Marjan Horvat
-
14. 8. 2014 | Mladina 33 | Kultura | Portret
Od aprila je zaposlen v SNG Drama Ljubljana. Pri 24-letih je najmlajši igralec, ki so ga zaposlili v tem prestižnem gledališču. V njem pa ne počiva (v senci Draminih prvakov), saj je že odigral zahtevne in izzivalne vloge v Tauferjevi Kaliguli, Pandurjevem Richardu III. + II., Misteriju Buffo Aleksandra Popovskega, konec septembra pa bo v Mali drami nastopil v glavni vlogi, kjer bo upodobil Hinkemanna v Tollerjevi drami.
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Svet
Škotska na poti v samostojnost?
V četrtek, 18. septembra, bodo škotski volivci in volivke odločali, ali naj Škotska po 300 letih sobivanja v Veliki Britaniji postane samostojna država. Čeprav ankete javnega mnenja že dobro leto napovedujejo neuspeh zagovornikov osamosvojitve, saj bi zanjo glasovalo okoli 40 odstotkov volilnih upravičencev, proti bi jih bilo okrog 45 odstotkov, približno 15 odstotkov pa je neodločenih, na Otoku vseskozi poteka zanimiva razprava. V njej zagovorniki samostojnosti ostro in sistematično kritizirajo politiko britanske vlade, ki čedalje bolj krči socialno državo, sodeluje pa v brezsmiselnih vojnah po svetu. Zato trdijo, da bi zmogli in znali Škoti sami bolje upravljati Škotsko, kot to počne Westminster. Iz njihove kampanje lahko sklepamo, da hočejo škotsko državo, ki bo pacifistična in socialna, torej pravo nasprotje neoliberalistični politiki britanske vlade.
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Svet
Na spletni strani aidtoisreal.org so objavljeni do dolarja natančni podatki, koliko denarja bo katera ameriška država donirala Izraelu v obliki vojaške pomoči med letoma 2009 in 2018. Največ bo prispevala Kalifornija s 3,5 milijarde dolarjev, sledi ji New York z 2,5 milijarde dolarjev, skupno pa bodo ZDA namenile v tem času Izraelu 30 milijard dolarjev vojaške pomoči. Avtorji spletne strani opozarjajo, da je »Izrael zlorabil ameriško pomoč za pobijanje palestinskih civilistov, uničenje civilne infrastrukture, za blokado Gaze in za gradnjo nelegalnih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu«. Več>>
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Kultura | Portret
Njegova slika Skrivnosti gozda, naslikana v alkidni tehniki, ki mu je maja prinesla nagrado skupine OHO – to podeljujejo umetnikom in umetnicam do 35. leta, v zadnjih dveh letih inovativnim in kreativnim –, prikazuje različne izseke iz družbene realnosti. Na njej vidimo med seboj povezane prizore ljudi na plaži, med plesom, na pikniku, narodno-zabavni bend, pa tudi intimna srečanja in celo posilstvo. Vse to dogajanje nadzorujejo in se vanj vpletajo »možje v črnem«, ki nastopajo na sliki kot nekakšna bajeslovna bitja.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Družba
Draga Potočnjak, igralka in pisateljica, se je rodila leta 1958 v Prelogu na Hrvaškem. Leta 1964 se je njena družina preselila v Slovenijo. Študirala je na AGRFT, leta 1981 diplomirala in se istega leta zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG). Pot dramske igralke je v tem gledališču začela v legendarnih predstavah Peržani, Missa in a minor, Romeo in Julija režiserja Ljubiše Ristića, kasneje pa je sodelovala s številnimi režiserji v Sloveniji in v nekdanjih jugoslovanskih republikah.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Politika
»To je več kot le tipična čestitka Združeni levici zaradi njenega uspeha na minulih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. V tem pismu izražamo svoje navdušenje nad tem, da Siriza navdihuje sodelovanje med našimi tovariši. Slovenski volivci so vam zaupali, ne zgolj kot začasni volilni koaliciji, ampak kot politični sili, ki je sposobna materializirati njihove upe po spremembah. Vaš uspeh dokazuje, da združevanje ne le krepi sile na levici, ampak jih množi.« Tako je vodja grške Sirize Aleksis Cipras v pismu Združeni levici pozdravil uspeh koalicije, Demokratične stranke dela, Iniciative za demokratični socializem in Gibanja za trajnostni razvoj, ki so združili moči v slovenski Združeni levici, najprej za evropske in zatem tudi za parlamentarne volitve. In skupaj uspeli. Koalicija je dobila 5,97 odstotka glasov in postala s šestimi poslanci pomemben dejavnik v parlamentu.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Kultura | Portret
Aljoša Harlamov, literarni kritik
