Marjan Horvat
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Svet
Russell Brand, 39-letni angleški pisatelj, radijski in televizijski voditelj, igralec – znan po filmih Pozabiti Sarah Marshall in Superžur –, predvsem pa razgledan in genialni komik, ki zna v svoji nastopih in knjigah tudi svojo nekdanjo zasvojenost z drogami in težke življenjske razmere, v katerih je odraščal, obrniti na komično plat, je oktobra dobil možnost, da uredi izdajo britanskega časopisa New Statesman. Ta levičarski časnik namreč od leta 2009 vabi znane britanske osebnosti k urejanju ene številke časopisa. Kot uredniki so gostovali denimo Alastair Cambell, nekdanji šef piara Tonyja Blaira, Ken Livingstone, nekdanji londonski župan, Jemima Khan, borka za človekove pravice, Rowan Williams, canterburyjski nadškof, in tudi kitajski disidentski umetnik Ai Weiwei.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Svet
Umazani obraz Evrope do ljudi v čolnih
»Oktober, november, december ni dober čas za pot s čolnom. Rekel sem mu: Ne poskušaj, ne poskušaj, ne poskušaj. Ne bo šlo!« S temi besedami je 43-letni Ganec Johnson Ofore svaril svojega brata Matija pred nevarnim potovanjem čez morje iz Tunizije v Italijo. Ni se izšlo. Mati je bil eden izmed 300 beguncev, ki so v začetku oktobra v brodolomu ladje umrli pred italijanskim otokom Lampeduso. Krvni davek, ki ga zahteva pot ljudi iz Afrike, ki v Evropi iščejo boljše življenje, se zvišuje iz dneva v dan. Vsaj 19.144 ljudi je od leta 1988 umrlo na tej poti.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
Gregor Stamejčič: "Ljudje so se začeli zanašati nase."
Član mariborske Iniciative mestni zbor o samoorganiziranju, uveljavljanju neposredne demokracije ter uspehih in težavah, s katerimi se pri tem srečujejo
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Politika
Bojan Bauman: "Upam le, da ne bodo potopili Večera"
Zdaj je jasno, da notranji odkup ni uspel. Pravzaprav smo se na začetku z nekakšnim romantičnim zanosom lotili projekta, saj je Delo tri leta neuspešno iskalo kupca Večera. Pravega kupca ni bilo in zato smo sklenili, da poskusimo prevzeti podjetje z notranjim odkupom. Zadruga, ki smo jo ustanovili, je bila naš odgovor tistim, ki so poskušali na neprijazen način priti do Večera.
-
24. 10. 2013 | Mladina 42 | Svet
»Srečno 2013! Letos bomo resetirali sistem.« To je bil prvi tvit, ki ga je poslala Stranka X (Stranka prihodnosti). Kmalu zatem je na spletu objavila video, ki prikazuje zakrita moškega in žensko, ki v futuristični sobi napovesta »tiskovno konferenco iz prihodnosti«. V govorih se zavzemata za »neposredno demokracijo« in »transparentnost vladanja«. Skupaj pribijeta: »Demokracija in pika!« Stranka X se je prejšnji teden v Madridu, Zaragozi, Palmi, Malagi, Granadi in Sevilli predstavila španski javnosti. Njeni člani so mladi, ki želijo odstaviti sedanjo politično elito in pretrgati kontinuiteto vladanja Socialistične stranke (PSOE) in Ljudske stranke (PP), ki se od leta 1977 izmenjujeta na oblasti. »Smo državljani, ki hočemo spremeniti zgodovino, smo tisto nepredvidljivo, spremenljivka, ki bo vse spremenila,« je v Madridu dejal njihov predstavnik Armando.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Kultura
Predstava Osvajanje sreče v režiji Harisa Pašovića, ki je nastala v koprodukciji East West Centra iz Sarajeva, Prime Cut Productions iz Belfasta in Slovenskega mladinskega gledališča – po številu sodelujočih, produkciji in tudi po odmevnosti je ena izmed največjih letošnjih produkcij v evropskem teatru –, se ukvarja z univerzalno človeško temo: iskanjem sreče. Pašović, tudi avtor dramskega teksta, interpretira najbolj krvave dogodke v zadnjih sedemdesetih letih skozi misli britanskega filozofa, logika in matematika Bertranda Russlla v njegovem filozofskem traktatu Osvajanje sreče (1930). Intrigira ga njegova teza, da je »skrivnost sreče v tem, da se soočimo z dejstvom, da je svet grozen, grozen, grozen«.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Družba
Magnifico: »Ljudje so ironični, sarkastični, cinični«
O propadu Jugoslavije, o izjemnostih in pomanjkljivostih v narodnozabavni glasbi, o družbeno angažirani glasbi in o novem avtorskem albumu, ki bo romantičen in poln humorja.
