Marjan Horvat
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura
Jernej Lorenci, prejemnik najpomembnejše nagrade v evropskem gledališču
Gledališkega režiserja Jerneja Lorencija (1973) je v prvem obdobju ustvarjanja zanimal predvsem svet antike, ritualnega, arhetipskega in mitopoetskega, leta 2009 pa je z režijo Oresteje v ljubljanski Drami vstopil v novo obdobje. V novi režiserski viziji je razprl svoje gledališče, se začel odpirati občinstvu in ustvarjati predstave v sodelovanju z igralci. To ni bila le posledica njegove zavestne odločitve o prehodu iz metafizike v fiziko, temveč tudi spoznanja, da je treba vsakemu igralcu v predstavi omogočiti izražanje. Lorenci namreč v igralcih ne vidi le »orodja« za oblikovanje svoje vizije predstave, temveč poskuša ustvariti kolektiv, v katerem bi bil vsak igralec zastopan kot človek. Tudi zato so igralci v njegovih predstavah, kar je vidno v Iliadi, Bibliji, prvem poskusu, in Snu kresne noči, individualizirane osebnosti in ne le ustvarjalci likov, zasnovani na podlagi vizije avtorja teksta ali režiserja.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Kultura
Avgusta letos, le nekaj mesecev za tem, ko je Hiša evropske zgodovine odprla vrata v prenovljeni stavbi Eastman, so si stalno razstavo v tem »hišnem« muzeju evropskega parlamenta ogledali zgodovinarji in muzealci Platforme evropskega spomina in zavesti. V tej platformi se od leta 2011 povezujejo inštituti iz (v glavnem) vzhodnoevropskih držav, ki si prizadevajo za »enačenje« obeh oblik totalitarizma 20. stoletja, torej fašizma in komunizma. Slovenski član Platforme je Študijski center za narodno spravo, ki ga vodi Andreja Valič Zver.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Kultura
Roman Kralj Matjažek I. je kmalu po izidu leta 1922 (v slovenščini je v prevodu Franceta Vodnika izšel leta 1958) postal ena največjih poljskih literarnih uspešnic za otroke. V njem je Janusz Korczak (1878–1942), znani poljski pediater, pedagog, zagovornik pravic otrok in dolgoletni vodja varšavske sirotišnice za judovske otroke, odraščajočim na poljuden način predstavil zapletene teme, kot so vojna, mednarodna politika, ekonomija in revolucija. Hkrati je skušal z zgodbo o enajstletnem princu, ki po očetovi smrti zasede prestol in želi zasnovati pravičnejšo družbo, pokazati, da je otroška presoja razmerij med pravičnostjo in krivicami v svetu v svoji brezkompromisnosti včasih točnejša, kot je misel odraslih.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Kultura
Ferdinand von Schirach (1964), znani berlinski odvetnik, je šele pri 45 letih začel pisati literarna dela, a je z zapisi o zanimivih in nenavadnih sodnih primerih, ki jih je poznal tudi iz svoje odvetniške prakse, tako rekoč čez noč zaslovel v nemškem in mednarodnem prostoru. Že v zbirkah kratkih zgodb Verbrechen (Zločini) in Schuld (Krivda) je bralce pritegnil s pozivom, da se tudi sami opredelijo do predstavljenega problema. To logiko je v Terorju, v svojem dramskem prvencu iz leta 2014, še zaostril, saj je gledalcem namenil kar vlogo porotnikov, ki odločajo o sicer stari (antigonski) dilemi: naj človek pri sprejemanju odločitev ravna (le) po črki zakona ali na podlagi tega, kar mu narekujeta vest in notranji čut za pravično?
