Marjan Horvat
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Politika
Dr. Dušan Plut (1950), geograf, ekolog in zgodovinar, je bil leta 1989 prvi predsednik Zelenih Slovenije. Njegova stranka je vstopila v Demosovo vlado in leta 1990 je bil izvoljen v predsedstvo RS. Zelene je vodil do leta 1993, takrat pa je stranko, v kateri so se začele uveljavljati desne politične težnje, zapustil, saj je prepričan, da mora zelena paradigma vključevati tudi socialno pravičnost. Nato se je scela posvetil akademski karieri, vendar ostal vseskozi družbeno angažiran intelektualec. Tudi z udeležbo na protestih v času vseslovenske vstaje pozimi 2012/2013.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Kultura | Portret
Huiqin Wang, slovensko-kitajska umetnica
Njen največji in najodmevnejši projekt zadnjih deset let je skozi umetnost seznaniti slovensko in kitajsko javnost z življenjem in delom barona Ferdinanda Avguština Hallerja von Hallersteina, jezuitskega misijonarja iz 18. stoletja, doma iz Mengša, ki je kot dvorni astronom in mandarin tretje stopnje preživel šestintrideset let na dvoru cesarja Qianlonga.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Kultura
O režiji dramatizacije romana Angel pozabe, o zagatah slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, o stiskah mladih ter o razmerah v Sloveniji, ki potrebuje intelektualce, ki bi začeli udrihati po elita.
Režiser Igor Pison (1982) je imel zadnje mesece zahtevno nalogo. V ljubljanski Drami so mu zaupali priredbo in režijo večkrat nagrajenega romana Angel pozabe, v katerem koroška Slovenka Maja Haderlap opisuje boj partizanov na avstrijskem Koroškem proti nacizmu in proces prisilne asimilacije. Pison je nalogo opravil izvrstno, saj mu je, kot smo videli na premieri v petek, uspelo v dobrih dveh urah popeljati gledalca skozi poetični svet Maje Haderlap in partizanskega boja koroških Slovencev ter pri občinstvu brez hollywoodske patetike zbuditi zanimiv odziv. -
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Kultura | Portret
Janez Janša alias Emil Hrvatin, umetnik
Čeprav velja za enega najbolj podkovanih teoretikov umetnosti v Sloveniji, njegove razstave, performansi in gledališki projekti niso hermetični. Nasprotno. V svoji komunikaciji z gledalcem so njegova umetniška dela, vsaj večina njih, zelo jasna in dostopna. Vsakdo jih lahko, seveda vsak po svoje, »razume«. Značilno za njegove projekte je še, da z njimi ne ponuja odgovorov, ampak zastavlja vprašanja; vprašanja o razvoju družbe, o vlogi posameznika in umetnosti v njej, o življenju samem, najraje pa opazuje, kot pravi sam, »kolateralne« učinke svojih del v družbi.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Kultura | Portret
Jacinta iz Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski. Helena Gruden (Grudnovka) iz drame Za narodov blagor. Lojzka iz Hlapcev. Cankarjeva mama. Kako bi bilo, če bi se vse te ženske, ki nastopajo v delih Ivana Cankarja, znašle skupaj v današnjem času? O čem bi razmišljale? O tem se je spraševal režiser Mare Bulc, ko je pisal komedijo Vse o Ivanu in jo sam tudi režiral v Gledališču Koper. Režiser, doma z Vrhnike, je še enkrat prebral dela svojega someščana, da bi se v predstavi komično lotil predsodkov o Cankarju, ki izvirajo iz površnega branja njegovih del, in opozoril na »plasti Cankarjevih del, ki jih večina ne pozna, a bi jih bilo, glede na to, da se nanj kot na največjega slovenskega pisatelja mnogi sklicujejo, dobro poznati v teh zapletenih časih. Hkrati pa sem hotel spodbuditi ljudi, da Cankarja ponovno vzamejo v roke«.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Politika
Socialistična Republika Slovenija
Minulo soboto so v dvorani ljubljanskega Hotela Union Stranka za trajnostni razvoj (TRS), Demokratična stranka dela (DSD) in Iniciativa za demokratični socializem (IDS) podpisale koalicijsko pogodbo o ustanovitvi koalicije, slovenske Združene levice. Ustanovni kongres stranke Iniciativa za demokratični socializem bo sicer to soboto, vendar so se predstavniki vseh treh strank že zdaj dogovorili za skupni nastop znotraj Stranke evropske levice na volitvah za Evropski parlament, ki bodo konec maja. V Evropi in tudi Sloveniji imamo po dolgih letih prvič resno politično iniciativo, ki zagovarja demontažo kapitalizma.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Kultura | Portret
