Marjan Horvat
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Kultura | Portret
Prejšnji petek smo na Radiu Ga-Ga poslušali pogovor s Slavkom Bobovnikom, ki naj bi ustanovil športno cerkev, na oltar pa postavil smuči Jakova Faka, dres Petra Prevca in kapo Tine Maze. Odgovoril je tudi na vprašanje, ali namenoma »s svojimi brki razdvaja, že tako razdvojen, slovenski narod«.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Kultura
Galerija Fotografija ponuja na ogled razstavo z zgovornim naslovom Požrešnost. Avtor razstave, fotograf Uroš Abram, sicer tudi fotoreporter in kreativni fotograf Mladine, jo je pripravil v sklopu mednarodnega knjižnega projekta švedske založbe The New Heroes and Pioneers, ki je k sodelovanju povabila sedem mladih avtorjev, da bi predstavili serijo fotografij na temo enega izmed sedmih smrtnih grehov, prenesenih na področje kulture.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Svet
Španska leva stranka Podemos (»Zmoremo«), ki jo je januarja 2014 ustanovil politolog Pablo Iglesias, po nekaterih raziskavah javnega mnenja z nekaj več kot 25 odstotki glasov dohiteva vladajočo Ljudsko stranko (Partido Popular) in ima kar pet odstotkov glasov prednosti pred španskimi socialdemokrati, torej Špansko socialistično delavsko stranko (PSOE). Po podatkih agencije Electograph naj bi se Podemos s 30 odstotki glasov uvrstil na prvo mesto, za PP naj bi glasovalo 24 odstotkov, za PSOE pa 18,6 odstotka vprašanih.
-
Kulisa za razumevanje balkanske mentalitete
Lazar Džamić, po rodu iz Smedereva, je nekdanji srbski novinar, ki se je podal v marketinške vode in napisal več knjig o digitalnem trženju, danes pa je načrtovalec znamk v londonski podružnici podjetja Google. Z družino je pred 16 leti, v času Natovega bombardiranja Srbije, odšel v London, saj ni več prenesel režima Slobodana Miloševića. Kar 11 let ni objavljal v srbščini. Tako je bil jezen na Srbe.
-
Ddr. Rudi Rizman, predavatelj sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v Bologni in v Sarajevu, ni znanstvenik, ki bi se zapiral v slonokoščene stolpe le znanstvenega dela. Kot intelektualec, ki se zaveda družbene odgovornosti, se s prispevki pogosto oglaša v slovenskih medijih, v zadnjih dveh desetletjih predvsem v Delu, Dnevniku in Mladini. Zdaj so njegove refleksije iz zadnjih petnajstih let izšle v knjigi Čas (brez) alternative. V njej so zbrani njegovi zapisi o neoliberalizmu, globalizaciji, medkulturnem in medcivilizacijskem dialogu, o zagatah EU, o ZDA, o eroziji človekovih pravic, o terorizmu, o »akademskem kapitalizmu«, o svetovno znanih intelektualcih in uporništvu doma in v svetu. Če se hoče bralec podrobneje poučiti o znanstvenih temeljih Rizmanovih tez, je knjigo (ta šteje 600 strani!) še posebej zanimivo brati sočasno z njegovo knjigo Odprte sociološke agende – globalizacija, demokracija in intelektualci, ki je pred kratkim izšla pri Znanstveni založbi ljubljanske Filozofske fakultete.
-
Po podatkih Mednarodne zadružne zveze imajo zadružna podjetja in banke po svetu skupno več kot 906 milijonov članov, kar pomeni, da je članov zadrug približno šestina vsega svetovnega prebivalstva. In kakšno »težo« imajo v posameznih gospodarstvih? Zelo žive so v ZDA, ki veljajo za najbolj neoliberalno državo. Tam je imelo leta 2009 7708 zadružnih posojilnic 900 milijard dolarjev vrednostnih papirjev, delež zadrug pa v ustvarjanju BDP-ja znaša 4,7 odstotka. V državah članicah EU imajo zadružne banke v lasti za 7768 milijard dolarjev v vrednostnih papirjih, leta 2008 je njihov delež v depozitih znašal 18 odstotkov, v posojilih pa 16 odstotkov. V Nemčiji prispevajo zadruge 7,3 odstotka v BDP-ja, v Franciji 7,7 odstotka in v Italiji 7,4 odstotka.