Robert Pešut - Magnifico je v dvajsetih letih samostojne glasbene kariere izdal deset avtorskih plošč (prej še dve s skupino U’redu) in tri albume filmske glasbe. Z glasbo, ki je eklektičen pop z balkanskim melosom, je prodrl na Balkan in – še posebej z albumom Export-Import (2003) – na druge evropske trge. Sredi oktobra bo izšla njegova četrta plošča s filmsko glasbo, ki jo je napisal za srbsko nadaljevanko in film Montevideo, Bog te video. Film je v Srbiji pravi hit, glasbo iz njega pa že preigravajo po klubih in kavarnah, zanjo se zanimajo tudi nekatere filharmonične hiše. Novo ploščo bo v živo predstavil 1. in 2. novembra v Cankarjevem domu. -
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Svet
Zdaj je že jasno. Švica bo imela, poznavalci menijo, da med letoma 2014 in 2018, referendum o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Četrtega oktobra so pobudniki uvedbe UTD, združeni v Generaciji za temeljni dohodek, pristojni parlamentarni službi izročili več kot sto tisoč podpisov za uvedbo tega dohodka, dovolj za razpis referenduma. Pri tem so pred zveznim parlamentom v Bernu s tovornjaka demonstrativno stresli še osem milijonov kovancev po pet centov. Enega za vsakega švicarskega državljana oziroma državljanko.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Politika
Pisatelj in režiser Goran Vojnović je v svojem drugem romanu Jugoslavija, moja dežela ubesedil čustveno in tematsko zapleteno zgodbo mladostnika Vladana Borojevića, ki odkriva mračne skrivnosti iz življenja svojega očeta, generala JLA, ki je postal vojni zločinec. Roman je bil letos v okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo, ki ga vodi Javna agencija za knjigo v sodelovanju s kulturnim in šolskim ministrstvom ter s še nekaterimi drugimi institucijami, izbran za učno gradivo dijakov prvega letnika srednjih šol.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Goranu Vojnoviću (roj. 1980), diplomantu filmske in televizijske režije na AGRFT, pisatelju in časopisnemu kolumnistu, je s knjižnim prvencem Čefurji raus! (2008) uspelo dodobra prevetriti slovensko literarno in družbeno sceno, saj je v njem jezikovno bogato, zanimivo in zabavno predstavil življenje priseljencev iz republik nekdanje SFRJ. Z romanom Čefurji raus!, zanj je dobil kresnika in Prešernovo nagrado, mu je uspelo nemogoče: utrdil je identiteto druge ali tretje generacije priseljencev, hkrati pa pripomogel k spremembi družbenega konteksta zmerljivke »čefurji«, saj je postala tudi pri »avtohtonih« Slovencih, vsaj deloma, sopomenka za zanimivo subkulturo v državi.
Goran Vojnović je v zadnjih letih napisal še roman Jugoslavija, moja dežela in tudi zanj dobil kresnika. Poleg tega je posnel film Piran/Pirano, zdaj pa se je znova vrnil k literarnemu prvencu in posnel istoimenski film, ki je prejšnji mesec doživel premiero. Z Vojnovićem smo se pogovarjali o izzivih pri filmski priredbi Čefurjev raus!, o slovenski kulturni in filmski politiki, o novem valu mladih režiserjev, ki so letos posneli prvence, o jugonostalgiji in o njegovi gledališki predstavi Tak si, ki bo oktobra na sporedu v SiTi teatru. Nismo pa mogli niti mimo košarke, ki jo je nekoč zares igral. -
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Svet
Bo grška vlada prepovedala Zlato zoro?
Prejšnjo sredo je bil pred kavarno v četrti Keracini na zahodu Aten ubit znani grški levičarski glasbenik Pavlos Fisas. 34-letnega antifašističnega reperja z umetniškim imenom Killah P, sicer pa tudi člana sindikata jeklarskih delavcev in grške protikapitalistične stranke Antarsia je ob prihodu iz kavarne, kjer je z dekletom gledal nogometno tekmo, z vbodi v srce umoril 45-letni pripadnik Zlate zore. Uboj je takoj priznal, aretiranih pa naj bi bilo deset pripadnikov te stranke.