Vznemirjujoča. Ogoljujoča. Antalogijska. Njena interpretacija se giblje v razponu od zadržanosti do največjih gest, ki pripadajo samo velikim igralkam. S temi besedami so jo nominirali za Severjevo nagrado za najboljšo igralko v minulem letu. Prejela jo je za predstave v SLG Celje in za vlogo Pie v predstavi Zapiranje ljubezni francoskega dramatika Pascala Ramberta, ki jo je v koprodukciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj režiral Ivica Buljan. V tej predstavi, sestavljeni iz dveh dolgih monologov, je zaigrala s svojim možem Markom Mandićem. Zgodba v predstavi seveda ni njuna. »A čisto vsak posameznik se lahko najde v njej. Tudi midva sva se. Veliko sva raziskovala o sebi, o naju, najinem odnosu, predvsem pa o najinem razumevanju igre in o tem, kako trčita skupaj dva različna principa, moški in ženski, in en tip igralstva z drugim,« pravi Pia.
-
1. 3. 2014 | Politika
Iniciativa za demokratični socializem – gibanje mladih slovenskih levičarjev, ki si prizadeva za (postopno) revolucijo iz sedanjega sistema v sistem demokratičnega socializma, vključno z odpravo (neoliberalnega) trga in konkurenčnosti za vsako ceno – se je danes na kongresu uradno povezala s Stranko za trajnostni razvoj Slovenije (TRS) in Demokratično stranko Dela (DSD) v Združeno levico, ki bo, skupaj s sestrskimi strankami, kot so grška Siriza, nemška Die Linke, francoska Parti de Gauche, nastopila na skorajšnjih volitvah za evropski parlament. Volitve bodo 25. maja.
-
Ivica Buljan se je rodil leta 1965 v Sinju pri Splitu in je eden izmed najprodornejših gledaliških režiserjev z območja nekdanje Jugoslavije. V predstavah – od leta 1995 jih je nanizal že več kot 50 – se režijsko dotika nevralgičnih točk družbene stvarnosti.
Na zagrebški univerzi je študiral politične vede, nato pa še francoščino in primerjalno književnost. Bil je novinar pri revijah Polet in Start, pisal je tudi gledališke kritike za Slobodno Dalmacijo. V gledališče, najprej je bil dramaturg v Franciji in kmalu zatem v Ljubljani, je zato vstopil z jasno izdelano poetiko. Ni ga privlačilo gledališče Stanislavskega, pa tudi ne akademska avantgarda, čeprav oboje prevladuje v sodobnem gledališču. Raje je hodil po svoji poti in pri tem uporabljal obsežno znanje iz zgodovine gledališča, filozofije, literature, slikarstva, filma in popularne kulture. O gledališču je predaval na ugledni newyorški šoli La Mamma Ellen Stewart, danes pa je profesor na Nacionalni gledališki akademiji Saint Etienne v Franciji.
Pred 15 leti je skupaj z Robertom Waltlom v Ljubljani ustanovil Mini teater, ki velja za enega izmed progresivnejših gledališč, v njem pa nastajajo eksperimentalne predstave, pogosto v koprodukciji s tujimi gledališkimi hišami. Leta 2009 je za predstavo Macbeth po Shakespearu Heinerja Müllerja, ki je nastala v koprodukciji Mini teatra, Cankarjevega doma in Novega kazališta Zagreb, prejel Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. -
Bernard Stiegler (1952) je francoski filozof, ki predava na londonski univerzi Goldsmith in na Université de Technologie de Compiègne. Je tudi direktor francoskega Inštituta za raziskovanje in inovacije. Leta 2005 je bil med soustanovitelji politične in kulturniške skupine Ars Industrialis, pet let kasneje pa je ustanovil filozofsko šolo Épineuil-le-Fleuriel. Napisal je več kot trideset knjig o času, individualizaciji, vplivu sodobnih tehnologij na posameznikovo izkušnjo življenja, potrošniškem kapitalizmu, digitalizaciji, amerikanizaciji in Evropski uniji. Velja za enega najnapredneje mislečih evropskih filozofov. Nedavno je izdal avtobiografsko knjigo Acting Out (v klinični psihologiji ta izraz pomeni nenadzorovane, impulzivne izbruhe občutkov in čustev, ki so bili pred tem zavrti), v kateri opisuje, kako je se je v zaporu – Stiegler je bil od leta 1978 do 1983 zaprt zaradi oboroženega ropa – prelevil v filozofa. Lani je izdal knjigo o francoski skrajno desničarski stranki Nacionalna fronta. Družbena razmerja naš sogovornik analizira na podlagi koncepta kolektivne individualizacije, ki ga je zasnoval v zaporu, da bi z njim pojasnil presečišča med kolektivnimi in individualnimi pripadnostmi.
