Jure Trampuš
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Družba Za naročnike
»V času prejšnjega režima sta bili vloga posameznika in njegova odgovornost večji, pomembnejši«
Dr. Goran Vranešević je filozof in prevajalec. Delal je na Fakulteti za družbene vede in ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je predaval sodobno politično filozofijo. Zanimata ga politična teorija in lingvistika; med drugim je raziskoval v okviru evropskega raziskovalnega projekta in projekta Heglova politična metafizika. Je poznavalec nemške klasične in sodobne politične filozofije. Samo v letu 2024 ima šest vidnih znanstvenih objav, letos pa sta predvideni še dve, ki bosta izšli pri slovenskih, nemških, italijanskih in angleških založnikih. Vranešević je v času zmage Donalda Trumpa, v obdobju, ko volivci podpirajo nasilje in laži, odličen sogovornik za razmislek o tem, kaj se dogaja z našo družbo in ali se bo vsa jeza, ki se kopiči na oni strani Atlantika, prelila tudi k nam. Ali je ta jeza res vedno slaba ali pa se iz nje lahko kaj naučimo?
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Družba
Petega novembra so nemški policisti pridržali osem ljudi, člane skupine Saški separatisti, ki so se pripravljali na dan X, ko bo Nemčija razpadla in bodo s silo zavzeli ozemlja na njenem vzhodu in ustanovili novo državo po nacističnem modelu. Državni tožilec je govoril o »rasističnih, antisemitskih, apokaliptičnih idejah«, o paravojaškem usposabljanju, med njihovimi načrti naj bi bilo tudi, tako nemški minister za pravosodje Marco Buschmann, »etnično čiščenje«.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Družba
»To, kar smo v ozračje spravili v zadnjih 200 letih, bo tam ostalo še vsaj 200 let«
Lučka Kajfež Bogataj je najbolj znana klimatologinja pri nas. Že leta, desetletja opozarja na prihajajoči podnebni zlom, a se ni spremenilo veliko. Z leti je postala še ostrejša, natančnejša v svojih napovedih, noče pa strašiti ljudi. Vendar je nekaj jasno. Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, veliko bo že, če bomo ustavili povečevanje deleža toplogrednih plinov v ozračju. Za kaj takega bo treba spremeniti življenjske navade in gospodarskopolitično ureditev. To pa ne bo lahko.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Svet
Kako evropski parlament drsi na desno in kaj se ti lahko zgodi, če se družiš s skrajnimi desničarji
Seje slovenskega parlamenta, na katerih se sprejemajo proračunski dokumenti, so nekaj najbolj dolgočasnega, včasih se ti zaradi številk, zakonov, aktov in vseh finančnih obveznosti zavrti. A proračunski dokumenti začrtajo smer države, zato je njihova vsebina pomembna.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Nedogodek leta je seveda referendum, ki ga ne bo. Ob kupu argumentov za gradnjo nove jedrske elektrarne in proti njej, ob kupu politikantstva in politične nezrelosti je dogajanje prejšnjega tedna prineslo neko podrobnost, ki so jo nekateri spregledali. Četudi je bistvena.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Proti umetnemu uravnoteževanju
Kdor podrobno spremlja program TV Slovenija in eno izmed paradnih pogovornih oddaj Intervju, je bil v nedeljo zvečer morda presenečen. Televizija je namreč predvajala ponovitev že objavljenega pogovora z Melom Kovicem, novomašnikom iz koprske škofije, ki je bil prvič na sporedu konec letošnjega julija. Pogovor je vodil Jože Možina, tisti urednik in novinar, ki je nekoč zaslovel s ponavljanjem osamosvojitvenih dnevnikov obletnicam in slavi slovenske države v čast.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Politika
Kdo bo varoval človekove pravice?
Rok Svetlič je popolnoma »utrgan« ustavni sodnik. Beseda utrgan je uporabljena malce ironično, njegova ločena mnenja niso klasična pravniška besedila, pač pa zmes osebnih pogledov in nelogičnosti, bolj kot v ustavno materijo pa spadajo, če smo prijazni, med neizdelane eseje. Roka Svetliča je za ustavnega sodnika predlagal nekdanji predsednik Borut Pahor, pri tem pa je izhajal iz premisleka, da bistvenega pomena ni toliko strokovnost kandidatov kot njihova izvoljivost. Svetlič je bil izvoljen leta 2021 na tajnem glasovanju, zanj je glasovalo 46 poslank in poslancev. Isti Rok Svetlič je sicer želel leta 2018 postati varuh človekovih pravic, vendar je bil takrat imenovan Peter Svetina.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Bi morali vpleteni v zgodbo o šestem bloku kazensko odgovarjati?