-
22. 9. 2013 | Mladina 38 | Svet
V sirski državljanski vojni, ki se je leta 2011 začela s pozivi k odstopu predsednika, za mnoge diktatorja, Bašarja Al Asada, je umrlo že več kot sto tisoč ljudi. Ko je režim avgusta letos nad uporniki (domnevno) uporabil kemično orožje, se je končno zganila tudi mednarodna skupnost, nekatere zahodne države pa so zagrozile z vojaškim posredovanjem. In medtem ko je pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN usklajevalo končno različico resolucije o Siriji, s katero bi režim prisilili k popolnemu razkritju sirskega arzenala kemičnega orožja in k njegovemu uničenju do sredine prihodnjega leta, se je na krizo v Siriji v spletnem časniku In This Times odzval tudi slovenski filozof Slavoj Žižek. Svoj pogled je predstavil v kontekstu demokratičnih gibanj obetajoče arabske pomladi, ki je zajela ta del sveta v letu 2011.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Kultura
Michel Deguy: »Prestolnica Evrope bi moral biti Kaliningrad«
Michel Deguy se je rodil leta 1930 v Parizu in velja za znanega misleca in filozofa med pesniki. Zaradi sposobnosti prepletanja poezije in teoretične refleksije v pesmih je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postal pomembna osebnost na francoskem intelektualnem prizorišču. V šestdesetih letih je skupaj z Derridajem, Foucaultom in Serresom urejal časopis Critique, skoraj dvajset let je bil v uredniškem svetu znamenite francoske založbe Gallimard. Bil je tudi odgovorni urednik revije Les Temps modernes, ki jo je ustanovil Sartre. V začetku devetdesetih let je predsedoval Mednarodnemu filozofskemu kolegiju (Collège international de philosophie) in pariškemu društvu pisateljev. Že leta 1972 je ustanovil Po&Sie, vplivni časopis za poezijo in poetiko. Danes predava francosko književnost na Université de Paris VII. Deguy je napisal več kot trideset knjig, ki so prevedene v številne jezike, sam pa je prevajal, med drugimi Heideggerja, Celana, Sapfo, Gongoro, Danteja in nekatere ameriške pesnike. Je nosilec dveh najuglednejših francoskih literarnih nagrad: Prix Mallarmé in Grand prix national de la poesie.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Svet
Na evropskih volitvah, ki bodo potekale od 22. do 25. maja prihodnje leto, bo pol milijarde volivcev izbiralo novo sestavo evropskega parlamenta. To bodo druge evropske volitve po začetku finančne in gospodarske krize in poznavalci pravijo, da bodo pravi stresni test za sedanjo politiko varčevanja, ki jo je kot zdravilo za tegobe gospodarstev evropskih držav priporočala evropska komisija, katere predsednik je že desetletje José Manuel Barroso iz Evropske ljudske stranke (EPP). Tokratne volitve pa bodo tudi kazalec (ne)zaupanja v institucije EU. Podoba ni ravno lepa. Zadnje Eurobarometrove raziskave so pokazale precej črno sliko, saj kar 60 odstotkov Evropejcev ne zaupa institucijam EU, to pa je še enkrat več kot leta 2007. Evropska kampanja, ki bo potekala v štirih fazah, se je začela prejšnji teden, trajala pa bo vse do inavguracije novega predsednika komisije in potrditve sestave tega organa.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Kultura
Damir Avdić: »Povsod najdeš dobre ljudi in budale«
Damir Avdić (1964), alias Bosanski psiho in Diplomatz, je v rodni Tuzli deloval v bendu Rupa u zidu, z njim izdal pet albumov, v zadnjih desetih letih pa tudi štiri samostojne albume (Od trnja i žaoka, Mrtvi su mrtvi, Život je raj, Mein Kapital), tri romane (Enter džehenem, Tiket za revoluciju, Na krvi ćuprija) in pesniško zbirko Kuda sestro. Leta 2007 je napisal glasbo za predstavo Branka Šimića Einkindunserezeit in jo sam izvajal. Po romanu Na krvi ćuprija je napisal monodramo Most na krvi (Glej), leta 2011 glasbo za dokumentarni film Totalni gambit, leta 2012 za igrani film Arheo v režiji Jana Cvitkoviča. Istega leta je s svojo glasbo sodeloval v predstavi Svinje (Glej) v režiji Renate Vidič.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Politika
