formo mentis teh skupin med vojno znotraj »meščanskega tabora« in znotraj rimskokatoliške cerkve v Ljubljanski pokrajini, pa tudi v sami Osvobodilni fronti, ki je imela prav tako opraviti z deviacijami in »levimi odkloni«. Opozarja, da ni bilo objektivnih razlogov za nevarne delitve ljudi v boju proti okupatorjem, pa tudi, da bi meščanski blok, ki se je bal boljševizma, lahko organiziral, namesto čakanja na zaveznike, svoje odporniško gibanje, tako kot se je to dogajalo v nekaterih drugih evropskih državah.
-
7. 8. 2015 | Mladina 32 | Kultura | Portret
Igor Pison, režiser in pisatelj
Poetične. Navdihujoče. K razmisleku spodbujajoče. Premišljeno zasnovane, kot da bi delal po glasbeni partituri; ne po naključju, saj je po osnovni izobrazbi operni režiser. S temi besedami bi lahko opisali dosedanje predstave mladega tržaškega režiserja, ki se tudi težkih in zapletenih tem loteva s pomočjo metafor, njegovih predstav pa – kot v pisanju Jamesa Joycea, ki je pred stoletjem nekaj časa živel v Trstu – ne usmerja kavzalna logika, temveč niz asociacij, ki na subtilen in globlji način gledalcu razodevajo temo in probleme, ki jih odpira dramsko delo. Le igra v njegovih predstavah, ki jih premišljeno izbira, ostaja realistična.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Kultura
Ristić in Frljić – kulturna terorista?
Kontroverzni hrvaški režiser Oliver Frljić pripravlja predstavo o prav tako kontroverznem Ljubiši Ristiću, srbskem režiserju nekoliko starejše generacije, ki je bil v osemdesetih letih, predvsem s predstavama Maša v a-molu in Peržani v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG), utemeljitelj nove estetike in jugoslovanskega političnega gledališča. Takrat ga je Josip Vidmar, eminenca slovenske kulturne politike, ki je imel to moč, da je »padlo, kar je ustrelil«, razglasil – skupaj z Dušanom Jovanovićem – za »kulturnega terorista«, saj je Ristić v predstavah s svojstveno estetiko načenjal tabu teme jugoslovanske politike in družbe.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Družba
Devetdesetletnik Ciril Zlobec, pesnik, pisatelj, publicist, urednik, akademik in nekdanji politik, se je rodil 4. julija v Ponikvah na Krasu, v tedanji italijanski državi. Zavedni Slovenec je že od mladosti s slovensko pesmijo in pregovorno kraško trmo kljuboval fašizmu, zaradi česar so ga, semeniščnika, leta 1941 izključili iz gimnazije v Gorici in Kopru. Leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, postal aktivist OF, po konfinaciji in kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom. Po vojni je končal študij na Filozofski fakulteti, se posvetil novinarstvu, urednikovanju, prevajanju in predvsem pesnjenju. Trideset let je bil urednik revije Sodobnost. Leta 1990 je postal član predsedstva Republike Slovenije.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Svet
Pozabili na zadružna načela in pristali v stečaju
Politična ekonomistka Claudia Sanchez Bajo in izvedenec za razvojna vprašanja Bruno Roelants v knjigi Kapital in past zadolževanja: zadružništvo kot alternativa (2015) na primerih zadrug z vsega sveta dokazujeta, da so se zadruge v času krize pokazale za »bistveno bolj odporne in dinamične« od klasičnih podjetij, saj se »izogibajo pastem zadolževanja, sproščajo družbene in gospodarske sile za skladen razvoj skupnosti in ustvarjajo skupno blaginjo«. Kriza pa je pokazala, da tudi baskovski Mondragon, ki velja za delavski raj, ni imun proti pretresom, ki so se v času finančne in gospodarske krize zgodili na nacionalnih in globalnem trgu.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Kultura
Iz Severne Koreje z ljubeznijo
Dve Koreji na Korejskem polotoku, ki sta nastali po vojaških spopadih med Vzhodom in Zahodom, še danes pripovedujeta vsaka svojo zgodbo o demokraciji in razvoju. Ena je Demokratična republika Koreja, ki je nastala s posredovanjem ameriške vojske v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Druga je Demokratična ljudska republika Koreja, ki je pod vodstvom Velikega vodje Kim Il Sunga in ob pomoči Sovjetske zveze in Kitajske odšla po samosvoji poti ter pristala v džučevizmu, torej v samozadostnosti in osamitvi od preostalega sveta. Kim Il Sung je umrl leta 1994, po smrti pa je postal še »večni predsednik« z mavzolejem v središču Pjongjanga. Njegov sin, Kim Džong Il, ki je državo vodil do smrti leta 2011, je bil »le« vrhovni voditelj, njegov naslednik, zdajšnji predsednik Kim Džong Un, pa je za zdaj še prav tako le vrhovni voditelj.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Kultura | Portret
Lovske opazovalnice. Lovca s puškama na preži. Odiranje srn. Nočni lov. Tuljenje volkov. Oče in sin na lovu na zajce. Mati s hčerkama pred ustreljeno srno. Takšne motive v zadnjih petih letih išče na spletu in jih nato obdela po postopku, ki je njegov »izum« in v zadnjih letih tudi prepoznavni znak njegove umetnosti.