V času, ko je zapiranje zadnje slovenske termoelektrarne na premog pred?vrati, ko v Šaleški dolini z zvezanimi rokami iščejo pot do pravičnega prehoda in ko na drugi strani država šepajoče uvaja rabo obnovljivih virov energije z željo, da bi čim prej dosegli soglasje o gradnji nove jedrske elektrarne, bi se bilo smiselno ozreti nazaj in razmisliti enkrat, dvakrat, stokrat, zakaj sta pred poldrugim ducatom let vsa politika in elektroenergetska panoga podpirali gradnjo prevelikega šestega bloka in zakaj so bili tisti, ki so opozarjali, da se računi ne izidejo, postavljeni v kot.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Politika
Kmalu bo že leto in pol od tistega vedrega dne, ko je Anže Logar v luksuznem ljubljanskem hotelu Grand Plaza ustanovil Platformo sodelovanja, društvo, ki kani naskočiti oblast. Vmes se je zgodilo veliko, pa hkrati nič. Anže Logar je še vedno član stranke SDS, četudi je odstopil s položaja predsednika sveta te stranke. Še vedno je član poslanske skupine SDS, četudi ga je stranka zaradi soliranja poslala v »oslovsko klop«, njega, Evo Irgl in Dejana Kaloha – slednjega zaradi povsem drugih razlogov, saj v Logarjevi Platformi ni aktiven. Jasnim odgovorom na vprašanja, ali bo ustanovil novo stranko, se še vedno izogiba, pa četudi ga je Janez Janša kaznoval, ker skupaj z Evo Irgl in Dejanom Kalohom niso podpisali dokumenta o zvestobi stranki SDS. Vsi trije so marca izgubili vodilna mesta v parlamentarnih odborih in zato prejemajo tudi nižjo plačo.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Pesnica Svetlana Makarovič živi v Trnovem v Ljubljani, nosi rdečo zvezdo in broško, na kateri je palestinska zastava. Prav zdaj končuje drugo pesniško zbirko haikujev in se pripravlja na nove koncerte. Ob obletnici rojstva Franceta Prešerna 3. decembra naj bi, tako si želi, končno dobila še slavnostno plaketo, ki bi jo morala kot del velike Prešernove nagrade, ta je sestavljena iz pisne utemeljitve, denarnega dela in že omenjene plakete, dobiti na osrednji državni proslavi v Cankarjevem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika daljnega leta 2000, vendar jo je takrat zavrnila.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Politika
Septembra je ministrstvo za izobraževanje objavilo ugotovitve iz publikacije Education at a Glance, mednarodnega zbornika o stanju in učinkih izobraževanja po državah, ki je nastal pod pokroviteljstvom OECD. Ugotovitve na prvi pogled niso nič posebnega, govorijo o tem, da se družbena neenakost kaže že v predšolskem obdobju, da so dekleta in ženske pri izobraževanju praviloma uspešnejše od fantov in moških, na trgu dela pa je ravno obratno, in da še vedno velja pravilo, da višja izobrazba prinaša tudi boljšo službo.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Ko je razneslo pozivnik pripadnikov Hezbolaha v Libanonu, se je za hip zdelo, da lahko raznese še kaj drugega. Na primer naše telefone ali prenosne računalnike. V svetu, ki je povezan in prepleten, kjer na eni strani vladajo neobvladljiva tehnološka podjetja, z veliko močjo in brez nadzora, na drugi strani pa tehnologijo in umetno inteligenco uporabljajo obveščevalne službe in drugi represivni organi, je mogoče vse. Tudi to, da z vohunskimi programi sledijo Slovencem in Slovenkam. Tadej Štrok sodeluje z inštitutom Danes je nov dan, razmišlja o internetu, družbi nadzora in tehnologiji, ki nas obdaja in zasvaja. Ni zadovoljen, pravi, da družba razpada, da se ruši koncept objektivne realnosti. Kljub vsemu pa še vedno verjame v internet, v priložnosti, ki jih ponuja. Internet ni samo nadzor, rudarjenje za podatke, sovraštvo in rasizem, internet je lahko veliko več.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Franc Breznik, poslanec stranke SDS, ljubiteljski pevec in kitarist, podiplomski študent zasebne visokošolske institucije, poimenovane kot Evropska pravna fakulteta, bolj znan kot tisti politik, ki je aprila 2020 le nekaj tednov po prevzemu funkcije državnega sekretarja na Hojsovem ministrstvu za notranje zadeve odstopil zaradi vožnje pod vplivom alkohola, danes predseduje parlamentarnemu odboru za EU. V zadnjih dneh se je znašel v središču politične igre o tem, kdo bo v novi evropski komisiji predstavljal Slovenijo.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Politika
Vihar, ki se je te dni dvignil v slovenski politiki in medijih, vse te besede o ponižanju, sramoti, amaterizmu in zaletavosti, ki smo se jih naposlušali ob izbiri novega slovenskega komisarja, po novem komisarke, nimajo kaj prida zveze z realnostjo. Notranjepolitični viharji ob izbiri evropskih komisarjev sicer niso slovenska posebnost, poznajo jih tudi v drugih državah, praviloma pa je njihova naloga ustvarjanje vtisa o uspehih ali neuspehih aktualnih vlad. Pri vsem skupaj ne gre toliko za ponujene komisarske resorje ali izbrane kadre, pač pa za mimikrijo smisla.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Vojna in mir / Kako smo se znašli na robu konca sveta?