Na pogorišču livarne zadruga Armal
V Mariboru je bila aprila letos opuščena proizvodnja armatur v podjetju MLM Armal. S stečajema podjetij Sanitec in Armal, ki sta se ponašali z devetdesetletno zgodovino, je brez dela ostalo 350 delavcev.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
V poročilu za leto 2012 in prve tri mesece letošnjega leta je občinska revizijska komisija zapisala, da je bil sistem notranjih kontrol v zavodu pomanjkljiv in ni vedno upošteval načel učinkovitosti in gospodarnosti. »Posledično se aktivnosti ne izvajajo vedno na način, ki bi zagotovil pravilno, transparentno in smotrno porabo proračunskih sredstev,« je zapisala revizorka Špela Kramberger.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Zločinsko dejanje je potekalo konec junija in v začetku julija 1991, ko je tankovska enota JLA iz Varaždina prodrla do mejnega prehoda v Gornji Radgoni in ga zavzela. Enoto je vodil tedanji polkovnik JLA Borislav Popov, v bojih pa je umrlo pet vojakov in dva civilista. Sodišče ga je obsodilo na pet let zapora, Vladimirja Trifunovića, takratnega poveljnika varaždinske vojašnice, ki je ukazal odhod oklepne enote v Gornjo Radgono, pa je oprostilo vseh obtožb, saj zanj ni našlo dovolj obremenilnih dokazov.
-
26. 8. 2013 | Mladina 34 | Svet
V Švici so, kar tri mesece pred iztekom zakonskega roka, končali zbiranje podpisov za referendum o »brezpogojnem univerzalnem temeljnem dohodku« (UTD). Če bo referendum uspel, bi po predvidevanjih vsak odrasel švicarski državljan, zaposlen ali nezaposlen, na mesec prejemal 2500 švicarskih frankov oziroma 2023 evrov. Otroci pa predvidoma četrtino tega zneska. Povprečna mesečna plača v Švici je sicer nekaj manj kot 5000 evrov bruto.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Kultura
Yang Lian: »Zame je vsaka pesem dolg boj za ubeseditev globlje resničnosti.«
Yang Lian se je rodil leta 1955 v Švici, kjer sta njegova starša opravljala diplomatsko službo, odrasel pa je v Pekingu. Leta 1974, ob koncu kulturne revolucije Mao Cetunga, so ga oblasti, tako kot milijone mestnih otrok, poslale na delovno prevzgojo na podeželje. Tam je napisal tudi svoje prve pesmi. Po vrnitvi v Peking, tri leta pozneje, se je pridružil reviji Jintian (Danes), okoli katere so se zbirali t. i. menglong pesniki, ki se jih je oprijel, predvsem na Zahodu, nekoliko slabšalen izraz »megleni«, saj so v nasprotju z ideologijo tedanje komunistične partije v svojih pesmih obujali motive in teme klasične kitajske poezije in se navdihovali pri zahodnih, večinoma modernističnih pesnikih. Toda Lian je že zelo kmalu ubral svojo zelo zahtevno pesniško pot, saj skuša v svojih pesmih po eni strani reaktualizirati kitajsko zgodovino, tradicijo in kulturo, hkrati pa eksperimentira s kitajščino, zaradi česar je izoblikoval popolnoma samosvoj pesniški izraz, ki ga je poimenoval z jangščino.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Družba
Maurizio Lazzarato: »V žarišču je odnos med upnikom in dolžnikom«
Maurizio Lazzarato je italijanski filozof, sociolog in aktivist, ki že dvajset let živi in dela v Parizu. Lani je bila v slovenščino prevedena njegova knjiga Proizvajanje zadolženega človeka. V njej dokazuje, da se dolg umešča v samo jedro neoliberalnega projekta. Po njegovem je v neoliberalizmu razmerje upnik–dolžnik postalo temeljno družbeno razmerje, ki preči tudi razredna razmerja. Trdi, da smo dolžniki vsi: delavci in brezposelni, potrošniki in proizvajalci, upokojenci in prejemniki socialne pomoči. Vsi smo dolžniki, krivi v očeh kapitala, ki je postal Veliki posojilodajalec. Po Lazzaratu dolga ni mogoče reducirati samo na ekonomske mehanizme, saj dolgovi nadzorujejo in usmerjajo naše življenje tudi v psihološkem smislu. Z Lazzaratom, ki je predaval na Subversive festivalu v Zagrebu in tam predstavljal svojo knjigo, smo se pogovarjali o dolgu in njegovih razsežnostih, pa tudi o možnostih izhoda iz tega nemogočega položaja.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