-
Leonovski. Tarantinovski. Svet črno-belega v tej družbeni sivini. S temi besedami bi lahko označili album Roberta Jukiča Dobrote iz skrinje zarote, ki ga je predlani začel uspešno predstavljati z bendom Kramp. Skladbe s te plošče so kot filmska glasba za nikoli posnet vestern. Delovale bi tudi brez besedil. A vendar se je glasbenik, ki je napisal več jazzovskih plošč, prvič predstavil tudi kot tekstopisec. Na Dobrotah je spregovoril o večnih temah: pravici, krivici, resnici, neuslišani ljubezni. Moško, ostro, trpko.
-
Srečko Kosovel – pesnik Krasa in revolucije
Leta 1925, v prvi številki drugega letnika Mladine – predhodnika časnika, ki ga držite v rokah – je pesnik Srečko Kosovel v svojem uvodnem prispevku analiziral družbene razmere v Sloveniji: »Slovenski časopisi in revije so s par izjemami nepotrebni pokvarjeni barometri, ki jim ne verjamemo več. Politika hazardira z momentom, računa na neorientiranost, daje pristašem politične obljube, v njej, plitki enodnevnosti, prevladuje nizkoten boj za nizkotne cilje. Slovensko gospodarstvo tava za politiko. Dočim se slovenska politika opira vsaj v proglasih na humanizem, o tem humanizmu v gospodarstvu ni sledu …«
-
Slavica Bratuš: »Zaradi nedolžne kritike si lahko postal Stalinov privrženec in narodni sovražnik«
Hrvaški časopis demokratske levice Novi plamen je te dni na spletu objavil seznam 16.101 zapornika in zapornice, ljudi, ki so bili med letoma 1949 in 1956, po resoluciji Informbiroja leta 1948, torej po razkolu med Stalinom in Titom, zaradi suma privrženosti tedanjemu sovjetskemu voditelju zaprti na Golem otoku in otoku Sveti Grgur. Moške so zapirali na Golem otoku, ženske na Svetem Grgurju v Velebitskem kanalu, nekaj kilometrov od Golega otoka. Časnik navaja, da je v teh zaporih zaradi umorov, samomorov, poskusov pobega in nesreč pri delu umrlo 413 ljudi. Večina, 44 odstotkov zapornikov in zapornic na Golem otoku in na Grgurju, je bila Srbov, Črnogorcev je bilo 21,5 odstotka, Hrvatov 16 odstotkov. Slovencev in Slovenk je bilo v teh dveh taboriščih 600.
-
Ali koalicija z UTD misli resno?
Razprava o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD) – z njim naj bi bil vsak državljan na mesec dobil znesek, ki bi mu zagotavljal osnovno eksistenco – je leta 2013 dobila zalet na evropski ravni. V Švici so do 4. oktobra zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma o uvedbi UTD, 14. januarja pa se bo izteklo tudi zbiranje podpisov evropske državljanske pobude, ki naj bi zbrala milijon podpisov državljanov in pri institucijah Evropske unije dosegla podporo za nadaljnje raziskave o možnosti uvedbe. Seveda je treba na ravni EU in v državah članicah pred uveljavitvijo UTD, ki dejansko pomeni revolucijo v socialnih politikah, analizirati njegove modele in prakse, pilotno preveriti učinke in premisliti o financiranju.
