Marjan Horvat
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Svet
Bo Velika Britanija zapustila EU
Prejšnji petek je Velika Britanija naredila pomemben korak proti referendumu, na katerem bi prebivalstvo povprašali, ali naj otoška država ostane v Evropski uniji ali ne. Zakonski osnutek, ki ga je pripravil torijski poslanec James Wharton, podprl pa ga je tudi britanski premier David Cameron, namreč predvideva, da bodo Britanci leta 2017 na referendumu odločali o svojem članstvu v EU. Indikativno je, da je bil predlog s 304 glasovi poslancev sprejet soglasno, saj so ga podprli vsi Cameronovi torijci.
-
1. 7. 2013 | Družba Za naročnike
Maja Novak, pisateljica in prevajalka, sicer pravnica po izobrazbi, je dobila za roman Cimre in zbirko kratkih zgodb Zverjad leta 1997 nagrado Prešernovega sklada. Po krivici pa je prezrt njen roman Mačja kuga iz leta 2000, v katerem je ostro, a zavito v fantazijo magičnega realizma kritizirala slovensko tranzicijo in kapitalizem, kakršen se uveljavlja. Sama pravi, da smo sprejeli ekstenzivno požigalniški model kapitalizma, ki spominja na britanskega iz 19. stoletja. Maja Novak je sicer (za zdaj) zapustila literarne vode in se ukvarja s prevajanjem ter pisanjem kolumn za Mladino.
-
1. 7. 2013 | Družba Za naročnike
Igralec Igor Samobor, ki je lani prejel Borštnikov prstan, je s svojim raznolikim in bogatim opusom v zadnjih tridesetih letih močno zaznamoval slovensko gledališko in filmsko produkcijo. Igral je Macbetha, Raskolnikova, don Juana, Ivana v Bratih Karamazovih, nepozaben pa je bil tudi v vlogi Jimmyja Porterja v Osbornovem Ozri se v gnevu. Že leta 1979 je igral v Hladnikovem filmu Ubij me nežno, svojo filmsko kariero nadaljeval tudi v Klopčičevi Črni orhideji, Đurićevem Kajmaku in marmeladi, Šterkovem 9.06, letos pa prihaja na velika platna film Roka Bička Razredni sovražnik z Igorjem Samoborjem v glavni vlogi. Kot terapevt Roman je nastopil v izredno gledani televizijski seriji Na terapiji.
Igor Samobor je vseskozi zvest Drami in njenemu ansamblu. Zato ne preseneča, da je letos – po sicer globokem premisleku – sprejel funkcijo ravnatelja Drame in že pripravil programsko vizijo za naslednjih pet let. Ta bo tematizirala spremembe v človeku in v družbi v negotovih časih tranzicije in poznega kapitalizma. -
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Svet
Belgijska politična teoretičarka Chantal Mouffe je v preteklosti predavala v Evropi, ZDA in Latinski Ameriki, zdaj pa je profesorica političnih ved na britanski Univerzi v Westminstru, kjer vodi Center za študij demokracije. Zvezda svetovne politologije je postala že leta 1985, ko je skupaj z argentinskim političnim teoretikom Ernestom Laclauom izdala knjigo Hegemonija in socialistična strategija: k radikalni demokratični politiki. V delu, ki je bilo menda navdih za knjigo Slavoja Žižka, Sublimni objekt ideologije, sta avtorja oblikovala postmarksistično teorijo demokracije, ki je relevantna prav danes, saj se njune teze o radikalni demokraciji berejo kot »četrta pot« za evropsko levico, hkrati pa je mogoče z metodološkimi orodji, ki sta jih izdelala – Mouffova pa jih je v kasnejših knjigah še nadgradila –, razumeti današnji položaj evropske levice in tudi domet gibanj, ki si prizadevajo za pravo demokracijo. S Chantal Mouffe smo se o teh temah pogovarjali na festivalu Subversive, ki je sredi maja potekal v Zagrebu.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Kultura