-
Boris Buden (1958), hrvaški filozof in publicist, je na Univerzi v Zagrebu diplomiral iz filozofije in doktoriral iz teorije kulture na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Leta 1990, tik pred razpadom Jugoslavije, se je preselil na Dunaj, na začetku novega stoletja pa v Berlin, kjer predava na Fakulteti za umetnost in oblikovanje na Univerzi Bauhaus v Weimarju.
V hrvaščino je pred vojno prevedel zbrana dela Sigmunda Freuda, leta 1998 pa je pripravil novo hrvaško izdajo Komunističnega manifesta s predgovorom Slavoja Žižka. Buden je v devetdesetih letih, ko je sicer živel na Dunaju, s članki v mesečniku Arkzin ostro nastopil proti hrvaškemu nacionalizmu, vendar njegova glavna tarča niso bili hrvaški nacionalisti per se, ampak tiha meščanska, liberalna, kvazinenacionalistična elita, ki je v devetdesetih letih molče spremljala besnenje nacionalizmov. Prav ta elita je njegova glavna tarča še danes, saj ga skrbi, da bo dopustila vznik fašizma na Hrvaškem.
Njegovi prispevki iz Arkzina so bili objavljeni v knjigah Barikade (1996, 1997), v nemščini pa je napisal knjigi o prevajanju Babilonski boj (2004) in Cona prehoda: o koncu postkomunizma (2009). Obe knjigi je prejšnji teden predstavil na predavanjih v ljubljanskem Inštitutu Igorja Zabela. -
Slikar in performer Jaša Mrevlje - Pollak (1978) bo od maja do novembra Slovenijo zastopal na svetovnem umetniškem odru. Za 56. beneški bienale, enega najpomembnejših dogodkov sodobne umetnosti na svetu, bo pripravil projekt Zaklop/nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja, večplastno prostorsko postavitev in performans »in situ«, ki bo potekal vseh 28 tednov bienala, glavni poudarki pa bodo na solidarnosti ter skrbi za skupnost(nost) in čistost komunikacije. To so že od vsega začetka tudi glavni atributi in modus operandi njegove razvejene ustvarjalnosti.
-
Jernej Lorenci, gledališki režiser
Njegova uprizoritev Iliade, Homerjevega epa o peripetijah junakov in bogov, udeleženih v trojanski vojni, ki je trenutno na ogled v Cankarjevem domu, je pravzaprav sinteza in morda tudi vrh nekega tipa gledališča, ki ga je razvijal v zadnjih petih letih. Gre za teater, umeščen med pripovedovanje, gledališko igro in koncert. Teater, ki nagovarja občinstvo predvsem z zvokom, in teater, v katerem mora gledalec sam v sebi poustvariti sliko dogajanja na odru.
-
Klavdij Sluban, umetniški fotograf
Tudi iz njegovega cikla črno-belih fotografij pokrajine, ljudi, barak, pingvinov in tjulnjev na otočju Kergulen, ki bodo pod naslovom Srečni dnevi na osamelem otoku še do konca februarja na ogled v ljubljanski Narodni galeriji, veje njegova radovednost ob odkrivanju novih, pogosto od »civilizacije« pozabljenih krajev.
-
Dr. Anton Vratuša, slovenski politik, borec NOB in slavist, ki bo 21. februarja praznoval častitljivih 100 let, je minulo nedeljo na prireditvi v Dražgošah, kjer je bil glavni govornik, pozval k spravi med nekdanjimi sovražniki v 2. svetovni vojni in k povrnitvi medsebojnega zaupanja med narodi, saj »to dolgujemo žrtvam vojnega in drugega nasilja v 2. svetovni vojni in po njej, pa tudi sami sebi in bodočim rodovom … Stopimo torej skupaj, poglejmo si v oči in si sezimo v roke. Tako bo tudi izhod iz današnjih težav naše družbe lažji, saj si ljudje želijo živeti v miru, medsebojnem zaupanju, solidarnosti in dobrem sosedstvu,« nam je spravno položil na srce Anton Vratuša.
