Marjan Horvat
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Kultura | Portret
Miklavž Komelj, pesnik in znanstvenik
Nekatere oznake zanj so si zares nasprotujoče: petrarkist – avantgardist, pozicija idiota – pozicija poeta doctus (»učenega pesnika«), skrajna senzibilnost – terorizem, če naštejemo le nekatere izmed njih. Tudi kot znanstvenik je »neulovljiv«; na Filozofski fakulteti v Ljubljani je doktoriral s temo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, v disertaciji torej piše o svetu lepega per se, je pa tudi avtor odmevne študije z naslovom Kako misliti partizansko umetnost?. V njej je rehabilitiral revolucionarno razsežnost partizanstva, ki jo danes včasih zanikajo celo sami borci. In medtem ko na parnasu slovenske literarne zgodovine kraljuje France Prešeren, se sam navdušuje nad poezijo njegovega »rivala« Jovana Vesela Koseskega, ki ga je literarna zgodovina izločila iz kanona. V takšnih protislovjih uživa in se z njimi kot pesnik in znanstvenik premišljeno poigrava. Ko so ga nekoč vprašali, kakšen duh veje iz njegovih pesmi, je odvrnil, da morda »inkvizitorski«, da je torej njegov modus operandi raziskovalno sprašujoč.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Svet
Proces izstopanja Velike Britanije iz Evropske unije se nadaljuje. Spodnji dom britanskega parlamenta in v ponedeljek še lordska zbornica sta brez (napovedanih) dopolnil podprla zakon, ki premierki Theresi May omogoča uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe, s katerim je urejen izstop držav članic iz EU. Brez ustreznih dopolnil o varovanju socialnih, delavskih in okoljevarstvenih pravic, zagotovljenih z zakonodajo EU, ki so jih napovedovali predvsem laburisti, bo premierka Mayeva imela proste roke pri udejanjanju »trdega brexita«, popolnega razhoda z EU in morebitnega tesnejšega partnerstva z ZDA.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Kultura
V Mali galeriji Cankarjevega doma je v sklopu dogodkov, posvečenih Levu Nikolajevu Tolstoju, na ogled nenavadna razstava. Na prvi pogled s svojim naslovom Vojna in WWW, podnaslovom Kurdi v Sloveniji in spletna omrežja ter z množico fotografij, vzetih s spletnih družabnih omrežij, nima veliko opraviti z literarnim velikanom. Toda mag. Jan Babnik, eden izmed kustosov razstave, sicer urednik revije Fotografija, v spremni besedi k razstavi zanimivo poveže Tolstojeve realistične opise, ki so v »svoji skrbni natančnosti in pozornosti za detajle kot hipni izseki časa, kot zgodovinski spomenik – kot fotografije«, z dokumentaristično »ustvarjalno obravnavno resničnosti« podob, ki jih sirski Kurdi objavljajo na spletu za dvigovanje morale v boju proti Islamski državi in udejanjanju njihove revolucije na avtonomnem območju Rojava.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kultura
Za 46-letnega Mathiasa Enarda pravijo, da po slogu, menda celo po fiziognomiji, predvsem pa po eruditskem poznavanju in predstavljanju tem, o katerih piše, ni daleč od velikega Balzaca. To velja tudi za njegov šesti roman Kompas (slovenski prevod je izdala Mladinska knjiga), za katerega je lani prejel Goncourtovo nagrado, najvišje francosko priznanje za književnost. V njem je skozi zapleteno ljubezensko zgodbo med avstrijskim muzikologom Franzem in francosko orientalistko Saro izzval (kolonialistično) tezo o enosmernem toku vpliva Evrope na muslimanske, zlasti bližnjevzhodne dežele. Nazorno je opisal, kako so Beethoven, Liszt, Alois Musil in številni manj znani ustvarjalci, ki jih je obudil iz zgodovinske pozabe, črpali iz zakladnice muslimanske ustvarjalnosti, pisali ode puščavi in se navdihovali pri motivih in temah iz arabskega sveta.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Bela knjiga o prihodnosti Evrope, ki jo je prejšnji teden pompozno predstavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, je s svojimi petimi scenariji (mogočega) razvoja Evropske unije v naslednjih desetih letih (namenoma) ohlapen in nedorečen poziv k premisleku o sedanjem ustroju integracije in možnih reformah Unije. V dokumentu na 32 straneh je vsak »scenarij« razvoja skiciran v obliki tez pro et contra, dopolnjen z razpredelnico ključnih sprememb v ustroju EU ob njegovem udejanjenju, in – da bi jih Evropejci zares doumeli – z navedbo konkretnih sprememb v praksi. »Scenariji so po svoji naravi seveda ilustrativni. Spodbudili naj bi k premisleku. Ne vsebujejo podrobnega načrta za njihovo izvedbo,« so se opravičili avtorji Bele knjige.
