Marjan Horvat
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Družba
Terry Eagleton, literarni teoretik in marksist
Terry Eagleton, v mednarodnem prostoru eden izmed najbolj znanih literarnih in kulturnih teoretikov, se je rodil leta 1943 v angleškem mestu Salford staršem irskega rodu. Odraščal je v revni katoliški proletarski družini, maturiral na salfordski katoliški gimnaziji De La Salle, nato pa diplomiral iz angleškega jezika na prestižnem cambriškem Trinity Collegeu in pri komaj 22 letih postal – na predlog svojega mentorja Raymonda Williamsa, znanega marksističnega literarnega teoretika – najmlajši raziskovalec in doktorski študent na tej elitni univerzi v zadnjih dveh stoletjih. Wunderkind britanske literarne teorije in zgodovine je leta 1969 zapustil svojo almo mater in se zaposlil na Univerzi v Oxfordu, kjer je predaval do leta 2001.
-
Slovenka, prvi slovenski ženski časopis
Ženski časopis Slovenka, ki je pred 120 leti izhajal v Trstu, je s prispevki slovenskih književnic in pionirk feminizma na Slovenskem, poročili o uspehih razvitega ženskega gibanja na tujem in predvsem s pozivi ženskam, naj se borijo za pravico do javne besede, pravico do izobrazbe in samostojne zaposlitve, takoj izzval v tedanjem slovenskem prostoru prevladujoča konservativna in klerikalna mnenja o ženskah. Tudi takšna, kakršna je imel o vlogi žensk v družbi tedanji cerkveni ideolog in ljubljanski škof Anton Mahnič, ki je »svetoval«, naj ženska v »v javnosti – molči«, saj »ne učenih, ampak blagih, ponižnih, sramežljivih žensk nam je treba … Ne delajmo pač žensk vsegavednih«.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Kultura
Maja Smrekar, prejemnica mednarodne nagrade zlata nika
Umetnica Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je maja letos na festivalu Ars Electronica prejela zlato niko, najodmevnejšo nagrado na področju medijske umetnosti ter njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko. V kategoriji »hibridne umetnosti« jo je dobila za serijo projektov pod imenom K-9_topologija, ki jih je v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki ustvarila v zadnjih letih.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kultura | Portret
Suzana Tratnik, pisateljica in borka
Iskanje identitete v času odraščanja, zlasti strah, negotovost in hkrati neizmeren pogum iščočih se ljudi, ki so drugačni, so stalnica v njenih knjižnih delih. Takšne zahtevne in občutljive teme zna s sočnim jezikom, črpajoč z različnih jezikovnih registrov, in s prefinjenim humorjem in (samo)ironijo, približati bralcem, ne da bi se njeno sporočilo o tem, da »vse, kar narediš, naredi zase, ne glede na tuje grožnje ali obljube«, izgubilo. S takšnim pristopom se teme drugačnosti, predvsem drugačne spolne usmerjenosti, loteva že od svojega odmevnega romanesknega prvenca, Ime mi je Damijan, ki je bil po izidu leta 2001 preveden v tuje jezike, leta 2014 pa so to knjigo v projektu Rastem s knjigo dobili vsi dijaki prvih letnikov srednjih šol. V opomin o drugačnih in morda za pogum v iskanju lastne življenjske poti.
-
Goran Bregović, nesporni kralj balkanske glasbe
Ne preseneča, da je njegova plošča Tri pisma iz Sarajeva v spletnih glasbenih trgovinah, zlasti v ZDA, med najbolje prodajanimi v žanru world music. Goran Bregović je na najnovejši plošči še izpilil eklektični način ustvarjanja glasbe. Ta se kaže v svojevrstni apropriaciji različnih zahodnih glasbenih žanrov in zvrsti z rabo balkanskih ritmov in melodij, zlasti pa prepoznavnega zvoka trubačev. Ker je Bregović v tem početju spreten in premišljen, tudi duhovit in igriv, prepletanje žanrov učinkuje naravno in izvirno, skladbe pa zvenijo sveže. Najudarnejše z albuma, Pero, Dui Duj, Baila Leila ter Made in Bosnia, že postajajo svetovne uspešnice.