Roman vedno prebere do konca. Tudi če se mu zdi zaplet za lase privlečen, liki neživljenjski in slog nikakršen, kar se pogosto zgodi v hiperprodukciji sodobnega slovenskega romanopisja, se tudi od slabih avtorjev lahko česa naučimo. »V vsaki knjigi je mogoče najti kaj dobrega. Če bomo knjigo odložili že po tridesetih straneh, ne bomo prišli do tiste majhne kakovosti, ki se morda skriva v črni luknji romana,« pravi Aljoša Harlamov, slovenist, doktorand na ljubljanski Filozofski fakulteti in letošnji dobitnik Stritarjeve nagrade, ki jo Društvo pisateljev Slovenije podeljuje mladim literarnim kritikom.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Kultura
Arles, majhno, čez leto zaspano provansalsko mestece na jugu Francije, vsako leto za nekaj poletnih mesecev postane »meka« svetovne fotografije. V njem poteka svetovno pomemben fotografski festival z naslovom Recontres d’Arles, kar bi lahko prevedli kot »za srečevanje drugih«. V tem času si nekaj manj kot sto tisoč ljubiteljev fotografske umetnosti, kolikor jih letno obišče festival v Arlesu, lahko ogleda petdeset razstav fotografij najbolj priznanih fotografov na svetu. Toda razstav, kot pravi Branimir Ritonja, mariborski fotograf, ki je letos obiskal arlski festival že petič zapored, je v resnici še veliko več, saj veliko fotografov razstavlja svoja dela kar v kleteh stanovanjskih hiš, kjer jim meščani Arlesa postavijo improviziran razstavni prostor. Več>>
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Svet
Birgitta Jónsdóttir (1967), islandska pesnica, pisateljica, aktivistka in političarka, je v času krize v islandski parlament Althing pripeljala Gibanje državljanov, katerega cilj je bila demokratična reforma, s katero naj bi presegli strankarsko politiko, lani pa še Piratsko stranko, ki jo vodi. Ključni cilj privržencev Gibanja državljanov je bil oblikovati in uveljaviti novo islandsko ustavo, ki bi jo napisali državljani, vendar jim je spodletelo. Piratska stranka pa jo je pritegnila s platformo za nov tip demokracije, demokracijo 2.0., na katero se Jónsdóttirjeva zdaj osredotoča pri svojem političnem delovanju.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Kultura
Na festivalu Les Recontres d’Arles, ki sodi med najpomembnejše fotografske dogodke na svetu – samo lani si je nekaj manj kot 60 razstav v zgodovinsko pomembnih stavbah mesta ogledalo skoraj sto tisoč ljudi –, bo letos s samostojno razstavo sodeloval tudi Ciril Jazbec. Mladega slovenskega fotografa je 111-članska žirija uglednih kuratorjev, galeristov, urednikov in priznanih fotografov izbrala med 300 fotografi z vsega sveta.
-
1. 7. 2014 | Družba
Tone Partljič (1940), pisatelj, dramatik, scenarist in politik, je znan predvsem kot komediograf. Napisal je več kot trideset komedij, med katerimi sta najodmevnejši Moj ata, socialistični kulak (1983), ki je doživela tudi filmsko upodobitev z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem v glavni vlogi, in komedija Ščuke pa ni (1973), v kateri karikira samoupravljanje v podjetjih.
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Leta 1982 je Vito Taufer, tedaj še študent AGRFT, s »punkersko« predstavo Razredni sovražnik, ki je nastala po tekstu britanskega dramatika Nigela Williamsa, sprožil pravo revolucijo v slovenskem in tudi jugoslovanskem gledališču, saj je z njo brutalno razgalil vse notranje antagonizme tedanje jugoslovanske družbe.
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Dr. Alenka Zupančič Žerdin sodi v znamenito Ljubljansko šolo psihoanalize, ki je črpala iz poststrukturalizma in iz filozofije Jacquesa Lacana. Doktorirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti pri dr. Slavoju Žižku in drugič na Université Paris VII pri Alainu Badiouju. Napisala je več monografskih del, nekatera so prevedena v tuje jezike, med njimi pa je treba posebej omeniti dela Nietzsche: Filozofija dvojega; Etika realnega: Kant, Lacan; Seksualno in ontologija in v širši intelektualni javnosti najbolj znano Poetika: druga knjiga, v kateri je znanstveno rehabilitirala pojem smešnega in komedijo. Prav to knjigo naj bi bil frančiškan Viljem Baskervilski v Ecovem zgodovinskem romanu Ime rože »odkril« v zaprašeni knjižnici srednjeveškega samostana iz 13. stoletja, kjer so se dogajali nepojasnjeni umori.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Kultura
Andrej E. Skubic (1967) je na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral slovenistiko in anglistiko ter tam leta tudi 2003 doktoriral na temo sociolektov v jezikovni stvarnosti in literaturi. Poleg prevajalskega dela je napisal šest romanov in zbirko kratkih zgodb. Za romaneskni prvenec Grenki med je leta 2000 dobil Delovo nagrado kresnik, isto nagrado pa leta 2011 tudi za roman Koliko si moja?.
