Marjan Horvat
-
19. 12. 2011 | Mladina 50 | Družba
Goran Vojnović: "Odpiranja družbe ni mogoče zaustaviti"
Goran Vojnović (1980), diplomant filmske in televizijske režije na AGRFT, se je leta 2008 z romanom Čefurji raus! prebil na slovensko literarno sceno. V svojem prvencu je širši javnosti jezikovno bogato ter vsebinsko zanimivo in zabavno predstavil življenje potomcev priseljencev iz nekdanjih republik skupne države. Letos je izdal drugo knjigo z naslovom Jugoslavija, moja dežela, v kateri predstavlja usode družin v času razpadanja SFRJ.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika
Poleg očitkov o t. i. novih državljanih, ki naj bi bili izvolili Zorana Jankovića, so politiki SDS in njej naklonjeni časniki lansirali tudi tezo o „stričkih iz ozadja“, ki naj bi pomagali novemu premieru pri sestavljanju koalicije. In ko časnik Reporter zapiše, da naj bi Jankoviću „strici iz ozadja zagotovili podporo SD in Desusa“, ima v mislih Milana Kučana.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika
Po minulih volitvah so zunaj parlamenta ostale nekatere stranke, ki ponujajo dejansko alternativo sedanji politični opciji levega in desnega pola. Mednje sodijo TRS, stranka Zares in SMS - Zeleni. V programskih izhodiščih omenjajo alternativno paradigmo razvoja, ki temelji na socialni, zeleni in trajnostni politiki, na neposredni demokraciji in na aktivnem državljanstvu. So pa skupaj zbrale manj kot štiri odstotke glasov, kar pomeni, da jim niti združenim ne bi uspelo prestopiti parlamentarnega praga.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Kultura
Marko Mandić, gledališki in filmski igralec
V trilogiji soloperformansov Ekstrakt Mandić, Viva Mandić in Mandićstroj, zadnjem delu, ki je poleti nastal v režiji Bojana Jablanovca v produkciji neodvisnega gledališča Via Negativa (od decembra bo predstava na ogled v Mali Drami), Marko Mandić, igralec ljubljanske Drame, tematizira naravo igralskega poklica. Ponuja premislek o „bistvu“ igralca onkraj vlog in oblačil, ki si jih nadene v predstavah. Občinstvu postavi na ogled igralca samega, „stroj za proizvodnjo emocij“.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Družba
V mariborski sinagogi, nekoč judovski molilnici, danes pa kulturnem centru, so sredi novembra odprli zgodovinsko razstavo o judovskih pripadnikih avstro-ogrske vojske na soški fronti. Na tem območju najbolj krvavih bitk 1. svetovne vojne je po nekaterih ocenah padlo 40 tisoč vojakov judovskega rodu. Mnogi med njimi so bili iz Slovenije. Razstavo Oprostite nam, oprostite nam, o, vi mrtvi je pripravil Center judovske kulturne dediščine Maribor v sodelovanju z nekaterimi drugimi znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Kultura
Šolska učilnica in šest dijakov. Premetavanje stolov in miz, sočne kletvice v vsakem drugem stavku, pljuvanje, pretepanje in nazadnje - pretep do smrti. Nasilje kot posledica nemoči. V teh podobah je gledališko delo britanskega dramatika Nigla Williamsa Razredni sovražnik leta 1982 na oder Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) postavil režiser Vito Taufer. Za gledalce in kritike je bila predstava emancipatorno dejanje. V njeni naturalistični surovosti, v brezkompromisnosti, v „razfukavanju stolov“ in v „besnih fantih“ so videli krik po svobodi in izražanje individualnosti.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Kultura
Rambo Amadeus: „Turbofolk je nekritična uporaba tehnologije“
Antonije Pušić (1963), sodi med najzanimivejše ustvarjalce postjugoslovanske scene. S svojimi satiričnimi besedili o vsakdanjih težavah ljudi in o neumnostih lokalne politike ter s kombiniranjem zahodnjaške glasbe in etno motivov je odločilno vplival na generacije reperjev v Srbiji, Bosni in tudi na Hrvaškem. Ko je Antonije Pušić leta 1988 iz črnogorskega Hercegnovega prišel v Beograd, si je nadel ime Rambo Amadeus, zvrst glasbe, ki jo je izvajal, pa označil za „turbofolk“. Od takrat je vseh minulih 20 let Pušić z umetniškim likom Ramba in s „turbofolkom“ svojevrsten kronist dogajanja na območju nekdanje Jugoslavije
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Darko Rudaš: "Želim si družbenih sprememb."