-
"Sam v Ljubljani, morda zato, ker sem bil kulturni emigrant, nestrpnosti nisem nikoli doživel"
Plavi orkestar – frontman Saša Lošić, Mladen Pavičić na kitari ter brata Samir in Admir Ćeramida v vlogi ritem sekcije – je v osemdesetih s pesmimi, kot so Suada, Sava tiho teče, Bolje biti pijan nego star, Kaja, polnil dvorane in stadione po vsej Jugoslaviji. Njihove plošče so se prodajale v polmilijonski nakladi, s svojo podobo so narekovali modne smernice, kjerkoli so se pojavili, so jih pričakale trume oboževalk. Ni čudno, da so bend, ko je bil na vrhuncu slave, tuji mediji imenovali »Beatlesi za železno zaveso«.
-
»Levica ne zna uporabiti razsvetljenskih doktrin in idej v odzivanju na početje desnih populistov«
Dunajski filozof Robert Pfaller (roj. 1962) je pred nekaj leti na spletu predstavil pobudo Adults for Adults (Odrasli za odrasle), v kateri je pozval državljane EU k uporu proti »pokroviteljskemu odnosu politike« do njihovega življenja in misli. V pobudi – v njenem znanstvenem odboru so tudi slovenski intelektualci (Mladen Dolar, Slavoj Žižek, Alenka Zupančič), hrvaški filozof Srećko Horvat in nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis – Pfaller opozarja, da evropska politika, ker ne more regulirati uničujočega ravnanja transnacionalnega kapitala, regulira medčloveške odnose. Namen teh procesov je po Pfallerju odvzeti državljanom EU (z)možnost kritičnega mišljenja. »Politiki EU se do državljanov, ki so jih izvolili, obnašajo kot do otrok. Toda državljani tega ne potrebujejo. Zaslužijo si, da se z njimi ravna kot z odraslimi in odgovornimi ljudmi,« piše Pfaller. Po njegovem mnenju skušajo državljane EU »preoblikovati v prestrašene, žalostne, občutljive, šibke, poslušne in zavistne ljudi«. Ustvariti torej hočejo takšne ljudi, ki (u)strežejo zahtevam kapitala in njegovim političnim lakajem.
-
22. 12. 2017 | Svet
Zmagovita osamosvojitvena opcija ...
Manever španskega premiera Mariana Rajoya (PP), da bi po referendumu o samostojnosti Katalonije 1. oktobra letos, najprej z uveljavitvijo 155. člena španske ustave odvzel separatistični španski regiji Kataloniji avtonomijo, nato pa z razpisom novih regionalnih volitev »zagotovil« v novem parlamentu večino strankam, ki se zavzemajo za ohranitev celovitost Španije, je spodletel. Tudi priprtje ministrov prejšnje katalonsske vlade, izgon predsednika Katalonije in grda volilna kampanja Madrida s ciljem zastraševanja in osebne diskvalifikacije zagovornikov neodvisnosti niso obrodila sadov. Katalonci in Katalonke so namreč na včerajšnjih volitvah – udeležilo se je jih je rekordnih 82 odstotkov volivcev – znova večinsko podprli independistične stranke.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura
Maruša Majer, gledališka in filmska igralka
Leto 2017 je leto Maruše Majer. Za vlogo v Lorencijevi predstavi Stenica je prejela Borštnikovo nagrado. Septembra je na Festivalu slovenskega filma dobila vesno za vlogo Mare v filmu Ivan režiserja Janeza Burgerja. Že februarja pa je za to vlogo na Berlinalu, enem najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, prejela nagrado shooting star (vzhajajoča zvezda), ki jo vsako leto podelijo desetim izjemnim mladim evropskim igralcem.