Skubic je kot pisatelj tankočuten in kritičen opazovalec družbenega življenja v Sloveniji, predvsem vedno bolj prekarnega srednjega sloja, ki mu tudi sam pripada, ker je »fluiden, saj gre v njem za stalno redefiniranje vlog, iskanje svoje vloge«
Pred dvema tednoma je izšel njegov najnovejši roman Samo pridi domov, v katerem literarno osvetljuje pojav korupcije v Sloveniji. Avtor ta fenomen kaže s človeške plati, na ravni primarnih medčloveških odnosov med protagonisti, saj če »daš to tematiko v roman, v njem deluje čisto drugače kot v časopisu. Te nore stvari v romanu izpadejo res nore«. -
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Kultura
Jaka Andrej Vojevec, gledališki režiser
Jaka Andrej Vojevec (1978) je v času študija primerjalne književnosti in angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti redno zahajal v slovenska gledališča. Vanje je vstopal, tako pravi, kot v ritualni prostor, čisto svoj in poseben svet. Leta 1999 je bil med ustanovitelji študentske gledališke skupine Hiperclorhidria.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Kultura | Portret
Špela Čadež, avtorica animiranih filmov
Njen 12-minutni film Boles, ki je bil letos nagrajen na najbolj prestižnih svetovnih festivalih animiranega filma, temelji na kratki zgodbi Maksima Gorkega z naslovom Njen ljubimec. Gorki je v njej popisal spomine študenta, ki ga starejša prostitutka Tereza prosi za pomoč pri pisanju pisma ljubimcu Bolesu. Študent ji pomaga s pismom, ko pa ga Tereza prosi, naj napiše še pismo Bolesa njej, se razkrije, da si je Tereza ljubimca izmislila. Poanta Gorkega je socrealistična, saj v sklepu zgodbe sugerira (humanistično) misel, da je treba negovati sočutje do vseh ljudi, še posebej do tistih v »padlem razredu«, ki jih »zaradi občutka naše superiornosti« navadno v vsakodnevnem življenju niti ne opazimo.
-
7. 6. 2014, 07:50 | Družba
Jurij Gustinčič, pronicljiv komentator
Leta 2009 je novinarju Marjanu Horvatu govoril o krizi kapitalizma in zamujenih priložnostih v razvoju socialističnega sistema, o svoji družini, življenju v Stalinovi Sovjetski zvezi in o poti v Turkmenistan, o očetovem odhodu na Goli otok. O njegovih pogledih na bodoče urejanje razmerij v svetu preberite v interjuju:
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Kultura
Festivali umirajo in se rojevajo
Ves ta mesec si je mogoče v ljubljanskih galerijah in celo v nekaterih javnih stavbah ogledati razstave fotografij priznanih avtorjev, samo ta teden pa v Atriju ZRC SAZU tudi projekcije njihovih fotografij. Smo v najbolj intenzivnem tednu fotografskega festivala Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2014, ki ga bo zaokrožila sobotna podelitev nagrad za najboljše fotografije.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Kultura | Portret
Katarina Morano, filmska režiserka
Njen kratki igrani študentski prvenec Kam?, z njim se je uvrstila med deset nominirancev za letošnjega študentskega oskarja, je lirična, ganljiva in pretresljiva filmska pripoved o bolnem dekletu, ki se sooči z neizbežno smrtjo.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Kultura
Opozarjanje na napake civilizacije
Črno-bela fotografija dolge ulice pred sedežem Nacionalnega radia v Pragi, z moško roko v ospredju, na kateri je ura, ki kaže nekaj čez šesto zjutraj, je bila posneta 21. avgusta 1968. Danes velja za najprepoznavnejšo podobo začetka vdora sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško, kjer so si drznili pod vodstvom Aleksandra Dubčka misliti socializem s človeškim obrazom.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Politika
Dr. Žiga Vodovnik, doktor političnih znanosti, je bil v času doktorskega študija raziskovalec na Bostonski univerzi, podoktorski študij je opravljal na Harvardu, zadnja leta pa je tesno sodeloval z velikanoma ameriške kritične misli Howardom Zinnom in Noamom Chomskim. Danes predava na Fakulteti za družbene vede o ideologijah, družbenih gibanjih, zgodovino političnih idej in teorijo demokracije.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Kultura
O svoji zadnji pesniški zbirki Davek na dodano vrednost, o usodi poezije v 21. stoletju, o mladi generaciji (pesnikov), o mačehi Evropi, o tem, zakaj je umetnost družbeno pomembna, pa tudi o tem, komu maha v zadnji pesmi iz svoje najnovejše zbirke.