Konec junija 1991 je v Sloveniji divjala vojna. Slovenija je razglasila samostojnost, zvezna vlada, ki jo je vodil Ante Marković, pa je enotam Jugoslovanske ljudske armade ukazala, naj zavzamejo mejne prehode, na katerih so slovenske oblasti začele postavljati znake z napisom Republika Slovenija. Vojska je odšla iz kasarn, na poti do mejnih prehodov pa so jo ustavile enote slovenske Teritorialne obrambe in policije, takrat imenovane še milica. Začelo se je streljanje, vključili so se letala in helikopterji, na obeh straneh so padale žrtve. Po nekaj dneh se je zdelo, da se bo v Sloveniji razplamtela totalna vojna. Z bombardiranjem civilnih ciljev, z večjo intenziteto spopadov, z veliko več žrtvami. Na kocki je bilo veliko življenj in usoda nekaj dni stare države.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Poimenovanje parlamentarna preiskovalna komisija obeta veliko. Tudi zamisel, ki se skriva za njim. Tovrstne komisije naj bi preverjale politično odgovornost funkcionarjev, po zaslišanju »osumljencev« in prič pa naj bi pripravile poročilo, ki ga nato sprejme parlament. To poročilo ima dve funkciji. Prva je simbolična, ker parlament ugotovi nepravilnosti, ima lahko potem posameznik težave v nadaljnji politični karieri. Druga je bolj otipljiva – ugotovitve komisije so lahko izhodišče za postopke, ki jih na podlagi poročila in v njem predstavljenih dejstev sproži tožilstvo. Do leta 2022 je državni zbor sicer ustanovil 38 preiskovalnih komisij, sprejetih pa je bilo le 12 končnih poročil.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je smešno-žalosten politični lik. Rad se smeji, prijazen je, daje vtis, da posluša tudi sogovornike, s katerimi se ne strinja. Zavračal naj bi politiko grobosti, v kateri se je v teh krajih do perfekcije izmojstril Janez Janša. »Mi, naša stranka NSi, smo drugačni,« rad reče Tonin.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Politika
Polemika o tem, kako končati ruski napad na Ukrajino, je v časniku Delo zavila na nenavadno pot. Gotovo imajo prav tisti, ki trdijo, da je Putin avtokrat, ki želi širiti svoj imperij, in hkrati imajo prav tudi oni, ki opozarjajo, da se ta vojna ne bo končala z orožjem, pač pa s pogajanji. A znotraj te razprave se je pokazala zanimiva »dilema«.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Družba
Danila Türka, nekdanjega predsednika Slovenije in še prej pomočnika nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Annana, diplomata in profesorja mednarodnega prava, je Antonio Guterres, sedanji generali sekretar OZN, politik, ki javno govori o nevarnosti vojn, ubijanju civilistov in sebičnosti velikih držav, pred dnevi imenoval v petčlansko skupino. Ta naj bi pripravila ter OZN in državam članicam poslala razmislek o vprašanju implementacije resolucij OZN o arhitekturi za gradnjo miru.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Politika