Na delovni mizi ilustratorke in slikarke Alenke Sottler je bila ves čas najinega pogovora še nedokončana ilustracija velike ladje, prispodoba zaposlenih, okoli nje bo avtorica narisala še majhne čolne, ki jih premetava razburkano morje. Na njih bodo prekerni delavci. Ilustrira razmerja med zaposlenimi in prekernimi delavci, zlasti v kulturi, ki postajajo vse bolj antagonistična. Alenka Sottler se namreč v zadnjem obdobju, kolikor ji čas dopušča, vse bolj posveča angažirani ilustraciji. Že lani je presenetila s ciklom Dobro jutro, ki je nastal na podlagi črtnih kod, s katerimi je označeno blago v trgovinah, ilustratorka pa nas z njimi opozarja na ograje, ki nas omejujejo v življenju. Sicer pa meni, da stopamo v obdobje angažirane in politične ilustracije, saj so problemi, s katerimi se srečujemo, globalni in kompleksni, razumljive pa jih lahko napravi šele prava ilustracija.
Akademska slikarka Alenka Sottler je mednarodna priznana ilustratorka otroških knjig in knjig za odrasle. Z ilustracijami je opremila več kot 45 otroških knjig. Ilustrirala je na primer Mehurčke Otona Župančiča, Pravljice Oscarja Wilda, Ure Kralja Mina Bine Štampe Žmavc, najbolj pa je ponosna na svoje ilustracije klasičnih Svetovnih pravljic, Pravljic Svetlane Makarovič in Pepelke. Je dobitnica številnih domačih in mednarodnih nagrad za ilustracijo. Med drugimi je prejela prvo nagrado Hinka Smrekarja, grand prix otroške žirije na Svetovnem bienalu ilustracije v Bratislavi, letos pa je kandidatka Slovenije za najvišjo svetovno priznanje na področju ilustracije – Andersonovo nagrado. Pozornost javnosti je vzbudila tudi z ilustracijami v zbirki pesmi Skrivnosti Nika Grafenauerja in romanu Tujec francoskega eksistencialista Alberta Camusa. -
14. 8. 2013 | Mladina 32 | Ekonomija
Bodo lastniki Večera od septembra zaposleni?
Četudi še niso znane vse podrobnosti notranjega odkupa časnika Večer, ki je v večinski lasti Dela – njegova lastnica je Pivovarna Laško, ki se hoče znebiti tudi te investicije, a ji je doslej ni uspelo prodati ne hamburškemu podjetju Medici ne avstrijskemu koncernu Styria –, pa naj bi bili postopki končani septembra letos. Če bo notranji odkup uspel in če bodo zaposleni (verjetno skupaj z bralci in še s kom) oblikovali zadrugo, bomo dobili na Slovenskem zanimivo lastniško strukturo časnika.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Svet
Še nedavno se je zdelo, da je Evropska unija ena sama zgodba o uspehu. Po stoletjih medsebojnega klanja, nekateri bi rekli že državljanskih vojn, vlada na evropskih tleh (kantovski) mir, izginile so notranje meje in carine med državami, EU se je ponašala z visoko zaposlenostjo, denarja je bilo na pretek in ljudje so lahko delali, živeli in študirali v vseh članicah.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
Prednosti zadružništva ta država še ni dojela
Nekdanji delavci dolenjskega podjetja Novoles, ki je šlo pred dvema letoma v stečaj, so na pogorišču lesnega podjetja ustanovili zadrugo Novi Novoles. Ustanovili so jo skupaj z Gozdnim gospodarstvom Novo mesto, novomeškim podjetjem Ekovizijo, med ustanovitelji zadruge pa je za zdaj le še deset fizičnih oseb. Sčasoma naj bi vseh 120 delavcev, ki se bodo zaposlili, postalo deležnik v zadrugi. Po besedah Matica Vidica, ki je s podjetjem Ekovizija eden izmed deležnikov v zadrugi in podpredsednik njenega upravnega odbora, bi lahko tako ohranili dva proizvodna obrata nekdanjega Novolesa. Obrat za proizvodnjo vezanih plošč, za katere imajo kupce v Nemčiji in na Češkem, ter obrat za proizvodnjo toplotne in električne energije.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Družba