Paolo Giordano: »Izstop iz sveta znanosti je bil oster.«
Torinčan Paolo Giordano (1982), po poklicu doktor fizike, je pri šestindvajsetih letih pustil akademsko kariero fizika in se posvetil pisanju literature. Že za prvenec Samotnost praštevil je leta 2008 dobil strego, najuglednejšo italijansko literarno nagrado. Njegov roman govori o ljudeh, ki v življenju ne najdejo sreče, in v Italiji so ga prodali v več kot milijon izvodih, preveden pa je v več kakor štirideset jezikov. Giordano je minuli teden v Sloveniji predstavil svoj drugi roman, Človeško telo, ki govori o italijanskih vojakih v Afganistanu. V njem ne tematizira samo vojne, ampak je zanj roman tudi metafora za njegov vstop v odraslost, nekakšno soočenje z odgovornostjo in obveznostmi, ki jih ima, ker je priznan pisatelj. Obe deli, zanju je značilen tudi izvrsten slog, je prevedla Anita Jadrič, izdala pa Založba Mladinska knjiga.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Svet
Proti islamizaciji in avtokratizmu
Povod za množične proteste, ki so minuli teden izbruhnili v turških mestih, so bili načrti za preureditev trga Taksim in parka Gezi v prestolnici. Na trgu Taksim so nameravale turške oblasti postaviti vojašnico v slogu tistih iz časa otomanskega cesarstva in nakupovalno središče. Edhem Eldem, zgodovinar na Univerzi Bogazici v Carigradu je za New York Times dejal, da skušajo trg spremeniti v »Las Vegas otomanskega razkošja«. Park Gezi je namreč še zadnja zelenica v Carigradu, trg Taksim pa tradicionalni prostor zbiranja Carigrajčanov.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kultura
Režiser Matjaž Berger je v predstavi Dobrodošli v duhovnem živalskem kraljestvu, ki jo je postavil v novomeškem gledališču Anton Podbevšek Teater, skušal konceptualno zajeti bistvene misli slovenskega filozofa Slavoja Žižka o ideologiji vsakdanjega življenja. Predstavo je zasnoval na Žižkovih tekstih, »koncept uprizoritve prvega Žižkovega besedila znotraj uprizoritvenih umetnosti pa je izhajal iz njegovega briljantnega stila in subverzivnega učinka njegove misli okoli ideologije vsakdanjega življenja«.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Družba
Vladimir Pištalo: »Tesla je vse življenje živel s čudežnimi prebliski svetlobe«
Biografska dejstva o življenju in delu Nikole Tesle, očeta sodobne elektrike, so znana. V Smiljanu pri Gospiću v Liki leta 1856 rojeni srbsko-ameriški elektroinženir, fizik, kemik in matematik se je šolal v Gradcu, nato je deloval v Budimpešti in Parizu, kasneje pa v ZDA, kjer je umrl leta 1943. Tesla je avtor več kot sedemsto izumov s področja elektrike in magnetizma. Poleg izuma izmeničnega električnega toka je med drugim teoretični izumitelj radia, pionir robotike, neona in rentgenskih žarkov. Veliko njegovih idej, ki si jih je zapisoval s posebno kodo, poznal jo je samo on, je tako naprednih, da bodo luč sveta morda ugledale šele v prihodnjih desetletjih. To velja tudi za njegov življenjski projekt – prenos energije skozi zemljo.