-
Oliver Frljić, provokativni hrvaški režiser, s svojimi predstavami brezkompromisno in pogumno dreza v najbolj občutljive točke družb, da bi jih soočil z lastnimi travmami. V zadnjem času pogosto režira na Poljskem in razburja tamkajšnje konservativne kroge, zlasti v poljski družbi zelo vplivno Rimskokatoliško cerkev.
-
Brezkompromisna upornica Zofka Kveder
Pisateljica, znanstvena raziskovalka in odgovorna urednica spletnega medija AirBeletrina Manca G. Renko svojo knjigo Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder začne z vprašanjema, ki si ju pri pouku slovenščine najbrž postavljajo številni srednješolke in srednješolci: zakaj se učimo le o pisateljih? Kje so vse ženske, kje so pisateljice? Renkova pa še: »Ali je mogoče, da nobena ženska ni napisala velikega literarnega dela? Ali niti eno ni bilo dovolj dobro, da bi nam ga profesorica določila za domače branje?«
-
Žiga Divjak, gledališki režiser
Njegova predstava Človek, ki je gledal svet, na ogled je v Slovenskem mladinskem gledališču, tematsko pravzaprav ne ponuja novih uvidov v zakonitosti delovanja sodobne globalne družbe. Z dramaturginjo Katarino Morano sta jo namreč zasnovala kot omnibus žanrsko raznolikih prizorov in v njem drug ob drugega postavila različne znane zgodbe »ponižanih in razžaljenih« iz nam bližnjega in bolj oddaljenega sveta. Vse imajo skupni imenovalec v ujetosti v svetovnem izkoriščevalskem sistemu.
-
Tzvetan Todorov, bolgarsko-francoski zgodovinar, filozof, literarni teoretik, sociolog in esejist, se v raziskovalnem delu ni podrejal disciplinam, ki so se uveljavile s »kategorizacijo« družboslovnih ved v 20. stoletju. Proučeval je široko paleto družbenih pojavov, v literarni znanosti se je uveljavil z analizo fantastičnega romana, proučeval je kolonializem in »osvajanje« Amerike v času konkvistadorjev, pa tudi grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, krč demokratičnega življenja v zahodnem svetu in usodo projekta evropskega združevanja.
-
Plakati proti papežu Frančišku
Minulo soboto so se v središču Rima pojavili plakati s podobo namrgodenega papeža Frančiška. V podpisu avtorji plakatov papeža sprašujejo: »Nadzirate kongregacije, odstavljate duhovnike, obglavili ste malteški in brezmadežni frančiškanski red, ne menite se za kardinale … Toda kje je vaše usmiljenje?«
-
Elon Musk, izvršni direktor družbe Tesla Motors, svetovno znanega izdelovalca električnih avtomobilov, zagovarja uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Po mnenju tega ekscentričnega multimilijarderja, ki zadnja leta mnoge navdihuje s pogledi na prihodnji družbeni razvoj s humanistično vizijo, h kateremu sodijo uvedba umetne inteligence, zmanjšanje toplogrednih plinov in naselitev Marsa, bi z UTD lahko reševali vse večje težave, ki jih prinaša brezposelnost, posledica vse obsežnejšega uvajanja umetne inteligence in avtomatizacije. »Zaradi vedno večje avtomatizacije obstaja velika verjetnost uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka ali njemu podobnega ukrepa. Jah, ne vem, kaj drugega storiti. Mislim, da se bo zamisel prej ali slej udejanjila,« zatrjuje Musk.
-
Predstava Človek, ki je gledal svet je delo mladega družbeno angažiranega režiserja Žige Divjaka. V svoji študentski trilogiji Tik pred revolucijo, zanjo je dobil Prešernovo nagrado AGRFT, je nakazal, da ga zanima prepletanje – po učinku »zamaha metuljevih kril«, če povemo s prispodobo o globalizaciji – mikrokozmosa vsakdanjega življenja, zlasti mladih ljudi, in njihove ujetosti v globalne tokove, čemur se ne morejo postaviti po robu.