-
Simona Levi: »Sedanje politike bomo brcnili z oblasti«
Simona Levi, 47-letna Italijanka, ki je v Parizu študirala gledališko igro, že 23 let pa živi v Barceloni, si je v evropskem prostoru ustvarila ime kot igralka, režiserka in direktorica barcelonskega neodvisnega gledališča Conservas, znanega po družbeno angažiranih predstavah. Med njenimi življenjepisnimi podatki najdemo tudi tistega o dolgoletnem zavzemanju za reformo intelektualnega lastništva kulturnih dobrin. Leta 2008 je zato ustanovila X-net, neprofitno organizacijo, ki se zavzema za alternativne modele posredovanja kulture, temelječe na svobodnem dostopu – predvsem na medmrežju – do kulturnih dobrin.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Ekonomija
Čeprav v Evropski uniji deluje več kot 160 tisoč podjetij v lasti zaposlenih, ki so v glavnem uspešno prebrodila krizo, se v Sloveniji gospodarske in politične skupine očitno bojijo delavskih zadrug. V njih namreč ni cilj poslovanja dobiček za vsako ceno. Zato so ob poskusih ustanavljanja zadrug previdno tiho. Tiho so bili, ko so delavci na razvalinah Novolesa nameravali nadaljevati proizvodnjo v zadrugi Novi Novoles. Zaradi nepravočasne zagotovitve varščine in ugotovitve stečajne upraviteljice, da tovarno »želijo v najem s postopnim odkupom«, projekt ni uspel. Tovarno pa je dobil kupec, ki je zanjo ponudil trikrat manj, kot so ponujali zadružniki.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Pol leta po protestih vseslovenske ljudske vstaje, ko je bilo dovolj časa (tudi za dnevniško) refleksijo, sta začeli iz vstajniškega vrenja nastajati dve stranki. Najprej je preoblikovanje v stranko (in gibanje) napovedala Iniciativa za demokratični socializem. Mladi levičarski intelektualci, ki delujejo (večinoma) v Delavsko-punkerski univerzi, se v svojem programu zavzemajo za postopno preoblikovanje družbe v demokratični socializem, z regulacijo, če ne že odpravo trga in konkurence. Za revolucijo v pravem pomenu besede. Toda ne gre za vračanje v nekdanji jugoslovanski samoupravni socializem, ampak za socializem 21. stoletja, ki bi temeljil na sodelovanju, kar je mogoče doseči le »z demokratizacijo celotne družbe, vse od vodenja podjetij in organizacij do koordinacije družbenih sistemov, od razpolaganja z družbenimi in naravnimi viri do upravljanja državnih zadev…«.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Kultura
Blaž Ogorevc: Tropski melanholik
Blaž Ogorevc, ki se je rodil leta 1951 v Škofji Loki, je napisal pesniške zbirke Domačijski spevi, Poklon za Rastafari Makkonen Haile Selasie Yaha, Zima na socialističnem kmetijskem posestvu in Prisilno zreli paradižniki, ki je zagotovo najbolj znana med bralci. Leta 1999 pa je izšel njegov potopisni roman Tropska melanholija, ki je te dni doživel ponatis. Ogorevc v njem opisuje popotovanja po Aziji, Afriki, Južni Ameriki in državah Bližnjega vzhoda, v opise pa vpleta refleksije o svoji mladosti, živalih in ženskah ter skuša bralcu pojasniti, kaj je tropska melanholija in zakaj ga je zgrabila. Z Ogorevcem, ki je vedno zanimiv sogovornik, smo se pogovarjali o tej knjigi, o njegovih prijateljih, razodel pa nam je tudi številne zanimivosti iz svojega življenja, med drugim, da je njegov ded pisatelj Fran Saleški Finžgar. Nismo mogli niti mimo njegovega tri desetletja in pol trajajočega dela v uredništvu Mladine, kjer je bil nekaj časa urednik kulturne priloge Mlada pota, v kateri so danes znani literati in pesniki objavljali svoja prva dela.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Kultura