Tako kot so bili za tiste čase nenavadni in revolucionarni njegovi izumi in zamisli, je bilo nenavadno tudi njegovo življenje, okrog katerega so se spletli številni miti in legende. Živel je v (platonskem) svetu čistih idej in živel je življenje, ki mu je bilo usojeno. A bil je srečen. Tako ga prikaže v romanu Tesla, portret med maskami, Vladimir Pištalo, srbski pisatelj in profesor zgodovine na ameriški univerzi v Worcestru v Massachusettsu. Roman o Tesli je prejel nagrado srbskega časnika NIN in je bil leta 2008 najbolj bran roman v Srbiji. Delo je poskus predstavitve tega, kar se je dogajalo v Teslovi notranjosti, in literarna osvetlitev njegovega življenja in dela, torej predstavitev obojega »osvetljenega od znotraj«. -
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Družba
Filip Dobranić: »Smo ojačevalec glasu za spremembe.«
Filip Dobranić, štiriindvajsetletni študent sociologije kulture in filozofije na ljubljanski FF, dvakratni srednješolski svetovni prvak v debatiranju, pa tudi heker in glasbenik, je lani, ko so bile ljudske vstaje na vrhuncu, s prijatelji ustanovil spletno platformo Danes je nov dan. Z njo so želeli, kot pravi Dobranić, »ojačati« uporniške glasove prebivalcev in jih povabiti k razpravi na temelju šestih pravic, na podlagi katerih bi se po njihovem mnenju morala razvijati slovenska družba: pravice do dobrega življenja in solidarne družbe, pravice do skupnega, pravice do dobre politične oblasti, pravice (do) narave, pravice do človeku prijazne ekonomije in pravice do vključenosti.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Družba
Po besedah hrvaškega filozofa Srećka Horvata, moderatorja pogovora z Žižkom, ki je potekal v okviru festivala Subversive v Zagrebu, Slavoj Žižek sprva ni privolil v predavanje z naslovom Ljubezen kot politična kategorija. »Kaj naj povem o tem?« je spraševal Horvata. A čez dober teden je temo potrdil in predavanje začel z navedkom iz Viharnega vrha, pisateljice Emily Brontë, s katerim je ponazoril primer »brezpogojne erotične ljubezni«. Ta je za Žižka, še posebej v današnjem času, nenehno na udaru, saj »družba od nas zahteva spiritualni psevdobudistični hedonizem.
-
17. 5. 2013, 19:15 | Družba
Ob začetku okrogle mize o vlogi evropske levice, na kateri sta sodelovala slovenski filozof Slavoj Žižek in predsednik grške stranke nove levice Sirize, je njun prihod najavil Kostas Douzinas, Žižkov sodelavec na Birkbeck inštitutu v Londonu, z besedami, da prihajata na oder »Mick Jagger« in »Keith Richards« svetovne filozofije oziroma politike. Množica poslušalcev, zbrana v Kinu Evropa, kjer je bil 6. Subversive festival v Zagrebu, je zvezdnika pozdravila z gromkim aplavzom. Aleksis Cipras je v razpravi, ki jo je moderiral hrvaški filozof Srečko Horvat, najprej pribil, da po morebitni zmagi Sirize v Grčiji – zadnje parlamentarne volitve v Grčiji so bile sicer junija lani, na njih pa je Siriza dobila 23 odstotkov glasov - »v Grčiji, pa tudi ne v Evropi, ne bo več tako kot je bilo«.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Družba
Michael A. Lebowitz: »Socializem ne more biti darilo ljudstvu«
Michael A. Lebowitz, zaslužni profesor ekonomije na Univerzi Simona Fraserja v Kanadi, proučuje socializem v vseh njegovih pojavnih oblikah. V svojih knjigah ostro in dosledno kritizira kapitalistično ureditev, a hkrati opozarja tudi na temeljne napake nekdanjih »socializmov, ki so dejansko obstajali« v Sovjetski zvezi, vzhodnoevropskih državah in Jugoslaviji. Meni, da prihodnost mora biti socialistična, vendar naj bi upoštevala Marxovo načelo, da mora socializem omogočiti razvoj vseh človekovih potencialov, česar realni socializem ni omogočal. Lebowitz je sredi prejšnjega desetletja postal svetovalec venezuelskega predsednika Huga Chaveza in sodi med najpomembnejše teoretike bolivarske revolucije.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Družba
