Marjan Horvat
-
13. 1. 2011 | Mladina 2
Dr. Božo Repe (54), redni profesor sodobne slovenske zgodovine na Filozofski fakulteti in avtor osemnajstih knjig in učbenikov slovenske, južnoslovanske in srednjeevropske zgodovine, v javnosti vedno odločno brani izsledke raziskav in se bori proti njihovemu političnemu in ideološkemu zlorabljanju. Z dr. Repetom smo se pogovarjali o ideoloških motivih za revizijo polpretekle zgodovine doma in v Evropi, o nenehnem kulturnem boju na Slovenskem, o tem, kako in kdo lahko preseže ideološke delitve v slovenski družbi, in tudi o tem, zakaj se politiki nikoli ničesar ne naučijo iz zgodovine.
-
Projekt združene Evrope se je ob koncu prvega desetletja tega stoletja in po šestih desetletjih udejanjanja znašel v težavah. Gospodarska kriza v svetu in Evropi je dodobra načela njegovo gospodarsko, predvsem pa monetarno zgradbo ter razkrila ranljivost temeljev, na katerih stoji Evropska unija. Predvsem pa tistega njenega dela, ki uporablja evro za skupno valuto v poslovanju.
-
22. 12. 2010 | Mladina 51 | Družba
Josip Osti: Pišem in prevajam v jeziku svojih spominov
Od leta 1990 živi v Sloveniji. Zadnja leta predvsem v Tomaju, v rojstni vasi Srečka Kosovela, ki je »sogovornik« njegove poezije v slovenščini. Svoje novo ustvarjalno okolje tematizira v pesniškem »prvencu« Kraški Narcis, prvi zbirki, napisani v slovenščini. Zanjo je prejel Veronikino nagrado. Za svoj pesniški opus je dobil tudi Jenkovo nagrado. Do sredine devetdesetih let je pisal v srbohrvaščini, nato pa se je kot pesnik ponovno »rodil« v slovenskem jeziku, kar je, pesnjenje v nematernem jeziku namreč, fenomen tudi v svetovni literaturi. Josif Brodski, Czeslaw Milosz in drugi pesniki največjega formata, ki jih je doletela usoda izseljenstva, si niso drznili pisati poezije v drugem kot maternem jeziku. Med pogovorom z Ostijem je tekla beseda o njegovem ustvarjanju v Sarajevu in nato v Sloveniji, o tkanju kulturnih vezi pred razpadom nekdanje skupne države in v času razpadanja ter o tem, kako ga je sprejela tukajšnja kulturna srenja
-
2. 12. 2010 | Mladina 48
Milan Dekleva: "Ne živimo v zdravem svetu"
Milan Dekleva (64), pesnik, prozaist in romanopisec, je izdal več kot petnajst pesniških zbirk, zbirk kratke proze in romanov. Je dobitnik vseh najvišjih priznanj s področja književnosti. Širšemu bralstvu je morda najbolj ostal v spominu po zbirki lirične poezije Šepavi soneti (1995). Dekleva je tudi avtor številnih knjižnih objav za otroke in mladino. Zadnjih dvanajst let je bil urednik Otroškega in mladinskega programa. Lani se je upokojil. Je izvrsten pianist, skladatelj in dolgoletni član zasedbe Salamander. Med zanimivimi zabeležkami v njegovi biografiji najdemo tudi podatek, da je bil igralec ragbija. Milan Dekleva je zanimiv sogovornik. Govori v jeziku umetnosti, včasih v metaforičnem, kakršen zaznamuje tudi njegovo književnost, vendar za njim stoji jasna misel. Sam pravi, da jezik umetnosti razodeva o svetu in človeški notranjosti več resnice kot faktografsko naštevanje dejstev. S takšnim jezikom, ki vznika iz subjektivne svobode posameznika, je mogoče razkrinkati frenetičnost sodobne pisane in govorjene besede in pogledati v zamaščeno drobovje sistema. Z Deklevo smo se pogovarjali o jeziku v tiskani besedi in na medmrežju, o vzrokih in posledicah poplitvenja sodobnih družb, o zakritih razmerjih med lažjo in resnico, o tesnobi, strahu in iskanju varnosti posameznika v današnjem času, pa tudi o izjemnih posameznikih, ki so pripravljeni plavati proti toku, da bi ohranili svojo svobodo.