-
V torek je britansko vrhovno sodišče razsodilo, da vlada premierke Therese May ne more uporabiti t. i. posebnih pristojnosti za udejanjenje 50. člena lizbonske pogodbe – z njim bi Velika Britanija začela proces izstopanja iz Evropske unije –, ne da bi pred tem dobila soglasje obeh domov britanskega parlamenta.
-
»Velikan sociologije« Zygmunt Bauman se ni zapiral v slonokoščene stolpe znanosti, temveč se je v analizah s sebi lastno erudicijo, v kateri je sociološka in filozofska spoznanja ponazarjal s primeri iz literature, vedno odzival na aktualna družbena vprašanja Evrope in sveta. Angažiran in samosvoj je ostal tudi pri 90 letih. V letih pred smrtjo ga je skrbela begunska tragedija. V enem izmed zadnjih zapisov, objavljen je bil novembra na portalu Social Europe, je nesočutni odnos Evrope do beguncev in vzpon populizma poimenoval »kriza človeštva«.
-
Vesna Bukovec, vizualna umetnica
Lani je za projekt Begunec_ka sem ilustrirala 12 zgodb beguncev in begunk, ki jih je v časniku Delo popisala Widad Tamimi, v Sloveniji živeča italijanska pisateljica. Widad, s katero sta se spoznali v begunskem centru v Šentilju, namreč ni hotela, da bi bile ob zgodbah objavljene fotografije beguncev, saj bi jim tako »odvzele dostojanstvo«. Z ilustracijo pa je mogoče zajeti njihove zgodbe, vzbuditi sočutje in empatijo do njih in na svojstven način opozoriti na neprimerno ravnanje slovenskih oblasti v begunskih centrih. Sociologinja Ksenija Vidmar Horvat je v analizi projekta opozorila, da je avtoricama s svojim pristopom uspelo preplesti javni spomin z osebnim, da bi prenesli sporočilo »o naši vpletenosti v trpljenje drugega«.
-
V ponedeljek zvečer so evropski poslanci na prvem izmed treh parlamentarnih zaslišanj zastavljali vprašanja Nemcu Güntherju Oettingerju (EPP/Ljudska stranka), Junkerjevemu kandidatu za podpredsednika evropske komisije, zadolženemu za proračun in človeške vire. Oettinger, zdajšnji komisar za digitalno gospodarstvo in družbo, naj bi na tem mestu nasledil Bolgarko Kristalino Georgievo, ki si je oktobra lani čez noč zagotovila (boljšo) službo v Svetovni banki.
-
Ejti Štih, bolivijska umetnica iz Slovenije
Akademsko slikarko Ejti (Marijo) Štih (1957) v Boliviji, kjer živi od leta 1982, ko je po poroki dobila bolivijsko državljanstvo, umeščajo med najvidnejše tamkajšnje umetnike. Slike plodovite slikarke, prepoznavne po živih barvah, med katerimi prevladujejo rdeča, modra in rumena, visijo v nacionalnih galerijah in muzejih, so tudi del številnih zasebnih zbirk. Niti domovina ni pozabila nanjo. Pred dobrim desetletjem je imela v Mariboru in Ljubljani pregledno razstavo, ki je bila med najbolj obiskanimi razstavami slovenskih umetnikov. Njena dela so občasno na ogled tudi na tematskih razstavah.
-
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je BBC v prime timu predvajal nenavadno štiridelno serijo o umetnosti z naslovom Načini gledanja (Ways of Seeing). Z njo se je njen ustvarjalec John Berger, sprva slikar, kasneje pa pisatelj in umetnostni kritik, uveljavil kot eden izmed najprodornejših in vplivnih razlagalcev klasične in moderne umetnosti.