V politiko sem vstopil leta 1998, ko sem postal svetnik v občinskem mestnem svetu, lani pa so mi volivci na lokalnih volitvah podelili četrti mandat zapored, kar razumem kot potrditev svojega dosedanjega dela. Za poslanca na listi TRS kandidiram zato, ker odpira nova vprašanja o razvoju države in zagovarja odprtost do vseh, tudi marginalnih družbenih skupin. Sam izhajam iz družbenega obrobja, iz romskega naselja. Sistem izobraževanja mi je omogočil, da sem postal izobražen Rom, uspešen podjetnik in odgovoren državljan Slovenije. Želim si družbenih sprememb, ki bi vsakemu omogočile napredovanje po njegovih sposobnostih. Program stranke TRS je pogumen korak v tej smeri.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Politiki lažejo, mar ne? - Eden zataji plagiat, drugi hišo, tretji podjetje
V zadnjih letih je javnost politike večkrat ujela na laži. Janez Janša, če začnemo kronološko, je v govoru ob praznovanju 15-letnice državnosti prepisal 505 znakov ali 93 besed od tujega avtorja, ne da bi ga imenoval. „Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši, lahko pa smo najboljši,“ je plagiat govora Tonyja Blaira. Z zavajanjem in laganjem politikov z desnice smo imeli opraviti tudi med javno razpravo o referendumih, ko so govorili o številu referendumov v Švici. Resnice nismo izvedeli niti o dogovarjanju z nekdanjim hrvaškim premierom, zdaj obtožencem za vojno dobičkarstvo in prejemanje podkupnin, Ivom Sanaderjem.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Politika
Gaber Aleš: "Večina pedagoških delavcev nas tiho podpira"
Intervju s članom gibanja Mi smo univerza Gabrom Alešem o tem, o tem, zakaj so se študenti odločili za protest in za zasedbo Filozofske fakultete.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Politika
Če izvzamemo katoliški tednik Družino, leta 2008 slovenska RKC neposredno pred volitvami ni podprla katere izmed političnih opcij. So pa škofje vernikom v presojo ponudili zgibanko z naslovom Odgovorni za življenje in prihodnost. V njej so jim prepustili, da se na osnovi vsebine zgibanke na volišču sami odločajo, koga bodo volili.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Družba
Michael Hardt: "Ko bo čas, moramo biti pripravljeni"
Z Michaelom Hardtom, soavtorjem knjige Imperij, smo se pogovarjali o pomenu, moči in potencialu novih družbenih gibanj 99 odstotkov
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Politika
Slovenija je po 16. krogu glasovanj za nestalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov morala priznati premoč Azerbajdžanu. Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar se je v torek, ko je Azerbajdžan prednost povečal na 117 glasov proti 76 glasovom, kolikor jih je dobila Slovenija, odločil za odstop od kandidature. Bitka za sedež v Varnostnem svetu, kjer odločajo o najpomembnejših svetovnih vprašanjih miru in varnosti, je bila očitno stvar dveh različnih diplomatskih kultur, saj je Azerbajdžan, ki bo imel sedež v Varnostnem svetu v obdobju 2012-2013, ob izvolitvi pohvalil »moralno držo Slovenije«, vodja slovenske diplomacije Žbogar pa je resignirano dodal: »Pokazalo se je, da smo morda kampanjo vodili nekoliko idealistično, ampak je narod tudi tak. Taki pač smo.«
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
Morda je črka R v napisu na poslopju Ljubljanske borze res le čudežno odpadla, toda protestniki, ki se v dneh po 15. oktobru zbirajo in šotorijo na ploščadi pred njo in v skupščinah dvakrat na dan kujejo načrte, kako pri širših množicah spodbuditi revolucionarnega duha, so »nezgodo« hitro izkoristili in nadomestili manjkajočo črko z J-jem. Namesto BORZA, ki je simbol finančnega kapitalizma, zdaj tam z zlatimi črkami piše BOJ ZA.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Svet
BBC-jev dokumentarec o med letoma 1960 in 1989 v Španiji ukradenih in prodanih novorojenčkih, gre za 300.000 otrok, je razkrinkal pravo mrežo zdravnikov, medicinskih sester, duhovnikov in nun, ki so se ukvarjali s tem poslom. V njem pripoveduje svojo zgodbo tudi danes 89-letna Ines Perez, ki jo je duhovnik spodbujal k hlinjenju nosečnosti. Nosila je nosečniško obleko, pod njo pa blazino, da bi zavedla javnost in prišla do deklice, ki se je sicer rodila v madridski kliniki San Ramon. Deklica je bila ukradena biološkim staršem. Ta zgodba se je dogajala leta 1969.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Dr. Rastko Močnik: "Prebudili so se srednji razredi"
Z dr. Rastkom Močnikom, rednim profesorjem sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki z orodji marksistične analize razčlenjuje družbeno dogajanje, pogosto pa je tudi aktivist v prvi bojni liniji upora proti kapitalizmu, smo se pogovarjali o moči in dometu “jeznih”
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Družba
Dr. Veljko Rus: "Svet moči se je začel, vsaj folklorno, podirati"
Akademik dr. Veljko Rus, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je eden najbolj vplivnih slovenskih sociologov. Bil je v uredništvu danes kultnih družbeno angažiranih revij - Revije 57 in Perspektiv. Kar trikrat so mu oblasti v prejšnjem sistemu prepovedale delati na ljubljanski univerzi, s svojimi raziskavami, ki so bile usmerjene predvsem na področje industrijskih odnosov in participacije zaposlenih v upravljanju, pa je Rus odpiral nova poglavja socioloških raziskovanj na Slovenskem.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Svet
Islandci korakajo iz krize ...