Subverzivna utopija demokracije v Zagrebu
Čeprav sta bila v prvem delu letos že šestega Subversive Festivala v Zagrebu, ki poteka na temo Utopija demokracije, zagotovo glavni zvezdi britansko-pakistanski pisatelj, novinar in filmski delavec Tariq Ali in ameriški režiser, scenarist in pisatelj Oliver Stone, je bilo zanimivo obiskati tudi dopoldanska in popoldanska predavanja v sklopih Balkan open in Balkan forum. Organizatorji so zbrali skoraj 150 intelektualcev in pripadnikov družbenih gibanj iz regije in od drugod, ki se ukvarjajo s proučevanjem družbenih bojev na Balkanu, v socializmu in kapitalizmu, z možnostjo družbenih sprememb in – to je predvsem na Hrvaškem zelo žgoča tema – z vprašanjem privatizacije državnih podjetij in javnih dobrin, kot so voda, železnice in električna energija. »Poudariti želim, da so ta forum organizirala gibanja na Balkanu sama, da bi se povezala in da bi bila povezana močnejša v boju za spremembe,« je dejal Igor Štiks, eden izmed moderatorjev na festivalu.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Politika
Minulo nedeljo se je na trgu Place de la Bastille v Parizu zbralo okrog 180 tisoč ljudi, ki so pod geslom »Upor« protestirali proti politiki predsednika Françoisa Hollanda. Protestniki trdijo, da se z njegovim prihodom na oblast ni nič spremenilo. Še vedno njihovo prihodnost krojijo finančni trgi in Evropska unija, ki silijo države v drastične varčevalne ukrepe, omejitve socialne države in razbremenjevanje kapitala z davki. Med govorniki je bil tudi Jean-Luc Mélenchon, ki je leta 2008 zapustil francoske socialiste in ustanovil Levo stranko (Parti de Gauche). V govoru na trgu je dejal, da »nasprotujemo temu, da finančni trgi prevzemajo oblast, in ne sprejemamo varčevalnih ukrepov, ki bodo naše ljudi, skupaj z ljudstvi Evrope, pahnili v dolgoročno bolezensko stanje«. Mélenchon se zaveda šibkosti nove levice in zato poziva ljudi k potrpežljivosti, kajti »zasejali smo seme in trajalo bo nekaj časa, da vzklije, saj je bila zemlja dolgo neobdelana. Naše reforme so usmerjene k rasti in investicijam, ne samo k varčevanju.«
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Politika
Del predstave o izbrisanih 25.671, ki jo je v Prešernovem gledališču Kranj uprizoril hrvaški režiser Oliver Frljić, je tudi zbiranje prispevkov za odškodnine izbrisanim. Igralci so zanje med predstavo med gledalci zbirali prostovoljne prispevke. Renata Škrjanc iz Prešernovega gledališča nam je povedala, da so na osmih predstavah zbrali natančno 1993,84 evra. Denar so zapečatili v kuverte in ga po vsaki predstavi poslali na Gregorčičevo, kjer je sedež vlade.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
Bolivarska revolucija se nadaljuje
Venezuela po predsedniških volitvah, ki so prvič v zadnjih 16 letih potekale brez Huga Chaveza, ostaja na poti bolivarske revolucije, katere cilj je preoblikovati venezuelsko družbo v socialistično. Tako zatrjuje novi predsednik te države, sicer tesni sodelavec pokojnega Chaveza, Nicolas Maduro, ki bo nadaljeval politiko »socializma za 21. stoletje«. V inavguracijskem govoru je, značilno za zanosne revolucionarje, potrdil, da Chavez »ostaja nepremagljiv in še naprej dobiva bitke«.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Kultura
Ilja Stogoff: »Moje poti niso pustolovščina.«
Ruski pisatelj Ilja Stogoff (1970) si je kot glasbeni novinar ustvaril ime že v nekdanji Sovjetski zvezi. Pisal je o punku in rocku za prestižno moskovsko glasbeno revijo, nekakšen ruski Rolling Stone, ki je imela šest milijonov bralcev. V devetdesetih letih je opustil pisanje in se ukvarjal s priložnostnimi deli – bil je prodajalec koles, trgovec na črnem trgu, urednik erotične revije, varnostnik, prevajalec –, nato pa se je leta 1999 zmagoslavno vrnil z romanom o ljubezni. Njegov roman Mačoti ne jočejo je postala knjiga leta. Stogoff piše za različne ruske revije, vendar je predvsem pisatelj. Njegovi romani so prevedeni v petnajst jezikov. Je oče treh otrok in – redkost v Rusiji – katolik. V minulem tednu je na Slovenskih dnevih knjige predstavljal slovenski prevod svoje knjige mASIAfucker, ki govori o njegovem popotovanju po osrednji Aziji.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Kultura