-
28. 10. 2010 | Mladina 43
Dr. Tonči Kuzmanić: "Če gledamo iz perspektive osemdesetih, smo sredi Ničesar"
Dr. Tonči Kuzmanić, sociolog in politični teoretik, je bil v osemdesetih letih, najprej kot svobodni novinar, med najglasnejšimi borci za človekove pravice. Bil je svetovalec v parlamentarni komisiji za mirovno politiko, član alternativnega odbora za zaščito človekovih pravic, član slovenskega nacionalnega sveta za zaščito človekovih pravic in aktivist slovenskega mirovnega in civilnodružbenega gibanja. Od samih začetkov je deloval v Mirovnem inštitutu v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z modernimi in postmodernimi političnimi ideologijami, političnim ekstremizmom in ksenofobijo - znan je tudi po knjigi Bitja s pol strešice (1997) -, v zadnjem poldrugem desetletju pa proučuje etiko in kulturo menedžerjev, ki jo predava na Fakulteti za management v Kopru. Je tudi avtor več knjig s tega področja. Dr. Kuzmanić nam je v pogovoru podal kritičen in teman uvid v današnje in jutrišnje procese razvoja etike (post)kapitalizma. Dogajanje je treba po njegovem razgaliti do konca in stvari imenovati s pravim imenom.
-
14. 10. 2010 | Mladina 41
Ali obstaja politika onkraj strank?
Nedeljske lokalne volitve, ne županske in ne svetniške, na lokalno politično prizorišče niso prinesle bistvenih sprememb. In nikakršnega presenečenja, četudi so strankarski voditelji vsi po vrsti zatrjevali, da so njihove stranke zmagovalke. Pravzaprav so, če smo natančni, vse po vrsti poraženke, kajti kar tretjina že izvoljenih županov je nastopila s svojimi listami.
-
14. 10. 2010 | Mladina 41 | Svet
Konec septembra sta na Hrvaškem med vojaško vajo na poligonu Eugen Kvaternik v Slunju trčili vojaški letali. Pilota sta se izstrelila, nesrečo sta preživela, letali pa sta strmoglavili na minsko polje iz devetdesetih let. Drobci mine so hudo ranili starejšo žensko, ki je delala na bližnjem polju, vendar je že zunaj življenjske nevarnosti. O strmoglavljenju migov so poročali vsi hrvaški mediji.
-
7. 10. 2010 | Mladina 40
Dr. Braco Drago Rotar, sociolog
Dr. Braco Drago Rotar (68), sociolog, pesnik in esejist, je leta 1966 je diplomiral iz umetnostne zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti in nato leta 1975 doktoriral iz sociologije kulture na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ljubljanske univerze. Konec osemdesetih let je bil pobudnik in vodja knjižne zbirke temeljnih humanističnih del Studia Humanitatis in predstojnik Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Do leta 1995 je bil direktor raziskovalnega centra Institutum studiorum humanitatis, nato pa do leta 2003 dekan ISH - Fakultete za podiplomski humanistični študij. Od leta 2007 je zaposlen na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. V svojem raziskovalnem delu se dr. Rotar posveča vprašanjem ideologije v kulturi in umetnosti in likovni semiotiki. V začetku osemdesetih je začel razvijati zgodovinsko antropologijo, ki si je že utrla pot med sodobne znanstvene discipline. Predvsem v zadnjih letih proučuje razvoj znanosti in univerzitetnega sistema na Slovenskem, saj ga skrbi usoda družboslovja in humanistike, ki ju najbolj ogrožajo tržne zakonitosti. Tudi v knjigi, ki jo ta čas pripravlja, bo obravnaval to problematiko.