-
26. 10. 2017 | Politika
Češki predsednik Miloš Zeman si je na tiskovni konferenci prejšnji petek, dva dni pred parlamentarnimi volitvami, privoščil neslano šalo. Med svojim govorom je mahal s plastično repliko avtomatske puške AK-47 v rokah, namesto nabojnika je bila v njej prazna steklenica češkega žganja, in zadovoljen s svojo domislico zbrane predstavnike medijev opozarjal na napis na puški. Na njej je pisalo: »Novinarjem.«
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji in Kataloniji
Z dr. Lisjakom Gabrijelčičem, zgodovinarjem, urednikom revije goriških študentov humanističnih ved Razpotja in izvrstnim poznavalcem razmer v Španiji in Kataloniji, smo se pogovarjali o zgodovinskih vzrokih sedanjih napetosti med Španijo in Katalonijo, o različnih oblikah katalonskega in španskega nacionalizma, o nastanku in zagatah današnjega »asimetričnega« ustroja Španije in kaj katalonska »ruptura«, enostranski prelom z Madridom, pomeni za druge evropske separatistične regije. Pa tudi o ravnanju EU v »iskanju« miroljubnih in demokratičnih rešitev.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Kultura
Belgijski pisatelj Stefan Hertmans, ki se je rodil leta 1951 v flamskem Gentu, je avtor več kot dvajsetih leposlovnih del, v svetovni javnosti pa je najbolj znan po romanu Vojna in terpentin. V romanu, izšel je leta 2013, je na podlagi obsežnih spominov svojega dedka, flamskega slikarja, slikovito opisal kulturne, politične in družbene razmere v Belgiji na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje in grozodejstva 1. svetovne vojne skozi oči navadnega vojaka. Dobitnik najpomembnejših literarnih nagrad na nizozemskem govornem območju je prejšnji teden kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina prebral Odprto pismo Evropi in v njem Evropejce pozval k oblikovanju strpne, socialne in demokratične Evrope, ki bi znala iz globalizacije prevzeti najboljše in se postaviti po robu silam nacionalizma.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Družba
Prekmurski Slomšek. Antisemit?
Predsednik Borut Pahor se že od začetka mandata ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom odpravi v Črenšovce in tamkaj položi venec pred spomenikom narodnega buditelja, duhovnika, politika, založnika in urednika Jožefa Klekla st. (1874–1948). Klekl st. je bil, poleg Ivana Jeriča, svojega malega bratranca Jožefa Klekla ml. in že prej Franca Temlina ter Števana in Mikloša Küzmiča, med tistimi narodno zavednimi Slovenci, ki so na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje, v času hudega vala madžarizacije, utrjevali narodno zavest Slovencev med Muro in Rabo. Klekl st. je v svojih časopisih, zlasti v Novinah, v prvi polovici prejšnjega stoletja seznanjal prekmurske Slovence z dogajanjem v Slovenski krajini (kakor se je tedaj imenovalo Prekmurje), z razmerami v matici in drugod po svetu, posebno pozornost pa je namenjal prekmurskim izseljencem, saj je objavljal zapise ali pričevanja o njihovem življenju v tujini.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Politika
Andrej Rozman Roza, predsedniški kandidat
Minulo sredo je kandidaturo za predsednika Slovenije, volitve bodo letos novembra, napovedal književnik, prevajalec in gledališčnik Andrej Rozman Roza. Mojster pisne in žive besede, prejemnik najpomembnejših nagrad za književnost, pravi, da se je v boj za predsedniški stolček vključil, da bi vrnil funkcijo najvišjega državnika tistemu, ki mu pripada: ljudstvu. Če so se politične stranke oddaljile od ljudi in v resnici ne zastopajo interesov večine, bi se moral po Rozmanu vsaj predsednik jasno postaviti na stran ljudi in spregovoriti o njihovih resničnih težavah, strahovih in upanjih. Za zgled ustrezne predsedniške drže ponuja v premislek ravnanje pokojnega predsednika Janeza Drnovška, ki je leta 2006 domačine Ambrusa, ki so tik pred božičem zahtevali izselitev Romov, retorično vprašal: »A ste vi ljudje? Ali kaj ste?« Po Rozmanu se je Drnovšek »iz politika spet prelevil v človeka. S svojo spremembo je na novo opredelil predsedniško funkcijo in nakazal, kako bi moral ravnati predsednik,« zlasti takrat, ko so ogroženi pripadniki najranljivejših družbenih skupin.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Družba
Razstava Vojna in WWW – Kurdi v Siriji in spletna omrežja, ki so jo kuratorji Jan Babnik, Iza Pevec in Uroš Abram zasnovali v sklopu dogodkov, posvečenih Levu Nikolajeviču Tolstoju v Cankarjevem domu, je na začetku maja gostovala v mariborski galeriji EPEKA. Vendar so jo umaknili že teden dni po odprtju.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Svet
Na francoskih predsedniških volitvah minulo nedeljo sta se v skladu z napovedmi javnomnenjskih anket v drugi krog volitev, ki bo 7. maja, uvrstila skrajno desna voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen z 21,4 odstotka in »sredinski« liberalec Emmanuel Macron s 24 odstotki glasov. Prvič po 2. svetovni vojni sta se v drugem krogu znašla kandidata, ki ne pripadata republikancem ali socialistom.
-
Zakaj se učimo le o pisateljih?
