Marjan Horvat
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Politika
Papež Benedikt XVI. je minulo soboto izdal dekret o mučeniški smrti Alojza Grozdeta in ga razglasil za blaženega. Grozde je bil globoko veren dijak, rojen leta 1923 v Mokronogu na Dolenjskem, ki se je šolal v ljubljanskem Marijanišču in bil pripadnik Katoliške akcije. Po uradnih podatkih rimskokatoliške cerkve na Slovenskem je umrl mučeniške smrti, saj naj bi se bili nad njim grozovito znesli partizani.
-
Jezični Nigel Farage žalil predsednika van Rompuya
V marsikaterem nacionalnem parlamentu, vsaj tam, kjer lepo vedenje in politična kultura kaj veljata, bi verbalni napad britanskega evroskeptičnega evropskega poslanca Nigela Faragea na novega predsednika Evropske unije Hermana van Rompuya prejšnjo sredo označili kot nesprejemljiv. Vodja evroskeptične Stranke za neodvisnost Velike Britanije (UKIP), ki si prizadeva za izstop Velike Britanije iz Evropske unije, je...
-
25. 2. 2010 | Mladina 8
Bogdan Osolnik, kulturni delavec, diplomat in publicist
Bogdan Osolnik se je rodil 13. maja 1920 v Borovnici, otroštvo pa je preživel v Kočevju in Novem mestu. Med 2. svetovno vojno je bil aktivist Osvobodilne fronte, član Vrhovnega plenuma OF in Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Po osvoboditvi se je posvetil novinarstvu, kulturi ter diplomaciji. Sam pa pravi, da ga je opredelilo »tisto, kar ni bilo profesionalno, kar ni bilo institucionalizirano, intimni del moje osebnosti. To je kulturno delovanje«. Osolnik nam je pripovedoval svojo življenjsko zgodbo skozi svoje delovanje pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej, saj je s svojimi devetdesetimi leti zvesti pričevalec svojega časa.
-
»Majhna država, ki si je upala ...«
Ko se v Kostariki srečata znanca, prvi menda pobara drugega: »Kako si«? Drugi odgovori: »Poln energije.« Tudi če to vendarle ne drži, je Kostarika zanimiva država, ki že desetletja velja za najstabilnejšo in najnaprednejšo v Srednji Ameriki. V številnih pogledih je s svojimi štirimi milijoni in pol prebivalcev, ukleščena med Karibsko morje in Tihi ocean, na severu in jugu pa med nemirni...
-
Pogled nazaj, dvajset let po spremembi družbenega sistema v Sloveniji, je za kulturnike, marsikaterega izmed njih, ki je ustvarjal še v socializmu, šokanten. Danes je njihova beseda premalo slišna, nekoč pa so bili vest družbe. Kulturniki vidijo v tem spoznanju slabo popotnico za razvoj družbe. »Pisatelj se je mogoče res vrnil k literaturi kot veščini pisanja in zgubil obstret vesti narodove in dežurnega...
-
28. 1. 2010 | Mladina 4
Ciril Zlobec, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, nekdanji politik, se je rodil 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Po osnovni šoli je kot semeniščnik obiskoval gimnazijo v Gorici in Kopru in bil iz nje leta 1941 izključen, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenščini in da so nekatere med njimi celo ljubezensko obarvane. Leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, postal aktivist OF, po konfinaciji in kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom. Po vojni je dokončal študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato ob rednem delu posvetil pesnjenju in prevajanju. Od leta 1985 je član SAZU. Leta 1990 je postal član predsedstva Republike Slovenije. Za svoje književno delo je prejel že več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), Prešernovo (1982), Župančičevo (1976) in Veronikino nagrado. Uporništvo je bilo za Zlobca, najprej proti fašizmu in nacizmu, pozneje pa proti nedemokratičnim družbenim pojavom, vseskozi njegova moralnoetična drža. Navkljub zavedanju, da nam lahko »zvestoba samemu sebi življenje usodno zaplete«. Pregovorna kraška kljubovalna trma je vseskozi karakterna lastnost danes klenega 85-letnega pesnika Cirila Zlobca. Zato je pravi sogovornik za uvod v našo serijo pogovorov z ljudmi, rojenimi pred 2. svetovno vojno, pričami tegob, strasti in zanosa v usodnih dogajanjih prejšnjega stoletja.