Daljnega leta 1996 je bila prava zmagovalka volitev Slovenska ljudska stranka, ni sicer premagala Drnovškove LDS, a je zbrala 19,4 odstotka glasov, dobila 19 poslancev, njen tedanji predsednik Marjan Podobnik pa je postal podpredsednik vlade. Veselje je trajalo le en mandat. Leta 2000 se je združila s Peterletovo SKD in zbrala le 9,5 odstotka glasov, štiri leta kasneje 6,27. SLS se je zadnjič uvrstila v parlament na predčasnih volitvah leta 2011, ko jo je vodil Radovan Žerjav. Od leta 2014 je v parlamentu ni več. Edini pravi, zvezdniški trenutek ji je potem zagotovil samo še Franc Bogovič, nekdanji župan občine Krško, kmetijski minister, kratko obdobje tudi predsednik SLS, ki je bil dvakrat izvoljen v evropski parlament. Ko je letošnjega maja poskusil v tretje – SLS je leta kandidirala na samostojni listi –, ni bil uspešen, ne on in ne SLS. Zbral je 7598 preferenčnih glasov, kar je bistveno manj kot nosilec liste Peter Gregorčič. Stranki je sicer za uvrstitev v parlament zmanjkalo malo, približno 3000 glasov.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Politika
Tam pod Vršičem, pri Ruski kapelici, kjer stoji kostnica ruskih vojakov, ki so med prvo svetovno vojno umrli med gradnjo ceste čez prelaz, sredi poletja že desetletja poteka pietetni dogodek, komemorativna slovesnost v spomin na umrle, ki pa je hkrati veliko več kot le polaganje vencev, poslušanje govorov in prižiganje sveč.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Politika
Kot kaže, bo Tomaž Vesel brez posebnih težav postal evropski komisar
Ko tole pišemo, še ne vemo, kako se je v četrtek odločil parlamentarni odbor za evropske zadeve, smo pa lahko prepričani, da je podprl kandidaturo Tomaža Vesela za novega evropskega komisarja. Že pred dnevi ga je potrdila vlada, zdaj tudi parlament, pri čemer mnenje poslancev ni zavezujoče. Konec avgusta Vesela čaka še pogovor z Ursulo von der Leyen in potem končna – če se bodo evropske zvezde vrtele v pravo smer – potrditev pred evropskim parlamentom. Vesel naj bi po Janezu Potočniku, Violeti Bulc in Janezu Lenarčiču postal četrti slovenski komisar. Ima visoke cilje. Napovedal je, da ga zanimajo področja proračuna, administracije in širitve EU, da pa je odprt tudi za kaj drugega. Kateri resor bo vodil, če ga sploh bo, bo najprej pretehtala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
Pesnico Svetlano Makarovič zdaj toži samo še novinar Jože Možina
Potem ko se pravni proces, ki ga je zaradi domnevne razžalitve zoper pesnico Svetlano Makarovič sprožil novinar TV Slovenija Jože Možina, vsebinsko sploh še ni začel, saj se je na prvi obravnavi zapletlo zaradi proceduralnih razlogov, se je RTV Slovenija kot ena izmed dveh tožečih strank iz postopka preprosto umaknila. Svetlano Makarovič zdaj toži le še Možina, ker naj bi v svoji satirični pesmici Utrip laži grobo posegla v njegovo čast in dobro ime ter ga obtožila lažnivega novinarstva. »Pisanje toženke je objektivno žaljivo, neetično in nedostojno,« je zapisano v tožbi, sama pesem pa naj bi bila »v zadevah javnega pomena puhla, brez vsebine in namenjena žaljenju, blatenju in očrnitvam.« Možina sicer zahteva opravičilo, objavo sodbe in plačilo odškodnine (v znesku 2000 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi).
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Politika
Sto milijonov za gradnjo javnih stanovanj
Stanovanjska kriza je, kot pravi nekdanji koordinator Levice Luka Mesec, največja socialna kriza pri nas. Ima prav, lastniško stanovanje je za mlade, predvsem v Ljubljani, nekaj nedosegljivega. Vlada se je odločila poseči na trg nepremičnin in v prihodnjih letih se obeta pospešena gradnja javnih stanovanj. Kakšni so načrti? Kako ljudi privabiti v javna najemniška stanovanja in ali bo finančna intervencija države res ustavila skokovito rast cene kvadratnega metra stanovanj?