Ni naključje, da se veliko mladih (žensk) – med njimi je tudi Manca R. Renko, avtorica zanimivega življenjepisa (prezrte) pisateljice Zofke Kveder – sprašuje: Zakaj se učimo le o pisateljih? Zakaj v osnovnošolskih in srednješolskih berilih ni žensk?
-
Na Irskem, v globoko katoliški in konservativni družbi, 8. člen ustave, sprejete leta 1983, državljankam prepoveduje prekinitev nosečnosti. S kasnejšo spremembo ustave – ta izenačuje »pravico do življenja nerojenega« s »pravico do življenja matere« – so splav dovolili le, če je ogroženo življenje matere. Zagrožena kazen za nedovoljeni splav je 14 let zapora.
-
Tukaj se (spet) govori samo nemško
V zadnjih letih, po odhodu ksenofobnega Jörga Haiderja, se je zdelo, da je avstrijska Koroška vendarle stopila na pravo pot za pomiritev napetosti med nemško govorečo večino in slovensko manjšino. Z izvolitvijo novega predsednika Aleksandra Van der Bellna, liberalca iz vrst Zelenih, ki se je v inavguracijskem govoru konec januarja zavezal »biti predsednik vseh v Avstriji živečih ljudi«, se je upanje še okrepilo. Toda ko je Van der Bellen minuli torek v Bruslju evropske poslance opozarjal na posledice naraščanja nacionalizma in populizma, zavedajoč se, da »nobene težave ni mogoče rešiti s kršitvijo dostojanstva ljudi, zavračanjem vsega, kar je drugačno, omejevanjem temeljnih pravic in oblikovanjem novih zidov in krepitvijo nacionalizma,« so se Slovenci na Koroškem spet znašli v primežu nazadnjaških sil.
-
Ivana Djilas, režiserka in avtorica kolumn v tej reviji, ki so zbudile precej odzivov, je zadnji dve leti pisala roman Hiša. Roman, izšel bo prihodnji teden, je predelava in razširitev kolumne Zgodba o neuspehu izpred dveh let. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo, kot je razvidno iz množičnega prebiranja in komentiranja njenega prispevka, se je poistovetil z usodo njene družine.
-
V prvem delu predstave Vojna in mir, po Tolstojevem romanu jo je na oder Cankarjevega doma postavil priznani romunski režiser Silviu Purcărete, se je pojavil živ petelin na kratkem povodcu, žival pa je nato igralec Jernej Šugman vzel v roke in jo nenadoma vrgel v zrak. Vključitev živali v predstavo in menda neprimerno ravnanje z njo sta na spletnih omrežjih zbudila burne odzive gledalcev. »Podana bo prijava zoper režiserja in še naprej bomo pozivali ljudi k bojkotu predstave. Nedopustno je, ob vseh rekvizitih in kostumih, ki so danes na voljo, izkoriščati žival,« je na Facebooku zapisala ena izmed gledalk.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Svet
Minuli ponedeljek je županovanje v Londonu prevzel Sadiq Khan, 45-letni britanski politik pakistanskega rodu. 57 odstotkov Londončanov in Londončank vseh barv in veroizpovedi je uspešni pravnik in od leta 2005 poslanec in minister laburistične stranke prepričal z umirjenimi nastopi, v katerih je poudarjal, da bo »župan vseh Londončanov«, zlasti pa z obljubami, da bo v britanski prestolnici rešil žgoče stanovanjsko in prometno vprašanje, kar vključuje tudi štiriletno zamrznitev cen vozovnic za javni promet. Khan velja za socialdemokrata, BBC ga je umestil v laburistično »mehko levico«, marksistični komentator Richard Seymour pa ga opisuje kot »središčnika«.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Politika
Kakšen liberalizem za 21. stoletje?