-
Od petnajstih državnih podjetij (Adria Airways, Aero, Elan, Fotona, Helios, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Nova Kreditna banka Maribor, Telekom Slovenije, Cinkarna Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia bazeni, Unior in Žito), ki so plod dolgoletnega slovenskega znanja in dela, zdaj pa so predvidena za prodajo, so nekatera že v rokah tujih lastnikov, druge enaka usoda očitno še čaka. Čeprav nekateri ugledni ekonomisti, kot je prof. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, menijo, da je privatizacija podjetij nujna, »predvsem zaradi izboljšanja upravljanja teh podjetij« in »uravnoteženja javnih financ«, pa se mnenje, da je prodaja teh podjetij na dolgi rok škodljivo početje in pelje v dokončno izgubo gospodarske suverenosti, vse bolj uveljavlja.
-
Grožnje Grčiji, če bi zmagala Siriza
Zakaj je vrednost grških delnic v zadnjem času, ko je veliko govora o zmagi Sirize na prihajajočih parlamentarnih volitvah, začela padati?
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Kultura
Predstavo Zid, ki jo je režiral v obleganem Sarajevu, so igrali pod točo izstrelkov z okoliških hribov. S to gledališko predelavo Sartrove novele o španski državljanski vojni je bosanski režiser Dino Mustafić skušal gledalcem prikazati vso absurdnost vojne v BiH in na območju nekdanje Jugoslavije. Vojna izkušnja ga je zaznamovala kot človeka in gledališkega ustvarjalca, saj je spoznal, da se je treba za svobodo boriti ves čas, v miru in vojni.
Dino Mustafić (1969) je med vojno končal študij režije na sarajevski Akademiji za gledališke umetnosti ter študij književnosti in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Odtlej je režiral dokumentarne filme, glasbene projekte in gledališke predstave. Njegov prvi igrani film Remake je bil leta 2003 na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu izbran med peterico najboljših. Režiser Mustafić je režiral v večini nekdanjih jugoslovanskih republik, v gledališkem svetu pa je znan tudi zaradi dolgoletnega vodenja mednarodnega gledališkega festivala Mess, ki ga je leta 1997 obnovil in postal pri 27 letih njegov najmlajši direktor.
Ta čas režira v novogoriškem gledališču delo znanega ruskega dramatika Jevgenija Švarca Zmaj. Konec novembra pa bodo v tem gledališču igrali tudi predstavo Majhen mi je ta grob, ki govori o Mladi Bosni in Gavrilu Principu. -
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Kultura
Kovič je bil Kovič. En sam in edinstven.
V knjigi Jutranji sprehajalec (2005) Kajetan Kovič seveda ni opisoval samo ljudi in živali z vsakodnevnega sprehoda po Ljubljani, od AMZS na Dunajski cesti do Žal, ampak je pesnikova hoja predvsem »hoja po notranjosti«, refleksija njegovega dotedanjega pesniškega in prevajalskega dela in (i)zbor spominov, ki so ga zaznamovali kot pesnika in človeka.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Kultura
Prostor srečevanja in pustolovščin
Srećko Horvat, mladi hrvaški filozof, pisec knjig in člankov za vodilne svetovne medije, je širši javnosti morda najbolj znan kot utemeljitelj zanimivega festivala Subversive, ki je od leta 2008 do 2013 v Zagrebu gostil najbolj znana imena svetovne filozofije, sociologije in umetnosti. No, odkar od lani s festivalom ne sodeluje več, se je lotil snovanja Filozofskega gledališča, ki je zanj logično nadaljevanje delovanja pri festivalu Subversive, le da je tokrat poudarek na gledališču. »Ne gre za kakršenkoli teater, ampak za angažirano gledališče, ki temelji na ideji, da je mogoče na temelju gledališkega diskurza zasnovati novo paradigmo tudi za humanistične znanosti, jih povezati z gledališčem in, nasprotno, gledališče združiti s filozofijo,« pravi Horvat.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Družba
Kostanjevica na Krki, mestece, ki je v srednjem veku nastalo južno od Novega mesta na majhnem otočku v 180-stopinjskem zavoju reke Krke, je že od petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je pod vodstvom takratnega ravnatelja tamkajšnje šole in kulturnega delavca Lada Smrekarja začel njen kulturni prerod, fenomen v Sloveniji in zagotovo tudi v Evropi. Mestece s 750 dušami se danes ponaša s kar 11 umetniškimi deli na prebivalca. Morda največ v Evropi. Iz te male občine prihaja ali pa je z njo povezanih več kot 40 priznanih umetnikov (slikarjev, oblikovalcev, arhitektov, dirigentov, glasbenikov, igralcev itd.).