Prvotni, pa tudi delovni naslov predstave Ljubezen (Nedolžnost v sedemdesetih minutah) je Ljubezen violenca. S to predstavo si je režiser András Urbán zastavil nalogo gledališko reflektirati odnose med ljubeznijo in nasiljem oziroma raziskati tiste okoliščine, v katerih je motiv za medčloveško ali družbeno nasilje ljubezen. Zanimalo ga je zlasti družbeno nasilje, ki se zgodi nad ljubeznijo ali v imenu ljubezni. Hkrati tematizira človeško ravnanje in čustva, tudi ljubezen, in vse, kar je z njo povezano, v razmerju do najgloblje intime posameznika. Takšna obravnava je skladna z njegovo poetiko, kajti tudi v svojih predstavah v matičnem gledališču v Subotici – tam vodi gledališče Kosztolányi Desző – tematizira politiko in družbo v razmerju do intime, do performativnosti gledališča, in se »na tej podlagi sprašujem, kako realno prehaja v poetično, v poezijo«, kot pravi sam.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Politika
Bo Maribor dobil participativni proračun?
Mariborska skupina Iniciativa mestni zbor že več mesecev pripravlja moderirane skupščine v četrtnih in krajevnih skupnostih, katerih cilj sta »identifikacija problemov v lokalnem okolju in njihova odprava s skupinskim delovanjem«. Zbori so po besedah organizatorjev uspešni, udeležuje se jih po več kot 50 ljudi, na enem srečanju zabeležijo tudi po 40 novih idej o tem, kako urejati pešpoti in pločnike, pa kako spremeniti sestavo mestnega sveta, saj trdijo, da mestni svetniki niso nosilci občanskih avtentičnih interesov, meščani pa nimajo praktično nikakršnega vpliva na odločanje svetnikov in mestne oblasti.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Družba
Evald Flisar: »Še vedno verjamem v moč besede na odru«
Evald Flisar je slovenski prozaist, ki piše tudi drame z občečloveško tematiko. Zato so razumljive na vseh koncih sveta in ni čudno, da je Flisar naš najuspešnejši dramatik po uprizorjenih delih na tujih odrih. Minuli ponedeljek je v okviru Tedna slovenske drame v Kranju dobil Grumovo nagrado za Komedijo o koncu sveta. V njej se, kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, »na svež način ukvarja z najbolj žgočimi globalno lokalnimi temami« in se sprašuje – z besedami lika iz njegove drame –, »zakaj so propadle vse kurčeve vrednote«. V pogovoru nam je med drugim odgovoril tudi na to vprašanje.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Družba
Zagrebški festival Subversive, letos bo potekal že šestič, si je v regiji ter širše v Evropi in v svetu ustvaril sloves festivala, na katerem je mogoče slišati najbolj zanimive in progresivne misli svetovnih mislecev in umetnikov. V preteklih letih so predavali in razpravljali o komunistični Kitajski, o socializmu, o dekolonizaciji in lani o razvoju Evrope. Gostili so italijanskega marksista Antonija Negrija, indijsko literarno teoretičarko Gayatrijo Spivak, avstrijskega sociologa Zygmunta Baumana, egiptovskega marksističnega ekonomista Samirja Amina, britanskega literarnega teoretika Terryja Eagletona, lani pa med drugimi tudi ameriškega marksista Michaela Hardta, slovensko filozofinjo Renato Salecl in znova Tariqa Alija.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Kultura
