Marjan Horvat
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Politika
Javna dela v politični kampanji
Predsedniški kandidat Borut Pahor je v svoji kampanji Skupaj – spodbujajmo drug drugega (doslej) opravil že 273 prostovoljnih delovnih ur in 48 ur v delovnih brigadah. Podiral je drevesa, pleskal vrtce, pomagal pri čiščenju posledic poplav …
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Kultura
Pred nekaj leti je pisatelj, pesnik in dramatik Vinko Möderndorfer v Delu rohnel nad »demokratično izvoljenimi butci, ki pridigajo o poštenosti, solidarnosti, pravičnosti, zraven pa nekaznovano kradejo za našimi hrbti«, lani je v pesniški zbirki Prostost sveta pozival k uporu, zdaj pa zaznava v slovenski ali na splošno poznokapitalistični družbi, ki je ukleščena v finančno in gospodarsko krizo, občutke strahu, nemoči in tesnobe.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Svet
Katalonci, Škoti in Flamci bi šli na svoje
Poldrugi milijon prebivalcev najrazvitejše španske province Katalonije je preplavil trge in ulice glavnega mesta Barcelone in z rdeče-rumenimi zastavami in s transparenti o novi državi v Evropi zahteval neodvisnost Katalonije. Katalonci se pritožujejo, da plačujejo največji davek za špansko gospodarsko in socialno krizo, da nimajo kot najbogatejša španska regija skorajda nikakršne možnosti, da bi sami odločali o svoji usodi, ker se bistvene odločitve sprejemajo v Madridu. Sicer pa so prizadevanja Kataloncev za večjo avtonomijo že stara, v času zdajšnje krize in ponovnega »prebujanja narodov« pa so dosegla vrhunec v zahtevi po samostojnosti Katalonije. »Protesti niso navadna poletna vročica.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Družba
Primorski dnevnik, najstarejši slovenski dnevnik v Italiji in eden izmed najpomembnejših stebrov slovenstva v tej državi, se je zaradi varčevalnih ukrepov italijanske vlade znašel v hudih finančnih težavah. Urednik Dušan Udovič je v uvodniku Kakšna usoda nas čaka takole opisal zdajšnje zagate s financiranjem časnika: „Morda za koga 15 odstotkov ni usodnih, nas pa lahko 15 odstotkov manjši priliv zlomi.“
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Družba
Je zgodba jasna vsaj ustvarjalcem?
Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorskih pravic (SAZAS), ki je že lep čas tarča kritik glasbenikov - ti mu očitajo, blago rečeno, nepregledno poslovanje -, je te dni doživelo še en udarec. Tokrat iz mednarodnih voda. Gerr Hetton, generalni direktor Mednarodne konfederacije glasbenih založnikov (ICMP), je v pismu premieru Janezu Janši opozoril, da sodelovanje konfederacije s SAZAS-om pri zagotavljanju preglednosti in odgovornosti članov združenja, torej avtorjev, in uporabnikov glasbe, ni obrodilo sadov. Tudi za to je odgovorno vodstvo SAZAS-a.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Politika
Ukinjanje avtonomije inštitutov
Pot prilaščanja avtonomnih institucij, po kateri je krenila Janševa vlada, se nadaljuje. Potem ko so v eno samo (super)ministrstvo, vodi ga dr. Žiga Turk, spravili izobraževanje, znanost, kulturo in šport, nameravajo v imenu »racionalizacije« in »uravnoteženja javnih financ«, torej varčevanja, združiti še raznolike javne zavode. Pod isto streho in vodstvom bodo po predlogu ministra Turka Pedagoški inštitut, Andragoški center Slovenije, Zavod za šolstvo in celo Zavod Planica, Muzej športa in Slovenski šolski muzej.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Kultura
Oliver Frljić, kontroverzni hrvaški režiser mlajše generacije, ki je s svojimi predstavami Turbofolk, Pomladno prebujenje, Preklet bodi izdajalec svoje domovine, Strahopetnost in drugimi dodobra razburkal hrvaško gledališko javnost, tokrat v Prešernovem gledališču Kranj na oder postavlja predstavo Tri sestre ruskega dramatika Antona P. Čehova. V ponedeljek smo se na vaji lahko prepričali, da je tudi ta predstava zahtevna in dramaturško dovršena. Vsaka sekunda v predstavi, intonacija glasu, gib in položaj telesa so določeni s kirurško natančnostjo. V poldrugi uri vaj, napornih predvsem za igralke, ki so morale po desetkrat uprizoriti sceno pretepa, smo se lahko prepričali o tem. Frljić je, v svojem režiserskem slogu, vajo zaključil z besedami: »Zdaj smo v primerjavi z jutranjimi vajami dosegli nadzvočno hitrost. Naš cilj pa je potovati s svetlobno hitrostjo.«
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Družba
Martin Balluch (1964) je danes vodilno ime avstrijskega aktivizma. Doktor matematike in filozofije, ki se je izpopolnjeval in delal tudi na Cambridgeu pri znamenitem astrofiziku Stephenu Hawkingu, se je leta 1997 odločil zapustiti akademske vode in življenje posvetiti boju za pravice živali. Do danes je s svojo skupino aktivistov dosegel zavidanja vredne uspehe. Avstrija je bila prva država na svetu, ki je prepovedala vzrejo piščancev pod baterijsko lučjo, prepovedala je nastopanje živali v cirkusu in v vsaki deželi ima zastopnika pravic živali. Balluch se zaveda, kako tanka je meja med aktivističnimi dejanji in zakonskimi normami. Navkljub temu so ga oblasti leta 2008 skupaj s sodelavci zaprle. V zaporu je gladovno stavkal in v njem 105 dni preživel brez obtožnice. Zaradi protestov javnosti so ga oblasti izpustile, on pa je nadaljeval politično dejavnost.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Politika
Zmago Jelinčič, nekdanji poslanec in predsednik SNS, se te dni ni pokazal v formi s svojimi političnimi stališči, ampak zaradi prisvojitve - kar bi sicer lahko poimenovali tudi s kakšno drugo besedo - knjig, ki so last državnega zbora.