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Svet
Prihodnjo nedeljo, 9. novembra, se bodo Katalonci in Katalonke na posvetovalnem referendumu odločali o (ponovni) samostojnosti severovzhodne, industrijsko najbogatejše španske regije, ki jo zaznamujejo poseben jezik, kultura, sedemstoletna tradicija parlamentarizma in prestolnica Barcelona. O zapletih pri izvedbi referenduma, o kratkih stikih s špansko vlado in ustavnim sodiščem, o primerjavi katalonskega s škotskim referendumom o samostojnosti, o identiteti Kataloncev, o razlogih za množično priseljevanje v Katalonijo v zadnjem stoletju in glavnih razlogih za veliko podporo Kataloncev samostojnosti smo se pogovarjali z Albertom Royo-Marinéjem, nekdanjim zunanjim ministrom v katalonski vladi, dolgoletnim sodelavcem evropske komisije, profesorjem evropskih študij in zdajšnjim generalnim sekretarjem katalonskega Sveta za javno diplomacijo. Royo-Mariné je bil že večkrat v Sloveniji, tokrat pa se je v Sloveniji mudila »njegova« misija, ki je slovenske politike prepričevala, da bi slovenski parlament s posebno resolucijo podprl Katalonce v njihovih prizadevanjih za samostojnost.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Kultura | Portret
Po nastopih na Hrvaškem, v Italiji in Srbiji smo ga v odmevni predstavi Grobnica za Borisa Davidovića, ki jo je Ivica Buljan režiral po istoimenski zbirki novel jugoslovanskega pisatelja Danila Kiša, nedavno lahko videli tudi pri nas.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Kultura
Tudi na Slovenskem zadnja leta doživljamo revival političnega gledališča, saj je globoka družbena kriza naravno g(n)ojišče za takšno zvrst umetnosti. Le redki slovenski režiserji si drznejo stopiti na pot brezkompromisnega razgaljanja družbene stvarnosti. So se pa s konceptom političnega gledališča na slovenskih odrih uveljavili nekateri hrvaški režiserji. Omenimo le Boruta Šeparovića in njegovo predstavo v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) Razredni sovražnik in Oliverja Frljića, ki je v istem gledališču režiral predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine in v kranjskem Prešernovem gledališču 25.671, predstavo o izbrisanih, ki je zbudila precejšnje zanimanje.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Svet
Socialno podjetništvo po britansko
David Barrie (1964) je leta 1983 na Univerzi v Yorku diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine, zadnjih 25 let pa dela kot producent, režiser in avtor dokumentarcev za BBC, Channel 4, National Geographic in CNN. Posnel je denimo zgodovinske dokumentarce o britanskem kralju Juriju VI., o windsorski princesi Wallis Simpson, dokumentarec o smrti pevca skupine INXS Michaela Hutchencea, jeseni pa bo BBC predvajal serijo njegovih dokumentarcev o francoskem cesarju Napoleonu. Med njegovimi projekti, ki so zbudili največ zanimanja, sta intervjuja s francosko-švicarskim režiserjem Jean-Lucom Godardom in nemškim slikarjem Georgom Baselitzem.