-
1. 7. 2015 | Družba Za naročnike
Reški Let 3 je zagotovo eden najboljših (live) bendov z območja nekdanje Jugoslavije. Skupina je nastala leta 1987 iz članov punk benda Termiti in Strukturnih ptic, multimedijskega projekta, ki je izšel iz reške, predvsem v osemdesetih letih burne umetniške scene. Doslej je izdala devet albumov, pesmi z najnovejšega, ki bo izšel še letos, pa ta čas predstavlja na koncertnih odrih skupaj s kipom »Angela Merkel sere«.
-
1. 7. 2015 | Družba Za naročnike
Guy Standing (1948) je profesor razvojnih študij na Londonski univerzi in soustanovitelj Basic Income Earth Networka (BIEN), krovne organizacije več pobud za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Velja za enega najboljših poznavalcev ekonomike dela v svetu, saj je bil več kot 30 let raziskovalec v Mednarodni organizaciji dela. V zadnjem času je napisal dve precejšnjega zanimanja deležni študiji o prekariatu, torej vse večjem družbenem sloju delavcev, večinoma izobraženih mladih, ki so jim zaradi negotove narave dela kratene ključne pravice. O vsem tem je pisal v knjigi The Precariat: The New Dangerous Class (2011). V novem delu o prekariatu A Precariat Charter: from denizens to citizens (2014) poskuša artikulirati ta sloj delavcev in sooblikovati njegove ključne zahteve v družbenih razmerjih. Njegova študija velja za manifest prekariata v boju za pravice.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Kultura | Portret
Sanela Jahić, intermedijska umetnica
V svojih zadnjih dveh projektih, naslovljenih Tempo Tempo in I am spending my Capital, se je ukvarjala s spremembami v naravi dela, ki so se zgodile z robotizacijo proizvodnje. Tema ji je (p)osebno blizu, saj sta bila njen oče in mama vse življenje tovarniška delavca, in tudi zato, ker je v času študija med poletnimi počitnicami delala v proizvodnji.
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Kultura
Nedavno se je na Kickstarterju, spletni platformi za množično financiranje, pojavil zanimiv in zanj neznačilen projekt. Z njim so se pobudniki namenili zbrati denar za prednaročila čilimov, znamenitih ročno tkanih preprog, ki so v nekdanji Jugoslaviji krasile marsikatera tla, stene, sedežne garniture, postelje, v nekoliko manjši različici pa so (bili) čilimi tudi obvezen del pri muslimanski molitvi. Spletna stran ponuja tri povsem nove, moderne vzorce čilimov, ki so simpatično poimenovani po ljudeh ali družinah, eden izmed njih pa se navezuje na tradicijo vzorcev čilimov v Bosni in Hercegovini.
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Svet
Italijanski filozof Umberto Galimberti (1942), nekdanji profesor na beneški univerzi Ca’Foscari, je napisal štirideset knjig iz psihoanalize, religiologije in kulturne antropologije. V samem osrčju njegovega dela je raziskovanje človeka v vseh njegovih, slabih in dobrih, razsežnostih. V slovenščino sta prevedeni knjigi Grozljivi gost: Nihilizem in mladi (2009) in Miti našega časa (2011).