Čeprav so se avtorji v spremnih listih k razstavi Protest 6 primerov, ki je na ogled v Galeriji P74, sklicevali na lanske vstaje, ko je »beseda protest ponovno našla svojo domovinsko pravico v našem vsakdanu«, med šestimi predstavljenimi primeri protestov ne najdemo podob »zombijev«, ki so postali prepoznavno znamenje vseslovenskih vstaj. Ne najdemo niti sodobnih umetniških protestniških praks, včasih majhnih, a prepoznavnih, s katerimi se sodobni slovenski umetniki odzivajo na aktualno družbeno dogajanje.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Svet
Tudi v Sloveniji znani hrvaški režiser Oliver Frljić, ki zna s svojimi predstavami dregniti v nevralgične točke družbe, je zadnje mesece v Starem teatru (Stary teatr), nacionalnem gledališču v Krakovu, pripravljal predstavo Nebožanska komedija. Ta je nastala po predlogi dramskega teksta Zygmunta Krasińskega, enega izmed treh poljskih literarnih bardov. Predstava je bila štirinajst dni pred napovedano premiero, ki bi morala biti 7. decembra, odpovedana. Jan Klata, direktor krakovskega gledališča, se je uklonil pritiskom konservativne desnice in njenih medijev, ki so Frljićevo delo, ne da bi predstavo videli, označili za neustrezno in neskladno s poljsko (gledališko) tradicijo.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Politika
Intervju: Dr. Damjan Mandelc, član vodstva stranke Solidarnost
Damjan Mandelc (1977), doktor socioloških znanosti in mladi raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete, se profesionalno ukvarja s sociologijo naroda in globalizacije. Je tudi – kot poudarja sam – aktivist in prekarni delavec. Zato ni čudno, če se je udeležil lanskih protestov vseslovenske vstaje. Najprej kot posameznik, od decembra 2012 pa kot član Odbora za pravično in solidarno družbo. Spada v najožji krog vodstva gibanja in nastajajoče stranke Solidarnost, ki bo imela 14. decembra letos ustanovni kongres. Z Mandelcem smo se pogovarjali o zagatah pri ustanavljanju stranke, o programski usmeritvi stranke in sodelovanju z drugimi strankami, ki nastajajo iz vstajniškega gibanja. Mandelc se je odločil preleviti iz aktivista v politika, vendar ostaja zavezan tudi svojemu znanstvenemu delu. »S foteljev razpravljati o problemih in se ne angažirati pri spreminjanju razmer, je lahko, ni pa dovolj. Je voda na mlin reprodukciji obstoječe situacije in obstoječih elit,« pravi Damjan Mandelc.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Družba
Frank Westerman: »Ko se dotakneš lipicanca, se dotakneš zgodovine«
Frank Westerman (1964), nizozemski novinar in pisatelj, je študiral agronomijo v Wageningenu in se specializiral za tehniko gojenja tropskih kultur. Prve reportaže je napisal iz Peruja, ko je za diplomsko delo raziskoval namakalne sisteme Indijancev v Andih.
Leta 1992 je postal beograjski dopisnik nizozemskega časnika de Volkskrant. Kot dopisnik je spremljal vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije, leta 1997 pa je napisal knjigo Srebrenica: najbolj črn scenarij. Gre za dokumentarno pripoved iz prve roke, saj je bil eden izmed redkih novinarjev, ki so bili v času genocida v Srebrenici.
Med letoma 1997 in 2002 je bil dopisnik NRC Handelsblada iz Moskve. V tem času je po dolgem in počez prepotoval nekdanjo Sovjetsko zvezo. Ta potovanja so bila navdih za njegovo morda najbolj znano, za marsikoga tudi kontroverzno knjigo Inženirji duš, v kateri opisuje tragične usode umetnikov, ki so v času stalinističnega režima ostali v Sovjetski zvezi.