Franco Berardi Bifo: »Internet si je prisvojil kapital.«
Franco Berardi Bifo je družbeni teoretik in aktivist t. i. avtonomistične tradicije. Italijanskega levega političnega in družbenega gibanja torej, ki si je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prizadevalo za uvedbo socializma. Že v šestdesetih letih je postal član Italijanske komunistične mladine, a so ga izključili, v sedemdesetih letih pa se je priključil političnemu gibanju Autonomia. V tistih letih je soustanovil Radio Alice, prvo piratsko radijsko postajo v Italiji. V začetku osemdesetih let je odšel v Združene države Amerike in se vključil v tamkajšnje pankovsko gibanje, po vrnitvi v Italijo pa začel preučevati možnosti demokratičnega ustroja interneta, s čimer se je ukvarjal tudi v devetdesetih letih. »Imel sem razgibano življenje. To je sreča v nesreči, saj so moja pričakovanja glede razvoja, ki so se oblikovala v mladostnih letih, postala zelo visoka,« pravi danes 63-letni Berardi Bifo, ki poučuje družbeno zgodovino komunikacij na Akademiji lepih umetnosti v Milanu. Napisal je več kot dvajset knjig. V središču njegovega preučevanja so vloga medijev in tehnologije v postindustrijskem kapitalizmu.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Politika
Oživljanje notranjega lastništva?
V slovenskih medijih so imeli zaposleni v devetdesetih letih prejšnjega stoletja večinsko lastništvo, vendar so certifikatno lastnino kaj hitro razprodali, ker so si obetali, da se bodo tudi na Slovenskem našli dobri in stabilni lastniki, ki bodo razumeli naravo medijskega ustvarjanja in poslovanja. Upi so se izjalovili in namesto stabilne lastniške strukture so mediji postali sredstvo za politično mešetarjenje, za njihov napredek, za razvoj infrastrukture, še posebej spletnih izdaj, ter za zagotavljanje stabilnih in ustrezno ovrednotenih delovnih mest, pa je sedanjim lastnikom v glavnem malo mar.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Svet
V začetku julija se je več kot dvajset milijonov ljudi odpravilo na egiptovske ulice in trge. Zahtevali so odstop komaj leto dni vladajočega predsednika države Mohameda Morsija, sicer voditelja Muslimanske bratovščine, ki se je zavihtela na oblast po revoluciji v letu 2011in končala večdesetletno avtokratsko vladavino predsednika Hosnija Mubaraka. Ljudstvu je uspelo zrušiti Mubaraka in zdaj tudi Morsija, obakrat pa mu je bila, kot deus ex machina, v pomoč egiptovska vojska, branik »revolucionarne« volje ljudstva in demokracije. Večina, predvsem zahodnih medijev, se sprašuje, ali je šlo v obeh prevratih za klasičen državni udar ali pa le za nadaljevanje revolucije iz leta 2011, katere cilj je bil ustvariti socialno občutljivo, pravno varno in demokratično družbo, na kar je Muslimanska bratovščina po prevzemu oblasti pozabila. Egipčani pa ne. Spet so odšli na ulice in s pomočjo vojske odstranili na volitvah izvoljenega predsednika Morsija. Muslimanska bratovščina trdi, da je bil Morsi odstranjen nelegitimno in protipravno. Kakšna demokracija torej nastaja v Egiptu?
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Družba
V Sloveniji, zlasti v času krize, se pojavljajo zamisli o stanovanjskih zadrugah. Po teh zamislih bi lahko skupina posameznikov ustanovila stanovanjsko zadrugo, pri banki najela hipotekarno posojilo, nato pa bi stanovalci z najemninami to posojilo odplačevali. Kot je za Delo dejal Blaž Habjan, vodja projektov Uveljavljanja stanovanjskih kooperativ, ki deluje v sklopu Zavoda Tovarna, bi se posamezniki skupaj dogovorili, kje in kako želijo graditi, nato pa sodelovali pri gradnji in pozneje tudi pri opremljanju ter upravljanju zgradbe. Januarja letos je že začela delovati Stanovanjska zadruga Eko Gradvest.