Z Galimbertijem, ki je minuli petek predaval v Cankarjevem domu, smo se pogovarjali o mitih, ki usmerjajo življenje sodobnega posameznika, o nihilizmu med mladimi, o papežu Frančišku, o sodobni Italiji, o zagatah Grčije in drugih južnoevropskih držav ter o Evropski uniji. -
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Kultura | Portret
Jakopičevo priznanje, najvišja stanovska nagrada za mlade slikarje, se podeljuje za obdobje zadnjih petih let, med njegovimi najbolj opaženimi deli pa je bila monumentalna slika z naslovom Delavca. Ustvaril jo je po motivu slike Lomilca kamenja francoskega slikarja Gustava Courbeta in z njo leta 1849, leto dni po izdaji Marxovega in Engelsovega Komunističnega manifesta, na umetniški način opozoril na težek položaj delavstva v tedanji Evropi.
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Politika
Poimenovanje knjižnice po Balantiču
Matična knjižnica Kamnik se je pred nekaj dnevi z odlokom, ki so ga sprejeli svetniki občin Kamnik in Komenda, preimenovala v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik. Imenovala se bo po pesniku, ki je med 2. svetovno vojno padel kot pripadnik domobranske vojaške formacije. Preimenovanje, ki je potekalo za zaprtimi občinskimi vrati, je v Kamniku povzročilo različne odzive, najostrejši pa je bil Iztok Čebašek, urednik portala Kamnik.info. Zapisal je, da je »poimenovanje knjižnice po častniku kolaborantskih domobranskih enot, ki je aktivno sodeloval z okupacijsko vojsko nacifašističnega zavezništva, ki je v času okupacije uničila več kot 2 milijona in pol slovenskih knjig, nezaslišana politična perverzija posameznikov in lokalno purgarsko-klerofašističnih krogov«.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Svet
Richard Seymour, britanski sociolog z univerze London School of Economics, velja za enega najboljših analitikov političnega dogajanja v Veliki Britaniji. Kot doktorand raziskuje nova leva gibanja in stranke v Evropi. Piše za britanski Guardian, je avtor odmevnega bloga Lenin's Tomb, nedavno pa je soustanovil spletni portal Salvage, katerega namen je rešiti britansko levico. Je pisec knjig The Liberal Defence of Murder, v kateri je skozi politično filozofijo razgalil liberalne zagovornike vojne, in Unhitched: the Trial of Christopher Hitchens, ki je nekakšen kritični življenjepis tega v Britaniji zelo znanega novinarja, literarnega kritika in pisca.
Z Richardom Seymourjem, ki je prejšnji teden v Ljubljani predaval na povabilo Delavsko-punkerske univerze, smo analizirali izide nedavnih britanskih parlamentarnih volitev in se pogovarjali o britanski in evropski levici, strategijah grške Sirize, evropski ksenofobiji do Afričanov in beguncih, ki prihajajo k nam čez Sredozemsko morje. -
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Ekonomija
V prepišni občini Ajdovščina, ki šteje nekaj več kot 6300 duš, je bilo v »zlatem obdobju« njenega gospodarstva, med letoma 2000 in 2006, zaposlenih od sedem do osem tisoč ljudi. Ljudje iz občine in njene okolice so bili zaposleni v gradbenem podjetju Primorje, v Tekstini, v lesnem podjetju Lipa, v Fructalu in seveda v Mlinotestu. V času krize pa so se stebri ajdovskega gospodarstva drug za drugim sesedali, znašli so se v stečaju in likvidaciji. Brezposelnost se je z nekdanjih, tudi za slovenske razmere zavidanja vrednih sedmih odstotkov leta 2005 povzpela na 15 odstotkov leta 2014. Ostalo je le nekaj tisoč delovnih mest, veliko ljudi pa se je znašlo na zavodu za zaposlovanje.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Kultura
1001 izum in slovenska majhnost
V kratkem predstavitvenem filmu razstave 1001 izum: Odkritja zlate dobe islamske civilizacije muslimanski inženir Al Džazari iz 12. stoletja (igra ga oskarjevec Ben Kingsley) pozornost skupine namrgodenih najstnikov, ki so dobili nalogo, naj predstavijo izume iz »mračnega srednjega veka«, preusmeri z Zahoda na muslimansko civilizacijo v obdobju od 7. do 16. stoletja.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Kultura