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v ponedeljek v javnost poslala prijazno in protokolarno sporočilo o tem, da čestita vsem novoizvoljenim poslankam in poslancem evropskega parlamenta. »V naslednjih petih letih boste soustvarjali EU in boste odgovorni za blaginjo skupnosti pol milijarde ljudi,« je zapisala in dodala, da verjame, da bodo izvoljeni to poslanstvo opravljali »dostojanstveno, spoštljivo in z razumevanjem do potreb vseh ljudi, ki smo del te raznolike družine«. Besedam predsednice lahko prikimamo.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Milijarda evrov za 20 tisoč stanovanj
Letna poročila o slovenskem nepremičninskem trgu, ki jih objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije, se berejo kot srhljivka. V zadnjem, ki nosi letnico 2023, je zapisano, da je bila povprečna cena (mediana, op. p.) kvadratnega metra prodanega stanovanja v Ljubljani 3990 evrov, pri čemer so se stanovanja prodajala po še bistveno višjih cenah. V središču mesta tudi po 5000 evrov in več za kvadratni meter. To pomeni, da sta bili za nakup kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani potrebni dve debeli povprečni neto plači ali več kot štiri minimalne. Ni torej čudno, da mladi danes v Ljubljani ne morejo priti do svojega stanovanja, zaradi neurejenega najemniškega trga pa ima vprašanje dostopnosti stanovanj elemente velike, generacijske krize.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
V sredo malo po deseti zvečer je pred parlamentom zaplapolala palestinska zastava. Državni zbor je nekaj minut poprej z 52 glasovi za potrdil sklep vlade o tem, da država Slovenija priznava Palestino. Od prve uradne pobude, ko je novembra 2014 odbor za zunanjo politiko vladi Mira Cerarja naložil, naj prizna Palestino, je minilo skoraj deset let.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Družba
Pero Martić je slovenski youtuber z več kot 80 tisoč sledilci, influencer s skupnostjo Troll Gang, človek, ki javno ocenjuje ženske in jih sramoti, nekdanji gejmer, pevec, tiktoker, streamar, ki gledalce spodbuja k igranju iger na srečo, po novem pa tudi voditelj pogovorov z družbeno tematiko, čeprav sam, kot je dejal, ne spremlja politike in o njej ne ve nič. Da je res tako, se je izkazalo v nedeljo, ko je na svojem kanalu na YouTubu gostil »motherfucking show« o tem, ali je »Slovenska obrambna straža«, torej skupina zakritih neonacistov, ki naj bi po Ljubljani lovila migrante, nekaj dobrega ali nekaj slabega, ali jo je smiselno podpreti ali ne. Vprašanje je odveč, tovrstne skupine – pa naj preganjajo Rome ali tujce, Domžalčane ali Šiškarje, geje ali pankse, kogarkoli že – so grožnja javnemu redu in miru. Nič dobrega ne more biti v tistih, ki si vzamejo pravico do nasilja, nič dobrega ni v tistih, ki javno spodbujajo sovraštvo in nestrpnost, utemeljeno na narodnostni, rasni, verski, etnični pripadnosti, na barvi polti in na rodu. Vse te stvari sankcionira kazenski zakonik.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Slovensko priznanje Palestine ima dolgo brado in tudi zdaj, ko naj bi se vendarle zgodilo, ni vse potekalo, kot bi lahko. Vlada je zavlačevala, predsednik vlade je pošiljal različne signale, vseskozi pa se je zdelo, da Slovenija sicer podpira priznanje Palestine, a se mu kdove zakaj izogiba. Kaj je šlo narobe? In kaj je nazadnje prevladalo?
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Družba
Studio 14 je bil nekoč na Radiu Slovenija legendarni prostor, kjer je snemal Jože Privšek, pa tudi kopica drugih slovenskih glasbenikov. Bil je dom Big banda, prostor z velikim volumnom, odrom, stoli, vanj je šlo približno 140 ljudi. Tega studia ni več. Zadnji posnetek je nastal septembra 2015, posnet je bil koncert skupine Niet. Studio so nato zaprli in začeli obnovo. Tukaj se je zgodba končala. Danes, devet let kasneje, je tam še vedno gradbišče. Tako bo ostalo še nekaj časa. Kot je v sredo zjutraj na Valu 202 razkril Andrej Karoli, uprava zavoda RTV Slovenija priznava, da se dela ne bodo nadaljevala: »Dokler RTV Slovenija ne najde dodatnega finančnega vira za financiranje takih projektov, žal ne morem podati nobenega časovnega načrta.«