-
Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v pogovoru za Demokracijo med prednostne naloge svojega ministrskega mandata uvrstila „izboljšanje gospodarskega sodelovanja“ z ljudmi iz diaspore, skrb za okrepitev sodelovanja med mladimi Slovenci in Slovenkami v zamejstvu in spodbujanje povezovanja med šolami na obmejnem območju, kar je še „neizkoriščena priložnost“. Seveda je nekdanja učiteljica slovenskega in nemškega jezika posebej zavzeta za ohranjanje slovenskega jezika. Sodelovanje s slovenskimi institucijami v zamejstvu in po svetu pa je treba - tako je zapisano v koalicijski pogodbi - „razbremeniti kakršnihkoli ideoloških predsodkov ali pokroviteljstva“.
-
Potem ko so pripadniki globalne hekerske mreže Anonymus uspešno »zamrznili« ratifikacijo Acte, spornega mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju, ki omejuje svobodo interneta, so za soboto napovedali nove proteste s sloganom Ubranimo svobodo interneta. Tudi slovenskih spletnih portalov so se lotili. Hekerji so v temo zavili nekatere spletne strani, ta teden pa so zagrozili še RKC s sporočilom, da je njeno vmešavanje v politiko »sramotno in nesprejemljivo«.
-
Vlada Janeza Janše je med drugimi že na prvi seji razrešila „nekompatibilnega“ direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča. Njena hitrost pri razrešitvi Guliča je presenetljiva, saj naj bi bil njegov urad daleč od dnevne politike, sam direktor pa tudi ni bil nevaren za delovanje nove vladne kompozicije.
-
Poslanci in njihovi računalniki
Državni zbor je za poslance in zaposlene kupil 156 prenosnikov in zanje odštel 172 tisoč evrov. Državnemu zboru naj bi omogočili brezpapirno poslovanje in uvedli portalsko tehnologijo delovanja, za to pa so bili potrebni zmogljivejši računalniki. Toda kot je že v navadi, tudi tokrat ni šlo brez težav. Med tremi ponudniki računalnikov so se v državnem zboru na podlagi razpisa odločili za najcenejšo ponudbo družbe Lenovo ThinkPad, podjetja, specializiranega za poslovne računalnike, ki jih izdelujejo na Kitajskem.
-
Liberija je novembra 2001, ob obletnici milenijske konference Združenih narodov v New Yorku leto poprej, izdala posebno zbirko poštnih znamk s podobami vseh udeležencev tega srečanja. Sicer so se na liberijskih znamkah že pred tem pojavljali predsedniki drugih držav. Leta 1998 je bil to indijski borec za neodvisnost Mahatma Gandi, leta 2000 ameriški predsednik George W. Bush in njegov protikandidat za predsednika ZDA Al Gore. Leta 2008 pa se je ta sreča nasmehnila tudi Baracku Obami, „prvemu afroameriškemu predsedniku Združenih držav Amerike“.
-
Kam bo drsela Slovenija pod novo Janševo oblastjo, ne vemo natančno, vendar lahko po prvih potezah nastajajoče vladne koalicije sumimo, da bo ubrala pot prilaščanja ali pa vsaj nadzorovanja pristojnosti, ki sicer sodijo v domeno drugih oblasti. Tej tezi v prid govori preselitev tožilstva s pravosodnega na notranje ministrstvo, zahteva po vsesplošni »učinkovitosti«, kar lahko mirne duše poimenujemo z avtoritarno oblastno držo, ki nima ne časa in ne volje za demokratične razprave in iskanje konsenza.