-
28. 1. 2010 | Mladina 4
Danes je v stalni sestavi Slovenske vojske 7593 pripadnikov, od tega 1206 častnikov, 2004 podčastniki, 3086 vojakov, 764 vojaških uslužbencev, 520 civilnih oseb in 13 uradnikov. Ob tem pa je še 1712 rezervistov. Po načrtih bi moralo biti pripadnikov vojske okrog 14.000. Obrambna doktrina sicer omenja tudi obrambo domovine, vendar je Slovenska vojska dejansko le kolesce v Natovem mehanizmu.
-
Italijani ne poznajo temnih strani svoje zgodovine. To dokazujejo vse raziskave, italijanske oblasti pa zavestno poskušajo mladim generacijam prikriti zločinska dejanja fašističnega Mussolinijevega režima v prvi polovici prejšnjega stoletja. Za koncentracijska taborišča, ki jih je ustanovil Mussolini leta 1942, ko vojaškim oblastem z ukrepi policijskega terorja in konfinacije ni več uspevalo zagotavljati miru in...
-
V minulem letu, ko se je gospodarska kriza razvitega zahodnega sveta pokazala v vsej razsežnosti in razkrila vsa nasprotja dosedanjega produkcijskega načina, problematične koncentracije kapitala ter nečednosti in prevare, ki so si jih zaradi nebrzdanega pohlepa privoščili finančni moguli na tej in oni strani Atlantika ter pahnili v revščino milijone ljudi, se je včasih zazdelo, da je svet pahnjen s tečajev.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51
Andrej Rozman - Roza, pesnik, dramatik in igralec
Dve fazi dojemanja slovenstva imam. Prva je faza pred samostojno državo Slovenijo, ko si mi je zdelo, da se s slovenstvom pretirava. Študiral sem slovenistiko in za ta študij je bila potrebna velika količina patriotizma. Študij slovenskega jezikoslovja in tudi slovenske literature je bil precej prepojen z domoljubjem, kar seveda onemogoča normalno znanstveno obravnavo.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50
Dr. Darko Darovec, zgodovinar in avtor knjige Kratka zgodovina Istre
Zgodovinar dr. Darko Darovec je direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in redni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Pred kratkim je izšel ponatis njegove Kratke zgodovine Istre na 310 straneh, pregled ključnih dogodkov na etnično in kulturno raznolikem Istrskem polotoku od prazgodovine do konca prejšnjega stoletja.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48
Kateheza v župnišče, pouk v šolo
Leta 1996 je bila sprejeta šolska zakonodaja, ki prepoveduje konfesionalno dejavnost v javnih šolah. Leto poprej, v času ministrovanja dr. Slavka Gabra, pa bela knjiga o vzgoji in izobraževanju. V njej je zapisana opredelitev, da je »javno šolstvo laično in ne sme biti pod monopolnim vplivom posameznih cerkva, strank ali svetovnonazorskih skupin«.
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Svet
Ujetnika starega ali snovalca novega?
Večmesečno ugibanje, kdo bo postal prvi mož Evropske unije in njen zunanji minister, kar sta prestižni politični funkciji po Lizbonski pogodbi, se je končalo prejšnji teden. Čeprav so bili v igri tudi »težkokategorniki« evropske politike, se je pokazalo, da Evropska unija še ni pripravljena na vodilne ljudi, ki bi morda »preglasili« nacionalne politike držav članic in celo udarili po mizi,...
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Svet
Po dolgi bolezni je v Beogradu sredi novembra umrl patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle s posvetnim imenom Gojko Stojčević. Pokopali so ga v samostanu Rakovica, deset kilometrov iz Beograda, pogrebnih slovesnosti pa se je udeležilo skoraj milijon ljudi. Ti so se nekaj dni in noči poslavljali od njega v stolni cerkvi sv. Save. Ob cerkvenih dostojanstvenikih je bil na čelu pogrebnih slovesnosti srbski politični...
-
12. 11. 2009 | Mladina 45
Kako je režiser Virc spet »zavzel« Trst
V razgreto ozračje tržaškega vsakdana, ki je zaznamovan s starimi mednacionalnimi zamerami, predsodki in tudi odkrito sovražnostjo, je s kratkim študentskim filmom posegel mlad diplomant AGRFT Žiga Virc. S kratkim filmom »Trst je naš« se je ponovno lotil »osvobajanja« Trsta in razburil duhove v Trstu in Rimu, kar je bilo mogoče zaznati minuli petek tudi na premieri filma v sežanskem...