-
18. 10. 2014 | Kultura
Slovenska premiera predstave Grobnica za Borisa Davidoviča
Znameniti jugoslovanski, le tako se je opredeljeval, pisatelj Danilo Kiš (1935-1989) je izdal Grobnico za Borisa Davidoviča leta 1976, da bi z njo razgalil ujetost posameznika, revolucionarja, v stalinistične stroje razčlovečenja. V njej je reflektiral tudi svoje lastne izkušnje iz časa vojne, ko je v nacističnem taborišču izgubil očeta, sam pa je vojno preživel na Madžarskem, kamor ga je odpeljala mati tik pred vojno. »Obseden sem s holokavstom, izginotjem očeta, s spomini na težko otroštvo v času vojne. Moral sem se osvoboditi teh obsesij. Zato sem pisal o tem. Ko se je v petdesetih in šestdesetih letih začelo govoriti o komunističnih koncentracijskih taboriščih – gulagih – njihov obstoj so francoski intelektualci zanikali – me je ta tema obsedla. Dneve in noči sem razmišljal o tem. Iz te obsedenosti je nastala Grobnica za Borisa Davidoviča,« je dejal Kiš v intervjuju konec osemdesetih let prejšnjega stoletj. Odzivi na njegovo knjigo so bili burni povsod po Jugoslaviji. Vendar kritikov ni toliko motila tema, ki jo obdeluje, ampak Kišev pristop v obdelavi. Več>>
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Svet
Gospodarska ureditev, kakršno poznamo, povzroča v družbi vse večjo neenakost. Neenakost se je v času finančne krize, ko so banke vsilile socializacijo izgub, še povečala in povečevala se bo, če se ne bo kaj korenito spremenilo, tudi prihodnja desetletja. V tej ureditvi, v kateri bogati še bolj bogatijo, revni postajajo vse revnejši, dobički na kapital rastejo, plače stagnirajo. A mogoč je tudi drugačen kapitalizem, saj je bilo po vojni in približno do leta 1973, ko so se začele neoliberalne reforme, vzpostavljeno ravnovesje med delom in kapitalom. Danes pa naj bi bilo nujno uvesti progresivno lestvico obdavčevanja. Blaga redistribucija torej. To so glavni poudarki Kapitala v 21. stoletju (2014), knjige francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja, ki je v tem tour de force projektu sistematično analiziral neenakost na podlagi davkov, zbranih v posameznih državah.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Svet
Kojina Karatanija (1941), japonskega filozofa in literarnega kritika, se je že v osemdesetih letih prijel naziv »razmišljujoči stroj« (The Thinking Machine). Nekateri mu pravijo tudi »japonski Žižek«. Marksist po osnovni usmeritvi piše o filozofiji, literaturi in arhitekturi, zadnje desetletje in pol pa se je posvetil pisanju knjig, v katerih se ukvarja s politično filozofijo in ekonomijo, saj ga skrbi, kam vodi Japonsko in druge družbe sedanji neobrzdani kapitalizem. Značilno za njegovo misel je izumljanje novih konceptov analize, s katerimi na novo osvetljuje družbene pojave.