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Politika
Junckerjeva vizija socialne Evrope
Prejšnji petek so voditelji EU na srečanju v Göteborgu razglasili evropski steber socialnih pravic. Med 19 načeli in pravicami, ki jih opredeljuje, so pravice do ustreznega minimalnega dohodka, enakega plačila moških in žensk za enakovredno delo, ustreznih delovnih razmer in kakovostnega dodatnega izobraževanja, ustreznega nadomestila za čas brezposelnosti. Hkrati določilo iz stebra izenačuje vse oblike zaposlitve, kar zadeva zagotavljanje socialne varnosti, velja torej tudi za samozaposlene, prekarne delavce, male podjetnike in inovatorje v zagonskih podjetjih. Po besedah predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja so se voditelji EU v »ključnem trenutku« zavzeli za utrditev socialne razsežnost, hkrati pa se Evropa vrača »k tistemu, kar nas opredeljuje in povezuje«.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Kultura | Portret
Najbolj ga poznamo po prizorih (burnega) nočnega in dnevnega življenja v ljubljanskih kavarnah, klubih, beznicah in na ulicah, ki jih skupaj s fotografom Robertom Marinom v objektiv lovita v okviru projekta Najlepše mesto na svetu. Ta nam prestolnico predstavlja v drugačni, nekomercialni in nespolirani podobi in najprej smo fotografije lahko spremljali na blogu, nato še v knjigi in na razstavah. Njegova najnovejša serija fotografij, ki bo od 7. decembra pod naslovom Novi svet na ogled v ljubljanski galeriji Photon, pa je estetsko in sporočilno povsem drugačna. Premišljena, umirjena. Prikazuje slovenske izseljence v ZDA, Argentini in Avstraliji, predvsem pa tisto, s čimer izseljenci v »novem svetu« ohranjajo in utrjujejo identiteto.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Kultura
Goran Injac: Kritična misel tudi v Sloveniji peša
Goran Injac se je takoj, ko je leta 2014 postal umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, zavzel za preoblikovanje tega gledališča, znanega zlasti po predstavah, ki so v času Jugoslavije pritegnile veliko pozornosti, v eno izmed »bolj dinamičnih in najzanimivejših institucionalnih gledališč v regiji in širše«.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Kultura | Portret
Jan Cvitkovič, filmski režiser
V svojem najnovejšem filmu Družinica pripoveduje zgodbo o povprečni štiričlanski slovenski družini srednjega razreda, ki se po izgubi zaposlitve obeh staršev znajde v hudi finančni stiski, kar botruje krhanju vezi med njenimi člani, k razpadu družine in na koncu k njeni obnovitvi. Pri ustvarjanju filma svoje pozornosti sicer ni usmeril (le) v krivdo, ki jo ima za uničene usode ljudi in družin sistem, temveč ga je zanimala sprememba odnosov v družinah, ki se soočajo s takšnimi tragedijami. Povsem jasno pa je pokazal na krivca, ki je tisoče slovenskih družin pahnil na rob preživetja: to so tisti, ki so leta 2012 na hitro spisali in sprejeli novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih, po kateri se vse oblike socialne pomoči dodeljujejo predvsem na podlagi prihodkov staršev izpred dveh let. Če so starši takrat presegali cenzus, družine do pomoči niso upravičene, tudi če so starši zdaj brez zaposlitve. »Zakon je bil napisan v času vlade Boruta Pahorja. Za krivice, ki jih je povzročil, je objektivno odgovoren. Toda očitno ga bomo kljub temu nagradili z novim predsedniškim mandatom,« pravi režiser.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
K zdravstveni reformi prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame je sodila tudi odločitev, da morajo delodajalci v paketu zdravstvenega varstva delojemalcev zaposlenim ženskam kriti stroške kontracepcije. Z brezplačno kontracepcijo je hotela Obamova administracija zmanjšati diskriminacijo žensk. In seveda preprečiti neželene nosečnosti. Iz programa so bile izvzete le verske organizacije, ki skrbijo za bogoslužje, v vseh drugih, tudi v katoliških bolnišnicah, pa je program veljal. Kar 55 milijonov Američank je na podlagi tega programa brezplačno prejemalo eno izmed 18 odobrenih sredstev za preprečevanje neželene nosečnosti.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Organizacija ICAN (Mednarodna organizacija za odpravo jedrskega orožja), letošnja prejemnica Nobelove nagrade za mir, je v desetih letih obstoja postala krovna organizacija civilnodružbenih gibanj, ki si prizadevajo za popolno odpravo jedrskega orožja. Vrhunec njihovega prizadevanja je Pogodba o prepovedi jedrskega orožja (PPJO) iz julija letos, ki jo je že podpisalo 122 držav članic ZN. Deveterica držav, ki imajo uradno priznano jedrsko orožje, pa tudi članice Nata se za pristop k pogodbi niso odločili.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Dr. Ciril Ribičič o podobnostih in razlikah v osamosvajanju Slovenije in Katalonije