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Družba
Novi jezikovni Babilon na Balkanu
Ob razpadanju Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so oblast nad »dušami« ljudstev iz republik nekdanje Jugoslavije prevzeli nasilni in ločevalni nacionalizmi, ki so v imenu naroda rušili vse »jugoslovansko«. To so počeli, da bi poudarili edinstvenost svoje narodne kulture in bivanja. Vsak narod se je (ponovno) vpisoval na zemljevid sveta kot enkraten subjekt zgodovine.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Svet
Prekinitev vojaških spopadov v BiH leta 1995 in sprejem Daytonskega sporazuma sta zagotovila le navidezen mir, saj je bila po mnenju bosansko-hrvaškega pisatelja, novinarja in urednika Ivana Lovrenovića »z Daytonskim sporazumom vojna le prekinjena, ne pa končana. Štirinajst let po podpisu sporazuma so v BiH na delu še vedno etnične politike, ki so pravzaprav prikrite vojne politike«.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Politika
Pomursko gospodarstvo je po osemdesetih letih prejšnjega stoletja nenehno v upadanju. Tedanja močna kovinskopredelovalna industrija, živilskopredelovalna industrija in zdaj še tekstilna so se zlomile. Na njihovih pogoriščih pa niso zrasla nova podjetja, ki bi množici ljudi, ki so izgubili službo, dajala kruh. Samo pomursko gospodarstvo namreč ni sposobno s svojo akumulacijo vlagati v nove obrate, očitno pa so...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40
Dr. Miklavž Komelj, umetnostni zgodovinar
Šestintridesetletni Miklavž Komelj, pesnik, umetnostni zgodovinar, prevajalec in pisec številnih teoretskih razprav za Likovne besede, Ekran, Kino! In Literaturo, je v znanosti že uveljavljeno ime. Nase je opozoril z disertacijo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, ki je mnoge spodbudila k odkrivanju starih, pozabljenih umetnin. V zadnjem času se je lotil preučevanja razmerij med umetnostjo in političnim dogajanjem 20. stoletja. Letos novembra bo izšla njegova 600 strani dolga knjiga “Kako misliti partizansko umetnost?”. Komelj razmišlja o umetnosti NOB sveže in drzno, onkraj današnjega aktualističnega navijaštva, ki želi poveličevati ali očrniti partizansko gibanje. Zanimajo ga procesi kulturne revolucije v narodno-osvobodilnem boju, ki mu pripisuje aktivno in kreativno vlogo v razmislekih o smeri družbenega razvoja po nakopičenih problemih v prvi polovici 20. stoletja. V tej luči bi morali NOB in partizanstvo presojati tudi danes, je prepričan Komelj. In marsičesa bi se lahko tudi še naučili.
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Politika
Domoljubje in vse, kar sodi zraven, si je v zadnjem času na široko utrlo pot v slovenski politični in medijski diskurz. V njem se drug ob drugem znajdejo tudi nezdružljive vrednote: »primorsko« domoljubje kot nekakšen lokalni patriotizem, ki se navdihuje z narodnoosvobodilnim bojem in ga doživljamo kakor žlahtno plat slovenstva, ter »domoljubje« različnih skupin, ki poveličujejo slovenstvo...