Prejšnji teden pa je na ljubljanskem knjižnem sejmu predstavil svojo najnovejšo knjigo Žival, nadžival, v kateri piše tudi o Slovencih. V njej obravnava dogajanje, povezano z lipicanci, v 20. stoletju. Sprašuje se, zakaj so ti beli konji postali statusni simbol vladarjev, kakšno vlogo so odigrali v času nacizma in fašizma, predvsem pa se ob tem, kaj se je dogajalo z njimi, sprašuje o naravi človeka samega. »Resda pišem o konjih, toda v resnici pišem o ljudeh,« pravi. -
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Politika
Leto po začetku vseslovenskih protestov so nekatera vstajniška gibanja napovedala preoblikovanje v politične stranke (Iniciativa za demokratični socializem in Solidarnost), dobili pa smo tudi prvi dnevniški pričevanji aktivnih udeležencev protestov. Brezposelni pisatelj Lenart Zajc je Vstajo zombijev (dnevnik protestnika) razdelil na 12 poglavij. V njih opisuje različne dogodke in svojo angažiranost v vstajniškem gibanju. Spodbudo za pisanje dnevnika je dobil že na prvi vstaji, 30. novembra lani, ko ga je mladenič v trenirki poprosil za steklenico, da bi jo vrgel na policiste. Mladeničev tovariš pa je imel v ušesu prozorno slušalko. Zajc pravi, da je »takrat vedel, da se nekaj dogaja. Zato sem se odločil dogodke na protestih zapisovati v dnevniku.«
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Kultura
Dramsko igro Kaligula je francoski eksistencialist in absurdist Albert Camus napisal leta 1938, prvič pa je bila uprizorjena takoj po vojni leta 1946. Marsikaj v tej igri je zagotovo umetniška interpretacija vzpona in padca totalitarnih vladarjev 20. stoletja, čeprav gre v primeru Camusove Kaligule naprej za mladostniško provokacijo. Navdih za igro je dobil v knjigi rimskega zgodovinarja Svetonija Dvanajst cesarjev.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Politika
Vojko Starovič (1952), diplomirani pravnik in magister poslovnih ved, je bil v svoji delovni karieri tudi menedžer v različnih slovenskih podjetjih. Že s sedemindvajsetimi leti je postal direktor sektorja PTT Celje, leta 1982 je postal direktor Aerodroma Portorož in nato direktor hotelov Metropol Resort Casino Portorož. Leta 2000 je šel na svoje in ustanovil svetovalno podjetje s področja nepremičnin in financ. Po upokojitvi se je lotil pisanja knjige, ki je izšla letos z naslovom Brez človeka – Enoumje neoliberalizma. V njej je podrobno razčlenil ekonomske in psihološke značilnosti (neoliberalnega) enoumja in kot svobodomislec ponudil tudi orodja, kako se mu postaviti po robu. Še posebej zanimiv je sklepni del njegove knjige, saj v njem predstavi program in načrt za ustanovitev nove stranke. Starovič pri tem razmišlja kot menedžer, ki se zaveda nujnosti propagande in določene stopnje enoumja, če naj bo stranka uspešna. Sam pa ne razmišlja o vstopu v politiko. Pravi pa, da je kot menedžer, ki dobro pozna zakonitosti uspešnega (političnega) marketinga, pripravljen »pomagati, pokazati metode in načine, kako se organizirati. Toda če želiš narodu zagotoviti preboj, potrebuješ močno karizmo, kot politik moraš imeti tudi trdo kožo, česar pa sam nimam. Moja knjiga se lahko bere kot učbenik o tem, kako v sedanjih družbenih razmerah v Sloveniji narediti uspešno stranko«.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Politika
Politične in ekonomske elite v Evropski uniji in v državah članicah – sociolog dr. Rastko Močnik jim pravi kompradorske elite – krizo rešujejo z neoliberalnimi tehnicističnimi ukrepi, zato se ljudje, predvsem v južnoevropskih državah, upirajo varčevalnim ukrepom, ki uničujejo njihova življenja in družbeno kohezijo. Zato bi pričakovali, da bodo v Evropi dobile večjo moč leve in alternativne stranke, ki se zavzemajo za drugačen družbeni razvoj.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Politika
V začetku letošnjega leta, na vrhuncu protestov vseslovenskih vstaj, je skupina mladih levičarskih intelektualcev, zbranih v Delavsko-punkerski univerzi (DPU), ponudila v premislek – kot alternativo dosedanjemu razvoju – koncept demokratičnega socializma. Ta teden so objavili program Demokratični socializem s podnaslovom Razvojni model za Slovenijo in EU, kar je hkrati tudi politični program nove stranke in političnega gibanja. V sredo so ga predstavili na tiskovni konferenci.
-
13. 11. 2013 | Politika
V dvorani ljubljanskega gledališča Glej, skorajda premajhni za vse obiskovalce, je v danes dopoldne skupina veselih in politično angažiranih mladih, ki jih združuje delovanje v Delavsko punkerski univerzi in socialistična vizija prihodnosti, predstavila program Iniciative za demokratični socializem.