Potem ko je špansko ustavno sodišče leta 2014 referendum o statusu Katalonije razglasilo za »nezakonit«, so se med tamkajšnjimi prebivalci in prebivalkami še okrepile (sicer že večdesetletne) želje po samostojnosti te najbogatejše španske regije, ki se ponaša z bogato zgodovino, svojima jezikom in kulturo. Posledica novega osamosvojitvenega vrenja, ki je sledilo odločitvi španskega sodišča, je bila izvolitev osamosvojitvi naklonjenih strank na volitvah leta 2016. Nove katalonske oblasti s predsednikom regije Carlesom Puigdemontom na čelu so začele s premišljenimi koraki začrtovati pot v samostojno Katalonijo.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Adam Casals, predstavnik katalonske vlade
Že nekaj ur pred plenarno sejo katalonskega parlamenta, na kateri naj bi predsednik Carles Puigdemont, v skladu z referendumsko odločitvijo katalonskega ljudstva v začetku oktobra, razglasil neodvisnost španske regije, se je pred poslopjem v Barceloni zbralo več tisoč Kataloncev in Katalonk, starih in mladih, ki so s svojimi telesi varovali parlament. Ozračje je bilo naelektreno, saj je v tej španski regiji, ki si prizadeva za osamosvojitev, še vedno več kot 10 tisoč pripadnikov španskih vojaških in policijskih enot; tistih, ki so v začetku oktobra z nasiljem preprečevali Kataloncem pravico do odločanja o samostojnosti Katalonije na referendumu. Grozili so z zasedbo poslopja parlamenta.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Kultura
Od petka je v Galeriji Kresija, v samem središču Ljubljane, na pol poti med ljubljanskim magistratom in frančiškanskim samostanom, na ogled pretresljiva in tesnobna razstava o zgodovini in današnjosti izvajanja nelegalnih prekinitev nosečnosti. Razstavljene so fotografije, ki pričajo o zgodovini kontracepcije, in fotografije pripomočkov, s katerimi so morale ženske same končati nosečnost, ker so se znašle v brezizhodni stiski in jim je bila uradna, zdravniška pomoč prepovedana ali kako drugače, denimo finančno nedosegljiva. Med drugim so uporabljale obešalnike, klešče, zelišča, mila, brizgalke in kadi z vrelo vodo, saj so stoletja mislili, da vrela voda lahko konča nosečnost. S portreti in zapisi so na razstavi predstavljene tudi intimne pripovedi žensk, ki so se zaradi prepovedi splava v svojih državah zatekle k nelegalnim oblikam splava.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Kultura
Hlapci v režiji Janeza Pipana so izvrsten primer političnega gledališča, ki se zna na podlagi starejšega teksta posvetiti vprašanjem družbe 21. stoletja in jih približati sodobnemu gledalcu v njemu razumljivem gledališkem jeziku. Režiserja, ki se je po desetih letih vrnil v ljubljansko Dramo, kjer je bil nekoč ravnatelj, da bi uprizoril po Cankarjevem mnenju njegovo najboljšo dramo, namreč niso zanimala (le) politična razmerja v njej, temveč je pozornost usmeril v premislek o dramskih likih. V ta namen je Drama angažirala skoraj celoten ansambel, vrhunske igralce, sposobne v enem zamahu prikazati psihološke sestavine lika, ki ga upodabljajo, izraziti napetosti v njem in v interakciji s soigralci ohraniti organskost in kompaktnost besedila.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Politika
Od minule srede lahko države članice ZN podpišejo Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, s katero se je julija v Generalni skupščini ZN 122 držav zavezalo, da ne bodo kupovale, razvijale, preizkušale, proizvajale, skladiščile ali posedovale jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali omogočale postavitve jedrskega orožja na njihovem ozemlju.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Kultura | Portret