-
Peter Vilfan, košarkarska legenda že v nekdanji Jugoslaviji in eden najboljših športnih komentatorjev v Sloveniji, se bo v novem sklicu parlamenta preizkusil kot poslanec Pozitivne Slovenije. Toda rad bi ohranil stik s športom kot komentator košarkarskih tekem. Želi si še naprej komentirati košarkarske tekme in „opravljati zahtevnejša strokovna, znanstvena in pedagoška dela“. Tako jo zapisal v prošnji parlamentarni mandatno-volilni komisiji, saj „delo športnega komentatorja opravlja že 20 let, štiriletna prekinitev zaradi opravljanja poslanskega dela pa bi lahko otežila kasnejšo vrnitev h komentiranju“.
-
Posameznik v kolesju zgodovine
»Naši Partiji zopet preti nevarnost zaradi protipartijskih elementov, ki so na poziv resolucije Informbiroja dvignili glave, da bi ogrozili enotnost Partije. Toda tokrat takšni protipartijski elementi ne ogrožajo samo enotnosti naše Partije, ampak tudi bratstvo narodov naše države. Zato moramo biti neizprosni do vseh, ki poskušajo razbiti enotnost Partije in države,« je 21. julija 1948 v Beogradu, na zasedanju Centralnega komiteja KPJ, dejal Josip Broz Tito in s temi besedami zapečatil usodo številnih posameznikov in njihovih družin, pri katerih se je pojavil vsaj najmanjši sum, da še vedno »častijo« Stalina in so »skrenili s Titove poti«. Sledile so deportacije t. i. informbirojevcev na Goli otok in v druga delovna taborišča, kjer je na tisoče ljudi prestajalo hude telesne in duševne preizkušnje. Mnogi so grehe »priznali« samo zato, da bi si rešili življenje. »Eden se je zlomil prej, drugi kasneje. Če si lačen pol leta, nimaš vode, nimaš koščka kruha, boš vse podpisal,« nam je lani o bolečih izkušnjah z Golega otoka pripovedoval Radovan Hrast.
-
Veno Taufer: "V hladilniku Gorenje ni nacionalne biti, v slovenski knjigi pa obstaja."
Veno Taufer (78), od lani predsednik Društva slovenskih pisateljev, je bil rojen v predvojnem času, ko je imela kultura pomembno vlogo v razvoju slovenskega naroda – kot pač pri vseh majhnih narodih –, v času, ko sta bila Prešeren in Cankar osišče narodne zavesti. Brez kulture, poudarja Taufer, nas ne bi bilo. Kultura nas je ohranila skozi dolga stoletja in kulturniki so v osemdesetih letih bistveno pripomogli k odpiranju političnega prostora in k postavljanju temeljev samostojne Slovenije. Tega politiki, pravi Taufer, ki želijo ukiniti ministrstvo za kulturo, ne razumejo.
-
»Zdaj smo v zimskem obdobju razvoja gibanja. Gibanje ni zamrlo, vendar pa je njegova moč bistveno manj udarna kot pred tremi meseci, ko se je spočelo. Protestniki in podporniki ne doživljajo odkrite represije, priča pa smo ’molekularnim kontrarevolucijam’,« je med nastopom v KUD-u dejal dr. Vito Flaker, profesor na ljubljanski Fakulteti za socialno delo (FSD), že od vsega začetka vključen v gibanje 15 O, ki je oktobra zavzelo ploščad pred Bojzo (Ljubljansko borzo). Zahteve po boljši družbi so še vedno tu, razlog za ’hibernacijo’ gibanja je pomanjkanje časa.
-
Na Madžarskem je prava politična zima. Viktor Orban, predsednik vlade in najmočnejše parlamentarne stranke, je v odkritem sporu z evropskimi institucijami. Grozijo mu z blokado glasovalnih pravic in zamrznitvijo posojil, ki jih njegova država krvavo potrebuje za redno poslovanje. Zakaj? Ker Orban s svojo stranko Fidesz, ki ima v parlamentu ustavno večino, vse avtonomne institucije - nacionalno banko, ustavno sodišče in medije - spreminja v podaljške svoje oblasti.
-
Vinko Möderndorfer, gledališki, filmski in televizijski režiser, dramatik, prozaist in predvsem pesnik, sodi med najplodnejše slovenske avtorje. Je pisec več deset romanov, radijskih iger, iger za otroke, znan je po uspešnih komedijah in družbenopolitičnih satirah, širša javnost pa ga morda najbolj pozna po filmih, kot sta Predmestje in Pokrajina št. 2, pri katerih je bil režiser in scenarist. Toda Möderndorfer je, kot pravi sam, najprej pesnik. V tej najintimnejši izrazni umetniški obliki je »samohodec«, saj ni nikoli sledil književnim »trendom« modernizma in postmodernizma, ki so v preteklih desetletjih zapeljali in odpeljali poezijo v hermetično posvečenost.