Ni naključje, da so letošnje leto zaznamovali (populistični) napadi na evropsko liberalno ureditev. Že pred evropskimi volitvami v maju, ko se je napovedal uspeh evroskeptičnih nacionalističnih strank, je skupina uglednih evropskih filozofov in pisateljev, med njimi Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera in Salman Rushdie, v javnem pismu opozorila Evropejce in Evropejke, da zaradi prodora »ksenofobije in antisemitizma« in »politik prezira do inteligence in kulture« Evropa razpada pred našimi očmi. Julija je v javnosti odmeval tudi pogovor ruskega predsednika Putina za Financial Times, v katerem je ta liberalizem označil za »zastarelo« in »preživeto« politično ideologijo.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Kultura | Portret
Januš Aleš Luznar, intermedijski umetnik, ki uporablja svoje srce kot glasbeni inštrument
Avdiovizualni performansi, ki jih ta čas v sklopu serije Ictus Cordis uprizarja in razvija umetnik Januš Aleš Luznar, ponujajo poslušalcem intenzivno in zvočno bogato doživetje, hkrati pa s svojo zasnovo napotujejo k premisleku o odnosu med fizično in psihično ravnjo v ustvarjanju oziroma poslušanju glasbe. Luznar je namreč performanse zasnoval na bitju svojega srca, njegova zvok in ritem, ojačena s posebnim mikrofonom, pa nato v živo spreminja z različnimi elektronskimi efekti. To mu hkrati omogoča, da z glasbo in tudi s spremljajočimi vizualizacijami spreminja bitje svojega srca s ciljem prignati ga v ictus cordis, v stanje njegove največje raztegnjenosti, da bi ga nato v premišljenem zvočnem dramaturškem loku znova umiril.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Politika
Alfred Bosch (1961) je prejšnji teden na povabilo Mladega foruma SD prišel v Slovenijo in med obiskom slovenske politične predstavnike pozval k podpori dialoga med Madridom in Barcelono. Ta je v zadnjih letih, zlasti po oktobru 2017, ko so katalonske oblasti pripravile referendum o neodvisnosti, Madrid pa jih je kaznoval z odvzemom avtonomije regiji in priprtjem politikov, ki so referendum pripravili, povsem zamrl. Španci vztrajajo pri statusu quo, Katalonci pa si (vse bolj) želijo sami odločati, ali bo njihova regija še naprej del španske države.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Kultura
Ni naključje, da kritiki in občinstvo Državo, predstavo brez igralcev in režiserja, hvalijo kot eno izmed najbolj inovativnih in domišljenih predstav, ki jih v zadnjih sezonah uprizarjajo na evropskih in svetovnih gledaliških odrih. V predstavi – vizualno je sestavljena le iz zaprtih ovojnic na mizi, nad katero visita gola žarnica in mikrofon, poleg nje pa je vedro – namreč njen avtor Alexander Manuiloff »spregovori« o usodi države in demokracije, o vlogi umetnosti v njej, in v teh procesih tudi o vlogi ljudi, kot je Plamen Goranov, bolgarski aktivist, ki se je leta 2003 samozažgal. Pisma v omenjenih ovojnicah na mizi so njegova.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Politika
Mestni svet Dresdna je zaradi razraščanja skrajne desnice v tem mestu razglasil »izredne razmere« (Nazinotstand). Predlagatelj resolucije Max Aschenbach, član »satirične« stranke Die Partei, je pojasnil, da so z njo člani sveta skušali opozoriti na »resnost problema«, saj se »protidemokratična, protipluralistična, ljudomrzna in skrajno desničarska vedenja in dejanja z nasiljem vred v Dresdnu pojavljajo vse pogosteje«.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
Zadnja utrdba ali znanilec novega apartheida?
Ni naključje, da je Grant Farred, ugledni profesor filozofije iz ZDA, ki se je rodil v Republiki Južni Afriki, pred nekaj leti v pogovoru za Mladino svojo (nekdanjo) domovino po koncu apartheida označil za »velikansko polomijo«. V tej državi so na začetku devetdesetih let sicer formalno opustili doktrino rasnega razlikovanja, vendar po Farredovem mnenju nove »temnopolte malomeščanske politične elite« niso storile ničesar, da bi preprečile občutno povečevanje socialnih razlik. Temnopolte elite, kot že poprej belske, so zlahka vzpostavile povezave z multinacionalnim kapitalom, se v bogatih soseskah obdale z zidovi, sočasno pa so se v državi razmahnili revščina, korupcija, brezposelnost in kriminal, kar je, skupaj s povečevanjem socialnih razlik, vedno gnojilo za razrast rasnih napetosti.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
(Kratena) pravica do poštenega sojenja
Katalonski politični zaporniki, ki jih je špansko vrhovno sodišče pred štirinajstimi dnevi obsodilo na zelo visoke zaporne kazni zaradi vloge v pripravah referenduma o neodvisnosti leta 2017, so že napovedali vložitev pritožbe na evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Toda to bodo lahko storili šele, ko bo o razsodbi vrhovnega sodišča odločilo špansko ustavno sodišče, s tem pa se utegne, če sklepamo po dosedanjem ravnanju tega sodišča, celotni pritožbeni postopek zelo zavleči.