Katja Perat (1988), diplomantka filozofije in primerjalne književnosti in doktorandka na Filozofski fakulteti, je s pesniškima zbirkama Najboljši so padli (2011), ki je bila izbrana za najboljši literarni prvenec, in Davek na dodano vrednost (2014) ter z recenzijami knjig, ki jih piše za Air Beletrino in Poglede, postala prepoznaven glas mlade generacije književnikov. V pesmih kritično obravnava slovensko literarno srenjo, usodo poezije in umetnosti in tudi družbene pojave. Njene pesmi iz prve zbirke so uvrščene v antologijo slovenske poezije 75 pesmi od Dekleve do Peratove, ki je izšla ta mesec. Nekateri kritiki pravijo, da je v svojih zapisih cinična, vendar – kot je razvidno iz pesmi v zadnji zbirki – verjame v lepoto, ljubezen in solidarnost. Predvsem pa v avtonomijo umetnosti in umetniške besede, saj je umetnost »v kognitivnem smislu prostor velikanske svobode. Znotraj tega prostora je mogoče reči karkoli, in to možnost je modro izkoristiti«. To pa Peratova artikulirano, jasno in kritično tudi počne. -
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Kultura | Portret
Miha Turšič, postgravitacijski umetnik
Čeprav je direktor Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt), ki so ga pred dvema letoma odprli v Vitanju, ga zvezde, galaksije, planeti in astrofizikalni pojavi pravzaprav ne zanimajo. Zanj je vesolje, točneje diskurz o vesolju, zgolj skupek pogojev, ki mu omogoča misliti nove oblike umetnosti, evolucijo človeka v 21. stoletju, vpliv tehnologije na bivanjsko izkušnjo, predvsem pa ga zanima, kako z novimi umetniškimi praksami razvoj v najširšem smislu usmeriti tako, da bi spričo tehnološke revolucije »ubranili tisto, kar je najbolj človeškega v nas samih«.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Politika
Dr. Gorazd Kovačič (1977), profesor na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se raziskovalno ukvarja z različnimi temami s področja socialne in politične teorije ter z evroatlantskimi povezavami. Naslov njegove doktorske naloge je Koncept družbe in družbenega pri Hannah Arendt kot prispevek k dekonstrukciji družbe.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Kultura | Portret
Perpetuum Jazzile, vokalna skupina
Njihove izvedbe pesmi, večinoma priredb, so brezhibne. Harmonije, ritmi, medsebojno barvno prepletanje glasov in fraziranje so izpiljeni do najmanjše podrobnosti. V aranžmajih in izvedbah ni prostora za napake. Morda prav zaradi popolnosti njihovih priredb nekateri kritiki menijo, da ubijajo originalne pesmi. Ali pa gre v vse bolj ciničnem svetu komu na živce njihovo veselje do petja in življenja, ki ga izžarevajo na odru, ko pojejo pop pesmi Lady Gaga, Davida Guette, Daft Punka, Michaela Jacksona, Abbe itd.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Kultura
Obiskali smo jih minuli ponedeljek, na vajah pred koncertom v Cankarjevem domu. Štirideset moških glasov je po napotkih dirigenta prof. Franca Gornika, staroste partizanskega petja, ki vodi zbor že 22 let, ponavljalo pesmi ali samo refrene šestnajstih skladb, ki jih bodo predstavili na koncertu.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Kultura
Anja Štefan je danes v svetu otrok in staršev sinonim za dobro pravljico. Išče jih v ljudskem izročilu, jih prireja, hkrati pa tudi sama piše pravljice, sestavljene iz dialogov, ki jih znajo otroci – zaradi njenega poetičnega jezika – na pamet. Poleg tega je izvrstna pripovedovalka. Leta 1998 je zasnovala Pripovedovalski festival Pravljice danes, ki ga s tričlansko ekipo vodi še zdaj.