-
10. 9. 2009 | Mladina 36
Karel Smolle, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev
Karel Smolle se je rodil leta 1944 v Celovcu na avstrijskem Koroškem. Med letoma 1960 in 1965 je obiskoval Zvezno slovensko gimnazijo v Celovcu in skupaj s Florjanom Lipušem in Erikom Prunčem izdajal literarno revijo »Mladje«. Že od mladih nog je dejavno sodeloval v gibanju za pravice koroških Slovencev v Avstriji, od leta 1986 do leta 1990 je bil poslanec v avstrijskem parlamentu na listi Zelenih in nato še dve leti, leta 1998 in 1999, poslanec Enotne liste, ki je bila v koaliciji z Liberalnim forumom. V letih od 1990 do 1992 je bil zastopnik slovenske vlade v Avstriji in po priznanju častni konzul v Celovcu in s tem tesni sodelavec gospodov Peterleta in Rupla. Letos je postal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ene izmed treh krovnih slovenskih organizacij na Koroškem. Karel Smolle je bil v času osamosvajanja Slovenije tudi častni konzul Republike Slovenije na Dunaju.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35
ALEŠ BRATOŽ, PREDSEDNIK UPRAVE REVOZA
Lani, 3. junija, je Aleš Bratož postal predsednik uprave Revoza, Renaultove tovarne v Novem mestu. Po desetih letih francoskega lastništva Revoza, nekdanje Industrije motornih vozil (IMV) Novo mesto, je na čelo tovarne, ki zaposluje 2900 delavk in delavcev, spet prišel slovenski človek, ki je tudi začel svojo delovno kariero v nekdanjem IMV-ju. Aleš Bratož je namreč začel delati v oddelku za sestavljanje prem za R-4, legendarno “katrco”, nato je postal kontrolor, potem vodja obrata v montaži, pred prihodom na čelo Revoza pa je bil tri leta direktor Renaultove tovarne Avtoframos v Moskvi. Ob delu je končal študij na Fakulteti za organizacijske vede, zdaj pa opravlja podiplomski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Petinštiridesetletni Bratož skorajda z ljubeznijo govori o Revozu in prihodnjih ambicijah novomeške avtomobilske tovarne in ne skriva ponosa, ker so mu v Renaultu zaupali vodenje Revoza, saj je s to tovarno rasel. Zato njegove besede, da “smo lahko vsi upravičeno ponosni nanj”, ne zvenijo patetično. Zadovoljen je, da lahko delajo v Revozu v treh izmenah in povprečno pošljejo na trg letno 200.000 vozil, medtem ko druge tovarne ta čas pesti huda kriza.
-
27. 8. 2009 | Mladina 34
Nova ideološka fronta je odprta. V državnem zboru bodo jeseni brali resolucijo evropskega parlamenta o »Evropski zavesti in totalitarizmu«. Listino, ki naj bi »soočila« evropsko javnost z izkušnjami evropskih držav v času fašizma, nacizma in komunizma, je pograbila za svojo slovenska desnica. Naj se kulturni boj spet začne.
-
20. 8. 2009 | Mladina 33
Dr. Josef Feldner, pravnik in vodja koroškega Heimatdiensta
Ko je Feldner leta 1972 kot mlad pravnik prevzel vodstvo KHD iz rok prve generacije brambovcev, ki so se navdihovali nad »uspehom« koroškega plebiscita v letu 1920 in s strahovi pred »Titovo« Jugoslavijo, se je začelo še težavnejše obdobje za Slovence na Koroškem. Z njegovim prihodom na čelo Heimatdiensta se je začel »Ortstafel-Sturm«, nasilno odstranjevanje krajevnih tabel z dvojezičnimi napisi v nemškem in slovenskem jeziku na južnem Koroškem. Slovenci so se upirali in zahtevali, da se njihove pravice iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe udejanjijo, vendar je koroška deželna politika pod vplivom Feldnerjevega Heimatdiensta ta proces onemogočila.
Dr. Josef Feldner se je »spreobrnil«, danes zagovarja diametralno drugačna stališča do pravic slovenske narodne skupnosti od tistih, ki jih je javno razglašal še pred nekaj leti. Je za sožitje in spravo. Govori o premagovanju starih zamer v imenu prihodnosti. S predsednikoma dveh slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Marjanom Šturmom iz Zveze slovenskih organizacij in Bernardom Sadovnikom iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, se je usedel za mizo. Oblikovali so koroško konsenzno skupino, civilnodružbeno mesto za dialog. S Šturmom sta skupaj izdala knjigo pogovorov z naslovom Kärnten neu Denken (Kako Koroško misliti na novo). V njej sodeluje tudi, za nekatere sicer sporen, graški zgodovinar Stefan Karner. Delovanje koroške konsenzne skupine je bilo opaženo tudi zunaj meja dežele. In aprila letos je dobila Evropsko državljansko nagrado, ki jo podeljuje evropski parlament posameznikom ali organizacijam, ki se zavzemajo za »boljše medsebojno razumevanje in večjo integracijo prebivalcev članic EU«.