-
S fotografinjo in novinarko Meto Krese sta lani sklenila obsežno zgodbo – zanjo sta dobila Pulitzerjevo štipendijo – o globalni verigi pridelave in predelave bombaža ter prodaji oblačil iz teh tkanin. Najprej sta se odpravila v Burkina Faso in v času žetve več tednov spremljala delo tamkajšnjih pridelovalcev bombaža. Državo v osrčju Afrike sta izbrala, da bi nazorno prikazala revščino afriških kmetov, ki ne morejo konkurirati strojni pridelavi bombaža v ZDA in velikodušnim subvencijam ameriškim pridelovalcem. Marca sta obiskala predelovalnice bombaža v Bangladešu in spoznala, v kakšnih grozljivih razmerah delajo delavci v tekstilni industriji. Poleti sta v Romuniji ugotovila, da je proizvodnja v tej državi članici EU cenejša kot na Kitajskem, plače v tekstilni industriji pa ne dosegajo niti minimalne. Za prikaz potrošnje izdelkov iz bombaža sta izbrala londonske veleblagovnice. Na koncu sta se odpravila še v ZDA, državo, ki poganja sodobni kapitalizem in usmerja tokove globalizacije.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Konec nenaravnega sobivanja
Konec junija je 52 odstotkov Britancev in Britank na referendumu glasovalo za izstop Velike Britanije iz Evropske unije. Britansko ljudstvo ni poslušalo domačih industrialcev, vodstev velikih političnih strank, večine mainstreamovskih medijev in sindikatov, ki so bili za to, da država ostane v EU, temveč je prisluhnilo novodobnim britanskim populistom, zlasti nekdanjemu londonskemu županu Borisu Johnsonu in predsedniku nacionalistične stranke UKIP Niglu Farageu, ki sta z lažmi in polresnicami o »krivicah«, ki se godijo Britaniji znotraj EU, navduševala in navdušila množice.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Svet
Prepoved neonacistične Narodne akcije
V Veliki Britaniji so skladno z novo teroristično zakonodajo prejšnji teden prepovedali neonacistično Narodno akcijo. Notranja ministrica Amber Rudd jo je označila za »rasistično, homofobno in antisemtisko organizacijo, ki neti sovraštvo, poveličuje nasilje in promovira zlobno ideologijo. Tega ne bom trpela. Zanjo v Britaniji, domu različnih skupnosti, ne sme biti prostora«.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kultura
Pred vhodom v ljubljansko Križevniško cerkev, eno izmed redkih cerkva, ki so odprte za neverske vsebine, sta minuli petek sloneli beli, iz kartona narejeni veliki karikirani človeški figuri. Na pročelju cerkve pa je vanjo vabil plakat z nenavadnim zapisom: »Ti, ki vstopaš v kitov trebuh, pusti za sabo vse dobro in slabo, ker tam je vse-eno.«
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Kultura
Raziskovalna predstava Nazaj v obljubljeno deželo je nadaljevanje glasbeno-gledališke predstave Gremo vsi! iz leta 2013. V njej je režiser Marko Bulc - Mare uporabil »migracije« članov domačih glasbenih skupin kot metaforo, da bi raziskal različne razsežnosti »bega možganov« iz Slovenije v zahodne države in ugotovil, kaj nas veže na domovino, pa tudi močno voljo tistih mladih, ki so se med gospodarsko krizo odločili ostati in sodelovati pri izboljševanju družbenih razmer.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Kultura
Barvite podobe v sivini socializma
Razstava Slovenija in neuvrščeni pop, na ogled je v Umetnostni galeriji Maribor, je prvi sistematični prikaz slovenske različice poparta, umetniške smeri, ki se je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja razvila v Veliki Britaniji kot odziv na amerikanizacijo in kot kritika vsiljevanja potrošniškega modela družbe. Popart je bil v sporočilih in formi igriv, ironičen, bleščeč, slikovit in brezoseben. Na delu je bil reizem, popredmetenje, poblagovljenje vsega. Tudi človeških podob. Umetniki so se poigravali s podobami iz množične kulture, oglasnih sporočil, z medijskimi podobami znanih osebnosti, pri ustvarjanju so uporabljali sličice iz znanih stripov. Konec petdesetih let se je popart uveljavil kot »kul« umetniška zvrst v ZDA, vrhunec pa je doživel z umetninami Andyja Warhola, med njimi z za to umetniško smer najreprezentativnejšima deloma Pločevinka paradižnikove juhe Campbell in Marilynin diptih. A v šestdesetih in sedemdesetih letih je ta umetniška smer sledilce našla tudi v Socialistični republiki Sloveniji.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Kultura