-
Knežji kamen? Ah, kam bi ga del?
Razprava o knežjem kamnu znova buri duhove. Ob kamnu, gre za ostanek rimskega stebra, naj bi bili v srednjem veku, med 8. in 10. stoletjem, na Gosposvetskem polju umeščali karantanske kneze in kasneje koroške vojvode. Kamen je najstarejši simbol posvetne oblasti na Koroškem in ima velik simbolni pomen, saj naj bi bil postopek ustoličevanja knezov - ustoličevalec je bil kmet - oblika protodemokracije.
-
Evropejci v iskanju obljubljene dežele
V Evropi smo priča demografski revoluciji, kakršne ni bilo od sredine 19. stoletja, ko so se v novi svet odpravili milijoni Evropejcev. Bistvena razlika med tedaj in danes pa je v strukturi izseljencev. Tudi danes iščejo obljubljeno deželo na zahodu in drugod po svetu neizobraženi ljudje z juga Evrope, ki jih eksistenčna stiska sili na tuje, vendar pa hkrati množično zapuščajo svoje domovine mladi, izobraženi in ustvarjalni ljudje, ki lahko razvoju doma največ ponudijo. Največ pripadnikov te armade vsrkajo vase, brez velikih formalnosti, Združene države Amerike.
-
Maše za rešitev krvnikove duše
Konec decembra, kot vsako leto po osamosvojitvi Hrvaške, so v nekaterih župnijah hrvaške katoliške cerkve pripravili spominsko mašo za Anteja Pavelića, nekdanjega ustaškega vodjo in „poglavnika“ fašistične NDH med 2. svetovno vojno. Njegov režim, znan po krutosti, v kateri je presegal celo nacistične mojstre, je dosledno izvajal politiko iztrebljanja Srbov, Judov in Romov, pa tudi protifašistično usmerjenih Hrvatov. Več sto tisoč jih je bilo pobitih v breznih in taboriščih. Največje, ki je po krutosti prekašalo nemška taborišča, je bilo v Jasenovcu, kjer je bilo po srbskih ocenah pobitih 700 tisoč pripadnikov tega naroda.
-
30. 12. 2011 | Mladina 51 | Kultura
V Sloveniji se je neposredno politično in angažirano gledališče (in your face, v fris), ki je cvetelo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja z udarnimi predstavami, s katerimi je načenjalo partijski režim, ob spremembi ureditve umaknilo bolj intimistični dramatiki, zadnja leta pa se znova prebuja zanimanje zanj.
-
30. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Ljudmila Novak, poslanka in predsednica Nove Slovenije (NSi), se, morda za koga presenetljivo, ukvarja tudi z dramatiko. Nekdanja učiteljica slovenščine in nemščine v Kulturnem društvu Limbar Moravče piše in režira drame. V njih, Angeli prepodijo skušnjavce, Otroška zadrega, Tri igre z Moravškega, Grajski vrtnar, dramatizira snov iz kulturne dediščine Moravške doline, vanje pa vpleta tudi teme iz aktualnega političnega dogajanja.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Svet
Evropska ideja je talka »gasilcev«
»Ne potrebujemo le gasilcev; potrebujemo tudi arhitekte.« Tako je lanskega septembra v časniku Mittelweg 36 Jacques Delors, trikratni predsednik evropske komisije, opozoril na nujnost novih premislekov o Evropi. Kriza ni samo gospodarska in finančna, ampak zlasti razvojna, kajti politične elite niso sposobne oblikovati ustreznih rešitev za izzive 21. stoletja. Zatekajo se h kratkoročnim rešitvam, brez nove razvojne paradigme.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Dr. Jože Pirjevec (1940), predavatelj zgodovine v Sloveniji in Italiji ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je svoje najnovejše zgodovinsko delo Tito in tovariši zasnoval v obliki literarne biografije in tako zgodovinsko dogajanje, povezano z Josipom Brozom Titom in Jugoslavijo, naredil privlačno za branje. Pirjevec na podlagi novih dokumentov kritično osvetljuje razvoj Jugoslavije v Titovem času znotraj zgodovinske logike in družbenih procesov tistega časa. Kaže se mu – država in vloga Tita v njej – tudi kot zanimiv in poučen eksperiment v razvoju neke družbe, ki ga je vredno poznati.
-
22. 12. 2011 | Svet
Za novo leto 1990 je Čehoslovakom sporočil: »Ljudje, vladavina je spet v vaših rokah.«