Dr. Josef Feldner je večino svojih delovnih dni preživel v vodstvu koroškega Telekoma, v pogovoru pa danes deluje umirjeno, nič kaj bučno v primerjavi s svojimi nastopi na različnih zborovanjih Heimatdiensta in drugih organizacij, ki so protislovensko usmerjene. Na policah v njegovi pisarni so knjige o Evropski uniji, o etnonacionalizmih, pa tudi zbirka del Mao Cetunga. Prepričuje, da misli z dialogom resno. Najin pogovor je tekel v angleščini, vendar jezika ni dovolj vešč, kot je sam dejal, »zato se ni mogel dovolj natančno izraziti ob nekaterih vprašanjih«. Če misli resno z dialogom in spravo na Koroškem, kjer ne uporabljajo angleščine, se nevšečnosti z natančnim poimenovanjem krivde in greha za preteklo dogajanje in hkrati ustvarjanju razmerij za dialog in spravo na Koroškem lahko v nemščini izogne. -
13. 8. 2009 | Mladina 32
»Vlada z redefinicijo odnosov ne misli resno«
> Nisem prepričan, da so resno mislili, ko so pisali to določbo v sporazum. Avtorji sicer navajajo 7. člen ustave, vendar v sporazumu napačno zapišejo, da bodo redefinirali te odnose v smislu enakosti verskih skupnosti, ne pa enakopravnosti. Danes vam nihče ne zna, ali pa noče, pojasniti, kaj so imeli v mislih. Tudi v predvolilni kampanji tega vprašanja ni nihče načenjal, kar pomeni, da gre za ignoranco...
-
13. 8. 2009 | Mladina 32
Lansko jesen, na zadnji dan koalicijskih pogajanj, so se stranke sedanje vladajoče večine zavezale, da bodo » partnerji redefinirali odnos med državo in verskimi skupnostmi ter pri tem upoštevali načelo ločenosti države in verskih skupnosti ter načelo enakosti verskih skupnosti «. Dikcija je vznemirila vodstvo slovenske RKC, ki jo je najprej razumelo kot napoved oživljanja negativnega odnosa do RKC.
-
6. 8. 2009 | Mladina 31
Opažam, da se tudi pri nas krepi takšno prepričanje in snujejo poteze, ki bi omogočile novo vzpostavitev ekonomskih in družbenih odnosov, vendar se bojim, da so ti glasovi še prešibki. Pokazalo se je, da le sanacija bank, brez nove razvojne filozofije, ne bo ustvarila razmer za izhod iz krize. Nekaj takega poskušamo v ad hoc skupini, ki se je sestala pri predsedniku vlade, ponuditi slovenski (razvojni) politiki. Gre za majhno skupino (po abecednem redu priimkov: Marta Gregorčič, Matjaž Hanžek, Lučka Kajfež - Bogataj, Lev Kreft, Dušan Plut, Tine Stanovnik, Jožef Školč in Jože Trontelj). Do sedaj smo pripravili delovno različico besedila in ga ponudili ducatu strokovnjakov, ti pa so nam poslali svoje pripombe. Do septembra bomo besedilo dodelali in ga dali v javno razpravo. Kaj bo potem z njim, pa ni več odvisno od nas.
-
23. 7. 2009 | Mladina 29
Feri Lainšček, pisatelj in pesnik
S književnikom Ferijem Lainščkom smo se sestali minuli ponedeljek v Murski Soboti, ki je bila naelektrena zaradi javnega shoda v podporo delavcem tekstilne tovarne Mura, nato pa se odpravili k reki Muri, v Lainšč-kovo naravno okolje, in spregovorili o življenju v Prekmurju, o pokrajini in ljudeh, o odnosih s preostalo Slovenijo, o romski duši, pa tudi o mitologiji Prekmurja. “Pristajamo na življenje v paradoksu,” pravi Lainšček. Zanj naj bi bili krivi pisatelji, tudi Miško Kranjec, ki je ustvaril “malega in dobrega človeka”, kar je postal sinonim za Prekmurca.
-
23. 7. 2009 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Veljko Rus: Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom
Sociolog Veljko Rus se je v svojem najnovejšem delu lotil razmisleka o tretji poti družbenega razvoja. Tega ne počne v obliki političnega projekta ali vizije. Vzpostavil je poligon, na katerem preizkuša temeljna stališča evropske levice, svoje razmišljanje pa je umestil v evropski kontekst, kjer imamo zaradi demontaže države blaginje in hipertrofije neoliberalizma opraviti z nevarnim procesom ustvarjanja tržne...
-
16. 7. 2009 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Risar svinjskih stripov se s partnerko in sinom občutljivcem preseli v še eno v nizu najemniških stanovanj, seveda nekje skoraj na podeželju oziroma na mestnem obrobju, kar je še dodatna zagata, saj mu ob deževju ne vžge nobeden od obeh avtov oziroma avtomobilskih podrtij, in je potem s stanovanjem veliko sranje. Skoraj hkrati dobi naročilo za malo bolj drzno, no, opolzko varianto stripa o Martinu Krpanu, Krpanov...