-
16. 9. 2010 | Mladina 37 | Družba
Maja je v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine - v njej so sodelovali igralci SMG - »ozmerjal« Slovence zaradi njihove vloge v razpadanju Jugoslavije in njihovega nacionalizma in šovinizma. Te dni pa gostuje v Ljubljani na festivalu Ex Ponto s predstavo nemškega dramatika s konca 19. stoletja, Franka Wedekinda, Pomladno prebujenje. V njej problematizira »samoumevnost« moči in vloge rimskokatoliške cerkve v hrvaški družbi ter vernikom vrže v obraz kritiko, da so tolerantni do pedofilov v talarjih. Zdi se, da si je Frljić izbral maksimo, ki jo vsili gledalcem z besedami: »Plačali ste, zdaj pa imate. Ne greste ven, dokler ne začnete razmišljati.«
-
2. 9. 2010 | Mladina 35
Po objavi sicer pravno nezavezujočega mnenja Meddržavnega sodišča Združenih narodov v Haagu, da je bila odločitev skupščine Kosova o razglasitvi samostojnosti Kosova v skladu z mednarodnim pravom - mnenje je zahtevala Srbija, upajoč na odločitev, da »enostranska razglasitev samostojnosti« Kosova ni skladna z mednarodnim pravom -, se je upanje narodov, ki so nezadovoljni s svojim položajem v...
-
19. 8. 2010 | Mladina 33
Za politike Jankovićevega kova ali proti njim
Raziskava Slovensko javno mnenje, ki je bila opravljena maja letos, prinaša osupljive izsledke. Kar 71 odstotkov državljank in državljanov Slovenije je nezadovoljnih z demokracijo in v njene mehanizme verjame le vsak četrti državljan. Političnim strankam ljudje najmanj zaupajo med vsemi družbenimi in političnimi ustanovami. Kriza, v kateri živimo, je le okrepila nezaupanje v sedanji politični sistem,...
-
5. 8. 2010 | Mladina 31
Paolo Possamai, odgovorni urednik Il Piccola
Sedanje uredništvo zagovarja skupno iskanje prihodnosti Trsta, ta pa je po Possamaijevem mnenju v odprtosti v svet, predvsem v srednjo Evropo, ki je dala Trstu tudi bistvene značilnosti v dvestoletni zgodovini. Časopis je odločno podprl nedavni Koncert prijateljstva v Trstu in srečanje italijanskega, slovenskega in hrvaškega predsednika, ki so se skupaj poklonili spominu na fašistični požig Narodnega doma in se hkrati spomnili tudi povojnega eksodusa iz Istre, Dalmacije in z Reke. Possamai je v Il Piccolu prekrižal meč z znanim nasprotnikom slovenstva v Trstu, sicer državnim tajnikom Albertom Menio, ki je nasprotoval koncertu in srečanju predsednikov v mestu. Priporočil mu je pogled v prihodnost namesto v preteklost.
Possamaijevi pogledi na razmere v Trstu, njegovo zazrtost vase in zaprtost, na razvojno negibnost in apatičnost njegovih prebivalcev so osvežujoče pragmatični. V njegovem razmišljanju o prihodnosti Trsta ni prostora za zgodovinske zamere med Slovenci in Italijani, temveč poudarja, da je treba izkoristiti gospodarske in kulturne potenciale mesta in njegovo geostrateško lego za razvoj. Tega vidi v povezavi z zaledjem. V pogovoru je razkril te poglede in svoje videnje razmer v Trstu. In tudi v Italiji, kjer ga motita neustvarjalnost na političnem prizorišču in medijska polarizacija med taborom politične desnice in leve sredine. Sicer pa v uredništvu pripravljajo novo grafično podobo s spremenjenim formatom Il Piccola. Spet bo »il piccolo« (mali), vendar ne v manjšem formatu kot drugi dnevniki. Poleg tega bodo njegovi bralci spomladi dobili časopis v barvah na vseh straneh. Morda, vsaj nadejamo se, bo skozi njegove barvne strani mogoče videti vse sestavine Trsta, kjer ni zanemarljiva njegova večkulturnost s pomembno slovensko komponento. -
22. 7. 2010 | Mladina 29
Joško Joras se je že tretjič odločil z gladovno stavko uveljaviti svojo pravico do nemotenega dostopa do doma. Obiskali smo ga na prizorišču, na dovozu pred sečoveljskimi solinami, tik ob sporni t. i. evropski poti, ki vodi proti njegovemu domu. Ob starem R5, v katerem tudi prenočuje, ima belo plastično mizo in nekaj stolov. Papirji na mizi, ki jih razgrinja pred obiskovalci, so mu v pomoč pri dokazovanju njegove...