Sokolica delavskega razreda Rosa Luxemburg
Che Guevara, Anna Frank, Barack Obama, Malcolm X, Charles Darwin, J. Edgar Hoover, Ronald Reagan, Johnny Cash, Karl Marx, Steve Jobs, Lev Trocki, Janez Pavel II., Edward Snowden, Michael Jordan, Emma Goldman, celo Britney Spears in Donald Trump so le nekateri izmed znanih ljudi, ki so jih mojstri devete umetnosti že portretirali v »grafičnem romanu«.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Kultura | Portret
Pesnjenje zanjo že dolgo ni le prostočasna dejavnost. Dela se loteva brezkompromisno. Zares. Ne išče bližnjic v ustvarjanju. Veliko bere, da bi globlje razumela poezijo. Na živce ji gredo pesniki, ki se lotevajo pesnjenja s figo v žepu in pišejo iz drugih vzgibov, ne zaradi poezije same.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kultura
Tako kot v lanski predstavi ATL 220 o Antonu Tomažu Linhartu je tudi v predstavi o Valentinu Vodniku Ljubljanski vodnik našel Vodnika – obe je zasnoval književnik in gledališčnik Andrej Rozman – Roza – glavni junak slovenski jezik sam; točneje, če uporabimo Kantov razsvetljenski izraz, slovenski jezik v nedoletni fazi razvoja. Življenjski zgodbi protagonistov obeh predstav, slovenskih razsvetljencev Linharta in Vodnika, sta le kulisi za prikaz obdobja na prehodu iz 18. stoletja v 19. stoletje, da bi avtor spregovoril o slovenskem jeziku, ki se je po zgodovinski nujnosti ali po spletu naključij razvijal, kot se je.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Svet
Britansko višje sodišče je 3. novembra odločilo, da mora uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe – z njim bo Britanija začela proces izstopanja iz Evropske unije – sprožiti britanski parlament in ne vlada, ki se sklicuje na (srednjeveške) posebne pristojnosti (royal prerogatives), v skladu s katerimi bi izvršna oblast lahko sama odločila o izstopu države iz mednarodne integracije. Če britansko vrhovno sodišče decembra ne bo revidiralo odločitve višjega sodišča, bodo imeli britanski poslanci možnost sprejeti zakone, s katerimi bi vlado prisilili k transparentnemu procesu izstopanja. »Glede na to, da se je junija na referendumu 52 odstotkov volivcev izreklo za izstop, poslanci verjetno ne bodo blokirali brexita. Toda z zakonodajo lahko prisilijo premierko Thereso May k razgrnitvi vseh podrobnosti izstopa,« so zapisali v Guardianu.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Kultura
Do pravic žensk s kalašnikovko?
»Teatralni talk show« Kako ostanem lepa in svobodna, ogledali smo si ga minulo soboto v Klubu Cankarjevega doma, je premišljen, dramaturško inovativen, tudi samoironičen, predvsem pa duhovit prikaz formiranja (temeljev) zahodne patriarhalne družbe, ki s subtilnim in manj subtilnim vsiljevanjem vzorcev vedenja in mišljenja žensk še vedno onemogoča njihovo emancipacijo. Ta ne zajema samo boja žensk za enakopravno vlogo v različnih sferah družbe, ampak tudi novo individualno afirmacijo žensk v zasebni sferi. V tem boju pa je treba, kot pravi strokovna sodelavka predstave Deja Crnović, preoblikovati institucije in politike, katerih bistvo je neenakost: »Svoboda posameznice tako ni stvar osebne osvoboditve, ki jo bomo dosegle s priročniki za samopomoč, ampak stvar kolektivne akcije in prizadevanj.« Dramaturginja Eva Kraševec k temu dodaja, da je »potrebna emancipacija slehernega posameznika v skupnosti in opolnomočenje posameznika ne glede na spol, družbeni razred ali raso, saj bomo le tako uresničili vizijo enakopravnosti in enakih možnosti«.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Družba
Tariq Ali, filozof in aktivist
Tariq Ali (1943), britansko-pakistanski filozof, novinar, pisatelj in aktivist, je eden izmed najvplivnejših sodobnih intelektualcev na politični levici. Rodil se je novinarju Mazharju Aliju Khanu in aktivistki Tahiri v pakistanskem Lahoreju, tedaj delu Indije pod britansko upravo. V šestdesetih letih je moral zaradi nasprotovanja diktaturi v Pakistanu v izgnanstvo. Izbral je Veliko Britanijo in tam na Oxfordu študiral filozofijo, politologijo in ekonomijo.