Drama Tri sestre Antona Pavloviča Čehova – govori o treh mladih dekletih iz 19. stoletja, ki želijo zapustiti malo provincialno mesto in se vrniti v Moskvo – je prav gotovo ena izmed najpogosteje uprizarjanih predstav v zadnjih dvajsetih letih na Slovenskem. Po besedah dramaturginje Mojce Kranjc je ta drama hvaležna za uprizarjanje zato, ker gre za »tekst, ki ponuja igralcem in igralkam gradivo, da se izrazijo in tudi sami premislijo o svojem igralskem poklicu«, še bolj pa zaradi dilem, ki jih odpira, saj govori o »smislu življenja, o smislu dela, o pozicioniranju v družbi, o ljubezni in tudi o staranju in minevanju«.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Ekonomija
Michel Husson: »Ideja o emancipaciji je imanentna marksizmu.«
Michel Husson je statistik in kritični ekonomist, zaposlen na Inštitutu za ekonomske in družbene raziskave (IRES) v Parizu. V fokusu njegovega preučevanja so vprašanja zaposlovanja, primerjalna delovna storilnost in delitev prihodkov, predvsem z vidika delovanja neoliberalnega sistema kapitalizma. Husson ubira svojo pot marksističnega preučevanja družbenih pojavov, saj je prepričan, da dogmatizem stare šole marksizma ne zmore pojasniti družbenoekonomskih razmerij v vsej kompleksnosti. Posveča se iskanju razmerij med različnimi ekonomskimi pojavi in tako proučuje zgradbo današnjega kapitalizma. To počne tudi v svoji knjigi Čisti kapitalizem, ki je prevedena v slovenščino.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Svet
V začetku marca je umrl kontroverzni venezuelski predsednik in znanilec »nove socialistične misli v Latinski Ameriki« Hugo Chavez. Sam je venezuelski projekt razvoja države poimenoval s »socializmom 21. stoletja«. Preminulemu venezuelskemu predsedniku je v času štirinajstletne vladavine uspelo z nafto bogato državo, ki šteje 28 milijonov prebivalcev, zelo spremeniti. Z uveljavljanjem razvojne politike države, ki je onemogočala multinacionalke in dominanten vpliv ZDA na razvoj, se je kljubovalno uprl ameriški administraciji. In bi tako delal, posnemajoč svojega kubanskega vzornika Castra, še dolgo, če ga ne bi, 58-letnega, zaustavil rak.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Kultura
Spomnimo. Junija 1991 sta bila sprejeta zakon o državljanstvu in zakon o tujcih. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije je določil, da morajo državljani druge republike, ki so imeli na dan plebiscita v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in so v Sloveniji dejansko živeli, v šestih mesecih oddati vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Kdor tega ni storil, je izgubil stalno prebivališče in postal tujec v Sloveniji. Izgubil je vse. 25.671 jih je bilo. Kot duhovi so živeli med nami dve desetletji.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Svet
Janis Burnus: »Naše delovanje je utemeljeno na načelu konsenza.«
Siriza, grška stranka nove levice, je junija lani postala najmočnejša opozicijska stranka v grškem parlamentu. Slavoj Žižek zanjo pravi, da je »še edina, ki lahko reši, kar je še vredno rešiti v Grčiji«. Odstotki podpore med volivci ji rastejo iz meseca v mesec tudi zato, ker je zagotovila sistem socialne pomoči po vsej državi. O njenem delovanju, o ukrepih za izhod iz krize in o dolgoročnih poteh razvoja grške družbe ter o povezovanju Sirize z drugimi evropskimi levimi strankami smo se pogovarjali s 33-letnim Janisom Burnusom, članom centralnega komiteja Sirize, članom sekretariata za evropsko politiko in članom izvršnega odbora Evropske združene levice. Burnus, po izobrazbi sicer anglist, komparativist in politolog, se je v soboto udeležil 4. vseslovenske vstaje.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Kultura
Irvine Welsh: »Danes Trainspotting verjetno ne bi bil niti objavljen.«
Irvine Welsh je te dni v Ljubljani predstavljal svojo zbirko kratkih zgodb Pogreto zelje. Gre za zbirko zgodb, ki jih je napisal v zadnjih 20 letih in dobro ponazarjajo vse mojstrstvo jezika in naracije, ki ga premore ta škotski pisatelj. Z Welshem smo se pogovarjali o Trainspottingu, o njegovih drugih literarnih delih in tudi o splošni družbeni klimi v Britaniji in na Škotskem. Trdi, da so razmere in klima za ustvarjanje slabe.