-
15. 7. 2010 | Mladina 28
Vročega in soparnega 13. julija 2010 so se v Trstu, na Trgu Zedinjene Italije, sestali predsednik Italije Georgio Napolitano, predsednik Slovenije Danilo Türk in predsednik Hrvaške Ivo Josipović, da bi se udeležili koncerta prijateljstva. Pred koncertom so naredili pomemben korak k spravi, saj so skupaj položili venec pred Narodnim domom, ki so ga fašisti požgali pred devetdesetimi leti, in pred spominskim...
-
8. 7. 2010 | Mladina 27 | Svet
V torek, 13. julija, bo skoraj osem tisoč poslušalcev na trgu Zedinjene Italije v središču Trsta, tik ob obali, prisluhnilo Koncertu prijateljstva, kjer bo dirigiral znameniti italijanski dirigent Riccardo Muti. Poleg osrednjega glasbenega dela, Cherubinijevega Rekviema v d-molu, bo izvedel tudi italijansko, hrvaško in slovensko himno in po dve deli iz hrvaške in slovenske glasbene kulture.
-
10. 6. 2010 | Mladina 23 | Svet
Nočne more namesto evropskih sanj
Evropska centralna banka je sicer začela kupovati obveznice držav evro-območja, da bi rešila gospodarstva Grčije, Španije, Italije, Irske in Portugalske in ohranila skupno valuto, a mnogi poznavalci evropskih tem opozarjajo, da so se s hudo načetim prvim stebrom Evropske unije, kamor sodita tudi ekonomska in monetarna unija, močno zamajali temelji, na katerih stoji projekt združevanja celine.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Družba
Wagner in filozofa Nietzsche & Žižek
V zgodovini glasbe velja Richard Wagner, nemški romantični skladatelj iz 19. stoletja, za ustvarjalca, ki je formiral sodobno opero. Iz nje je napravil veliko umetnost, jo osvobodil in osmislil tako, da je bilo poslej mogoče tudi v tej umetniški obliki pristopiti k filozofskim in socialnim temam. Svoje opere - Parsifal, Tristan in Izolda ter svoje življenjsko delo, petnajst ur dolgo tetralogijo Nibelunški prstan,...
-
3. 6. 2010 | Mladina 22
Vanja Lokar, tržaški podjetnik, ki je obogatel s kavo
Tržačan Vanja Lokar (70) je eden najpremožnejših Slovencev. Rodil se je leta 1939 v Ajdovščini, vendar se je družina v njegovih ranih letih odselila najprej v Gorico in nato v Trst. Trgovec po poklicu in notranji vokaciji se je skoraj pol stoletja ukvarjal s prodajo kave in s spretnimi poslovnimi potezami mu je uspelo iz tržaškega podjetja ustvariti eno izmed vodilnih podjetij za prodajo kave v Italiji in v sosednjih državah. Ker je bil dober trgovec, je vedno razmišljal in deloval globalno, vendar je vseskozi zvest slovenstvu v Italiji, četudi je moral zavoljo tega na življenjski in poslovni poti premagovati ovire, na kakršne so pogosto naleteli Slovenci v povojni Italiji. Pred dvema letoma je podjetje prodal in se upokojil. Pa ne zares, opustil je le posle s kavo in se posvetil upravljanju svojega premoženja, trgovanju z nepremičninami in konjičku: zbiranju ročno izdelanega porcelana. Vanja Lokar nas je sprejel v svoji poslovni hiši v središču Trsta, sicer živi v Barkovljah, in nam v dolgem pogovoru orisal svojo življenjsko pot, namignil tudi na marsikatero poslovno skrivnost, ki je tlakovala njegovo pot k uspehu, in seveda novinarja iz matične domovine opozoril na resnico, da je Trst (tudi) naš. Njegov pa je tako ali tako vedno bil.