Konec prejšnjega tedna je na 20. festivalu slovenskega filma predstavil kar dva dokumentarna filma in bil za oba nagrajen. Za film Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba je dobil vesno za posebne dosežke, za Playing Men, zanj je junija prejel tudi nagrado na festivalu avtorskega filma v Marseillu, pa vesno za najboljši dokumentarec. Čeprav filma spadata v isti žanr, pa sta po tematiki, po pristopu k temi, izraznih sredstvih in načinu pripovedovanja zgodbe povsem različni stvaritvi. Oba filma pa gledalca »posrkata« v svoj svet, definiran z avtorjevimi pravili.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Družba
V ljubljanski Galeriji Fotografija bodo od 18. septembra do 14. oktobra na ogled fotografije beguncev z grškega otoka Samos, ki jih je junija lani v sklopu projekta Hḗrōs (Heroji) posnel fotograf Matjaž Tančič, znan zlasti po 3D fotografijah kitajskega podeželja in življenja v Severni Koreji.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Politika
Dr. Vladimir Pištalo, pisatelj
Srbski pisatelj Vladimir Pištalo, rojen leta 1960 v Sarajevu, je odraščal v Mostarju, od koder prihaja njegov oče Borivoj, znani bosanski politolog. V osemdesetih se je preselil v Beograd in diplomiral na tamkajšnji pravni fakulteti. Leta 1993 je zapustil z nacionalizmom prepojeno Miloševićevo Srbijo in se ustalil v ZDA ter na univerzi v New Hampshiru doktoriral. Tema njegove doktorske naloge so bile identitete srbskih priseljencev v ZDA, posvetil pa se je tudi nastanku in razkroju »jugoslovanske« identitete, s katero se je na vrhuncu ideologije »bratstva in enotnosti« istovetilo 1,3 milijona Jugoslovanov. Danes predava svetovno in ameriško zgodovino na univerzi Worcester v Massachusettsu.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Politika
Poljaki zahtevajo od Nemčije reparacije
V zadnjih tednih poljske oblasti vse pogosteje opozarjajo, da Nemčija še ni poplačala vojne škode njihovi državi. Po besedah premierke Beate Szydlo iz konservativne nacionalistične stranke Zakon in pravičnost so Poljaki in Poljakinje »žrtve 2. svetovne vojne. Škoda na noben način ni bila poplačana. Prav nasprotno,« je dejala prejšnji teden. Škoda naj bi znašala od nekaj sto milijard pa vse do več bilijonov evrov.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Kultura
Etnični izvor pisateljice Widad Tamimi, rodila se je leta 1981 v Milanu, je za razmerja v današnji globalni geopolitiki in geokulturi, v katerih vsi narodi utrjujejo svojo identiteto in se obdajajo s takšnimi in drugačnimi (žičnimi) ograjami, dejansko so to »plašnice«, nenavaden. Izziva. Je namreč vnukinja bogatega tržaškega Juda in hčerka revnega Palestinca.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Kultura | Portret
Mojca Kumerdej, pisateljica in filozofinja
Zdi se, da je leto 2017 njeno leto. Februarja ji je roman Kronosova žetev prinesel nagrado Prešernovega sklada, najvišjo državno nagrado za umetniško ustvarjanje v zadnjih dveh letih. Aprila je z istim romanom osvojila nagrado kritiško sito. Junija se je roman uvrstil med pet nominirancev za kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman. Obetajo se njegovi prevodi v angleščino, nemščino, hrvaščino in srbščino.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Politika
Medtem ko so se v lanskem decembru skrajno desni avstrijski svobodnjaki (FPÖ) veselili 35-odstotne podpore v javnomnenjskih anketah in gladke zmage na jesenskih parlamentarnih volitvah, so do danes – mesec in pol pred volitvami – izgubili deset odstotnih točk. S 27 odstotki glasov podpore zdaj vodijo socialni demokrati (SPÖ), na drugem mestu je s 24 odstotki ljudska stranka (ÖVP), FPÖ pa trenutno podpira 20 odstotkov vprašanih. A do 15. oktobra se lahko razmerja med političnimi strankami korenito zasukajo …
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Politika
Prvega oktobra letos se bodo Katalonci in Katalonke znova odpravili na volišča. Tokrat bodo morali, v primerjavi s podrednimi vprašanji o samostojnosti na referendumu v letu 2014, odgovoriti na eno, povsem nedvoumno referendumsko vprašanje: »Ali želite, da Katalonija postane neodvisna država v obliki republike?« Če bo večina odgovorila z »da«, bodo katalonske oblasti, vodi jih katalonski premier Carles Puigdemont, nemudoma, mimo Madrida, začele udejanjati postopke za osamosvojitev pokrajine. V ta namen so že pripravile začasno ustavo, znano kot zakon o prelomu (ley de ruptura), na podlagi katere bi v dveh mesecih ustavodajnega procesa ustanovile samostojno »parlamentarno republiko« Katalonijo.