Karatani je na Univerzi v Tokiu diplomiral iz ekonomije in nato magistriral iz angleščine. Sprva je na tokijski univerzi Hosei predaval književnost, že leta 1975 pa so ga kot gostujočega predavatelja povabili na ameriško univerzo Yale. Med njegovimi deli je treba omeniti še Transkritiko: o Kantu in Marxu (2010, Transcritique: On Kant and Marx, 2003), knjigo, iz katere si je Slavoj Žižek sposodil koncept »paralaktičnega pogleda«, še posebej pa njegova zadnja dela: History and Repetition (2011, Zgodovina in ponovitev) in Structure of World History: From Modes of Production to Modes of Exchange (2014, Struktura svetovne zgodovine: od produkcijskih načinov k načinom menjave). -
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Kultura
Igra o Antikristu: Oratorij o mariborski nadškofiji – premiera je napovedana za 24. oktober – bo verjetno ena izmed najodmevnejših gledaliških predstav/oper v letošnjem letu.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Kultura | Portret
Vinko Möderndorfer, književnik in režiser
Njegov film Inferno, ki ga je te dni predstavil na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, govori o družini, v kateri sta oba starša zaradi krize izgubila službo. V ospredju zgodbe je boj očeta za golo preživetje družine. Oče (igra ga Marko Mandić) se neuspešno bojuje proti krivicam, ki jih povzroča nevidna oblast kapitala, in tudi sam vse bolj drsi proti socialnemu dnu. »Takšnih stisk ljudi, ki se znajdejo na robu preživetja, je danes vse več. V filmu sem želel pokazati, kako sta nesreča in beda lepljivi. In ko se enkrat nesreča in beda, ki sta v današnjem svetu že stigma, prilepita na človeka, se ju ta ne znebi več,« pravi avtor filma, ki na prvi (p)ogled ne ponuja rešitve iz socialnega brezna. Pa ni tako, kajti pravi, da je »rešitev v boju proti krivicam in bedi. Treba se je boriti. In junak filma se bori kot boksar v ringu. Lahko nam je za zgled. In to je temeljno sporočilo Inferna«.
-
5. 9. 2014 | Mladina 36 | Kultura
Arjan Pregl (1973) je leta 1998 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom Metke Krašovec in Bojana Gorenca, tri leta kasneje je na isti šoli končal magistrski študij slikarstva in leta 2004 še magistrski študij grafike. V svojih delih, pogosto humornih ali ironičnih, tematizira družbeno aktualne pojave, kot implicitna rdeča nit pa je v njih vedno prisotna refleksija teorije umetnosti. Za svoje delo je dobil različne nagrade, bival v umetniških rezidencah v Berlinu in Londonu, v katerih bivanje omogoča ministrstvo za kulturo. Razstavljal je v številnih evropskih državah, pa tudi v ZDA, na Japonskem, njegove slike najdemo v več javnih zbirkah, med drugim v umetniški zbirki evropskega parlamenta.
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Kultura | Portret
Teslova tuljava v njegovem studiu – sestavil jo je nedavno, da bi jo, kot že prej nekateri drugi umetniki, uporabil za glasbilo (s spreminjanjem frekvence strele lahko proizvajaš različne zvoke) – združuje obe njegovi ljubezni: fiziko in glasbo. Diplomirani fizik poudarja, da obe področji povezujejo podobni zakoni. Tako kot fizikalne pojave določajo vibracije, nihanja, odnosi med frekvencami, te kraljujejo tudi v glasbi z akordi, višjimi harmonskimi toni, resonancami itd. Glasba mu je pomagala bolje razumeti nekatere fizikalne pojave, pa tudi življenje samo, kajti po njegovem je mogoče tudi družbene odnose interpretirati s pomočjo fizike in glasbe. Bistvene, tako v življenju kot v glasbi, pa se mu zdijo resonance, uglašenosti v ansamblu, z občinstvom, z naravo.
-
14. 8. 2014 | Mladina 33 | Kultura
Branko Šömen (1936) je avtor več deset romanov, pesniških zbirk, scenarijev legendarnih jugoslovanskih filmov (Rdeče klasje, Samo enkrat se ljubi, Strici so mi povedali, Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica itd.), nekaterih besedil pesmi v zlatih časih slovenske popevke, dveh knjig o Vaclavu Havlu in navsezadnje obsežnih knjig o prostozidarstvu, ki so zbudile precej zanimanja.
Mlada leta je preživel v Murski Soboti – Prekmurje je zanj vseskozi ostalo pomemben vir ustvarjalnega navdiha –, nato je v Ljubljani študiral primerjalno književnost in bil leta 1962 zaprt zaradi objav v satirični reviji Bruc. Šömen je, ker je bil novinar in filmski ustvarjalec, obiskal precej predvsem srednjeevropskih in vzhodnoevropskih prestolnic, dalj časa pa je živel tudi v ameriškem Los Angelesu.