Pred tremi leti je bila Islandija skorajda na dnu brezna. Danes, po treh letih ostrih varčevalnih ukrepov, dvigu davkov, zavarovanju javnega sektorja in ob pomoči Mednarodnega denarnega sklada (MDS) z dvema milijardama evrov, kar sicer za državo s 300.000 prebivalci ni malo, solidno okreva. Tudi zato, ker so lahko sami izbirali pot reševanja iz krize. Glavni vzrok za islandski gospodarski kolaps je v njihovih bankah, ki so nesmotrno širile svoje poslovanje po Evropi in s finančnimi špekulacijami povzročile svoj propad in ogrozile državo. Propadle so, kar pa je ostalo od njih, je država nacionalizirala. Koncept svobodnega, neoliberalnega trga se je zrušil prav na Islandiji. Uvedli so intervencionizem, ekonomski socializem in uspeli zlasti v ribištvu in proizvodnji aluminija tako okrepiti svoj izvoz, da država zdaj lahko skorajda normalno diha. Država se je izkazala za boljšega gospodarja, kot je zasebni kapital.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Družba
Dr. Alojz Ihan: "Ljudje morajo gledati v skupni cilj"
Dr. Alojz Ihan (1961) je znanstvenik, ki zna medicinsko znanost približati širšemu bralstvu. Poleg več kot sto znanstvenih člankov je napisal tudi poljudni medicinski knjigi Imunski sistem in odpornost ter Do odpornosti z glavo. Ukvarja se je tudi s književnostjo. Bil je urednik zbirke Alpeh. Za pesniško zbirko Južno dekle je leta 1986 prejel Jenkovo nagrado ter leta 1987 nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Srebrnik.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Kultura
Zastava (vendarle) le rekvizit
Po letu dni se je na Reki končal sodni proces proti slovenskemu umetniku Janezu Janši alias Emilu Hrvatinu zaradi »grobega omalovaževanja državnih simbolov Hrvaške«.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Družba
Konec oktobra se bo v Murski Soboti nadaljevalo sojenje nekdanjima častnikoma JLA Vladu Trifunoviću in Berislavu Popovu, obtoženima kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo junija 1991. Motorizirana brigada JLA je iz Varaždina prek Ormoža prodirala proti Gornji Radgoni in po pričevanju Mateja Petroviča na avgustovskem zaslišanju so pripadniki JLA ustrelili domačina Alojza Gaubeja. JLA pa je tudi sicer s svojimi dejanji povzročila veliko škode Gornji Radgoni.
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Politika
Na tujem so bogataši za, pri nas se še niso oglasili
Kriza je opustošila državne proračune. Prilivov ni toliko, da bi lahko države še naprej zapravljale »po starem«. Zato se odločajo, ob ostrih varčevalnih ukrepih, za nove proračunske vire iz davkov. Španci so prejšnji teden sprejeli novo davčno zakonodajo, ki jemlje pač tam, kjer je še: pri bogatih. Barack Obama poskuša zakon o večji obdavčitvi premožnejšega sloja pripeljati skozi ameriški kongres in tudi drugod po Evropi razmišljajo o tem. Dosedanja Pahorjeva vlada se je doslej izogibala spremembam davčne zakonodaje, predvsem pa večji obdavčitvi bogatih, pa čeprav so poslanci SD in LDS, ob zadnji veliki davčni reformi, ki jo je uveljavil pokojni finančni minister v Janševi vladi dr. Andrej Bajuk, ostro kritizirali davčno razbremenitev najbogatejših Slovenk in Slovencev. Tudi Bajukova teza, da bodo bogati, če jim bo več ostalo, denar investirali, se je pokazala za zmotno.