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Kultura
Miriam Steiner Aviezer (roj. leta 1935) je pred 2. svetovno vojno odraščala v Trebnjem, kjer je imel oče Bela Steiner lekarno, ki je bila tudi nekakšen družabni prostor, saj so v njej stranke razpravljale o radijskih in časopisnih novicah. Idilično življenje družine Steiner se je leta 1941 čez noč končalo. Petletna Miriam je tedaj z mamo Zoro odpotovala k stari mami v Karlovec, na poti tja pa so ju zajeli ustaši in ju poslali v zloglasno ustaško taborišče Stara Gradiška. Od tam ju je očetu uspelo spraviti nazaj v Slovenijo, a družino so kmalu zatem italijanski okupatorji poslali v taborišče Ferramonti. Po kapitulaciji Italije se je novembra 1943 pridružila partizanom in v njihovih enotah dočakala osvoboditev. Miriam, ki je bila najmlajša partizanka Judovske brigade, je po vojni diplomirala iz primerjalne književnosti, delala kot novinarka in pisateljica ter bila dejavna v slovenski in nato jugoslovanski judovski skupnosti. Leta 1971 se je preselila v Izrael in si tam s pisateljem Šmuelom Aviezerjem ustvarila družino.
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Družba
»Ne obstaja revolucija, ki bi ji bogati ploskali«
Iz Venezuele, ki je še pred nekaj leti veljala za paradigmo razvoja »socializma za 21. stoletje«, številni zahodni levičarji so jo navajali kot zgled, prihajajo novice o pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin, o razpadu zdravstva in o vse večji korupciji v družbi in državi. Od aprila potekajo množični protesti proti predsedniku države Nicolásu Maduru, najmnožičnejši pa so v glavnem mestu Caracas. V spopadih med varnostnimi silami in protestniki je v zadnjih mesecih umrlo več kot 120 ljudi, na tisoče protestnikov je venezuelska oblast aretirala. Tudi volitve za ustavodajno skupščino minulo nedeljo, razpisal jih je predsednik Maduro, je zaznamovalo nasilje, v katerem je umrlo vsaj 10 ljudi. Na njih je, ob bojkotu opozicije, slavil Maduro, kar je predsednik že označil za »zgodovinsko zmago« in »novo obdobje boja« za socialistično revolucijo. 545-članska ustavodajna skupščina, v njej so samo Maduru naklonjene stranke, bo imela moč razpustiti narodno skupščino, v kateri ima večino opozicija. Povedno je, da je Maduro takoj po izvolitvi skupščine ukazal aretacijo opozicijskih voditeljev Leopolda Lopeza in Antonia Ledezme.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Kultura
Leto po odločitvi Britancev za izstop njihove države iz Evropske unije (EU) se marsikdo na Otoku še vedno sprašuje, zakaj je večina podprla izstop in kakšna bo prihodnost države zunaj EU. Toda sprva so britanski zagovorniki obstanka v EU vso krivdo za uspeh referenduma valili na populistične britanske evroskeptike, ki so z lažmi in manipulacijami zavedli britansko javnost glede prednosti in slabosti članstva, danes pa britanska javnost trezneje premišljuje o vzrokih za izstop in njegovih posledicah.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Italijanski časnik La Repubblica je v nedeljski prilogi objavil obsežen prispevek o obmorskem letovišču Punta Canna v bližini Chioggie južno od Benetk, prežetem s fašistično ikonografijo in poveličevanjem Mussolinija. Napis pri vhodu goste opozori, da morajo v letovišču spoštovati »red, strogost in disciplino ter čistočo«, saj »ta pravila v državi, ki jo obvladujejo institucionalni in mali roparji, manjkajo«. Na parkirišču se obiskovalci seznanijo s tem, da vstopajo na »antidemokratično, fašistično območje« (Zona antidemocratica e a regime).