Reška skupina Let 3, ki koncerte pogosto začini s hudo družbenokritičnimi, včasih pa tudi le zafrkantskimi performansi, prejšnjo soboto v zagrebški galeriji Lauba ni razočarala. Pred skoraj dvatisočglavo množico so njeni člani v subverzivnih kostumih, na katerih so bile natisnjene podobe dolarjev, evrov, golih žensk in dveh velikih očes (vse to so zanje simboli sveta, v katerem živimo), po dvakrat odigrali pesmi z nove plošče, ki bo izšla še pred poletjem. Med njimi je bila tudi aktualna Prdni majko, vendar je na njihovem repertoarju še nekaj zanimivih novih skladb, morda celo potencialnih hitov. Pesmi z novega albuma so močne, prevladuje trdi rock, ne manjka pa niti etno primesi in ostre elektronike, kar je v zadnjih letih zaščitni znak skupine.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Kultura | Portret
Na njegovi spletni strani si je mogoče ogledati, kako korak za korakom nastaja njegov projekt Zaklop/nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja. Z njim bo, od 9. maja do 22. novembra, predstavljal Slovenijo na Beneškem bienalu, morda najpomembnejši razstavi svetovne umetnosti.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Družba
Hrvaška skupina Let 3 bo v soboto v prostorih zagrebške galerije Lauba predstavila skladbe z novega albuma. Seveda so reški provokatorji tudi tokrat poskrbeli, da se bo o njih govorilo.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Kultura
Makedonski režiser Aleksandar Popovski, ki se je rodil leta 1969 v Skopju, je tam, na Univerzi Cirila in Metoda, tudi diplomiral iz gledališke in radijske režije. Po prvih projektih v domovini, kjer se je uveljavil z režijami besedil znanega dramatika Dejana Dukovskega, se je začela njegova »odisejada« po gledališčih drugih držav. Pot ga je najprej vodila na Dansko, nato v Turčijo, Grčijo, Srbijo, na Hrvaško, v Veliko Britanijo in Slovenijo, ki je njegov »gledališki dom«.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Svet
Dr. Grant Farred (1963), profesor afriških študij in angleščine na newyorški Cornellovi univerzi, se je rodil in odraščal v Republiki Južni Afriki. Ko je bil dijak, je sodil v znamenito »generacijo 1976«, ki se je upirala apartheidu, torej segregaciji na rasni podlagi, hkrati pa je bil z levičarskih pozicij kritičen tudi do politike Nelsona Mandele. Po diplomi v domovini je leta 1989 s Fulbrightovo štipendijo študiral na ameriški Univerzi Columbia, leta 1997 pa je doktoriral na Univerzi Princeton.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Družba
Voluharje je treba nagnati od stečajev
Diplomirani inženir in ekonomist Damjan Burger, direktor mokronoškega podjetja M TOM, ki je leta 2010 nastalo z delavskim odkupom na pogorišču tovarne TOM, v službo ne hodi v obleki in s kravato. Ko smo prejšnji četrtek obiskali podjetje, smo ga našli v proizvodni dvorani, kjer je v kavbojkah in puloverju pomagal pakirati oblazinjeno pohištvo, glavni proizvod podjetja. Razlika v primerjavi s prejšnjo upravo je po besedah Gregorja Povšeta, ki je pet let delal tudi v »starem« TOM-u, očitna. »Prejšnji direktor ni nikoli prišel v proizvodnjo. Burger pa je delaven, pošten, pomaga tudi v proizvodnji, če je treba. Se tudi skregava, vendar si vse takoj poveva v obraz,« pravi Povše, eden izmed desetih delavcev, ki so sodelovali, tudi s finančnim vložkom, pri delavskem odkupu tovarne.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Kultura | Portret
Nika Autor, družbeno občutljiva umetnica
Njena razstava Novice so naše!, ki je do konca aprila na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, je pravzaprav siže in teoretična nadgradnja njenega raziskovanja o tem, kako se prepletata (filmska) podoba in družbeni angažma.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Svet
Danes je že v 1500 mestih po svetu, večinoma v Južni Ameriki, Evropi in ZDA, uveljavljen participatorni proračun, torej sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o porabi soodločajo občani in občanke. Prvi je bil Porto Alegre, kjer so ga, na pobudo Delavske stranke, uvedli že leta 1989. V tem južnobrazilskem mestu danes občani odločajo o dobri petini proračunskih sredstev skupnega mestnega proračuna, v New Yorku pa denimo o manj kot odstotku.