-
20. 5. 2010 | Mladina 20 | Politika
Dr. Valerija Korošec, sociologinja
Dr. Valerija Korošec je magistrski študij končala z nalogo Analiza evropske socialne politike, doktorskega pa z delom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija. Sedem let je bila asistentka na Oddelku za sociologijo Pedagoške fakultete v Mariboru, zdaj je zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Lani se je posvetila pisanju “Predloga UTD v Sloveniji”. Z njim dobiva razprava o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), torej dohodku, ki bi vsakemu članu družbe zagotovil dostojnejše življenje, prvič zelo konkretno podobo uresničljivega socialnega programa. UTD se namreč ponuja kot možen odgovor na razvojne zagate slovenske družbe in kot temelj za socialne reforme, ki bi olajšale in spodbudile spremembe na trgu dela. V besedilu na približno osemdesetih straneh je dr. Koroščeva filozofsko in socialnoekonomsko utemeljila UTD za slovenske razmere. Toda hkrati pravi: “Tukaj ni kaj filozofirati. S 300 evri UTD bi imeli vsi zagotovljeno osnovno eksistenco. Prepričana sem, da je to pravično in, kar je še pomembneje, tudi uresničljivo.”
-
22. 4. 2010 | Mladina 16 | Družba
Štiriindvajsetega aprila mineva petindevetdeset let od turškega genocida nad Armenci. V njem je po armenskih podatkih izgubilo življenje poldrugi milijon ljudi. A Turčija doslej ni zmogla priznati krivde za genocid, v zadnjem poldrugem desetletju pa so odnosi med državama zaostreni tudi zaradi Gorskega Karabaha, armenske enklave, ki se zajeda v azerbajdžansko ozemlje, njeni prebivalci pa so razglasili samostojnost...
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | Politika
Philip Cordery: »Desne vlade so zapustile socialnim demokratom katastrofalno zapuščino«
Francoz Philip Cordery (44), pravnik in ekonomist, je leta 1985 postal član Francoske socialistične stranke. Od leta 1992 do 1997 je bil generalni sekretar Evropskih mladih socialistov, nato vodja oddelka za zunanje zadeve francoskih socialistov. V letu 2004 je postal generalni sekretar druge najmočnejše stranke v evropskem parlamentu, Stranke evropskih socialistov (PES). Prejšnji teden se je mudil na obisku v Ljubljani in to po srečanju socialno demokratskih in socialističnih strank držav nekdanje Jugoslavije.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Družba
Radovan Hrast, partizan in zapornik na Golem otoku
Radovan Hrast, ki se je leta 1931 rodil v učiteljskem zakonu Lojzke in Oskarja Hrasta v Bukovščici v Selški dolini, danes živi upokojensko življenje v Šmartnem pri Ljubljani. Njegova življenjska pot je razburljiva in polna žalostnih, pa tudi svetlih obdobij. Bil je eden najmlajših slovenskih partizanov. Po vojni je najprej končal nižjo gimnazijo, se udeležil mladinskih delovnih brigad in bil na poti, da konča pomorsko šolo na Reki. To pa mu je preprečil spor Jugoslavije s Stalinovim informbirojem, ko so ga nedolžnega, kot še marsikoga drugega, poslali na Goli otok. Po štirih mesecih so ga izpustili, nato pa ga je prijatelj, sicer sodelavec vojaške obveščevalne službe, nagovoril k pobegu v Italijo. Bilo je januarja 1951. Radovan Hrast je bil obsojen na dve leti življenja na Golem otoku. Povratniki so bili deležni še hujše torture. Po dveh letih se je vrnil domov in se zaposlil v gospodarstvu. Pa tudi na morje je spet odšel in kot pomorščak obplul ves svet. Pri nas je prvi pisal o dogajanju na Golem otoku in v osemdesetih letih spodbudil proces rehabilitacije taboriščnikov z Golega otoka, na katerem je Titova oblast izolirala svoje nasprotnike in Stalinove privržence. Radovan se še danes vrača na Goli otok, ki velja za najhujšo povojno mučilnico. Tam se spomni revežev, s katerimi je lomil in prenašal kamenje, lakote, žeje in nečloveških odnosov med ljudmi. A vendar ne sovraži nikogar.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Družba
Vojne vihre in revolucije so v kolektivni spomin narodov vtisnile tista dejanja in dogodke, ki so prispevali k vzpostavitvi narodovega dostojanstva in suverenosti in hkrati prepustila pozabi nečedna dejanja, ki so bila sestavni del tega dogajanja. Slovenska povojna zgodovina je dolga časa zamolčevala povojne poboje nasprotnikov partizanskega gibanja, vendar je spomin na ta kruta dejanja živel v spominih ljudi in...
