Jure Trampuš
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Družba
Nadzor nad generalnim direktorjem
Lani je bila ena od prvih potez vlade predčasna zamenjava treh članov nadzornega sveta RTV Slovenija. To je Janševa vlada storila že aprila, sredi prvega vala epidemije. Ni bila uspešna, po pritožbah je sodišče presodilo, da vlada nima nobenega zakonskega vzvoda, da bi brez razloga in predčasno razrešila nadzornike. Enako je vlado opomnila tudi pravna služba državnega zbora, ko je vladna koalicija prek parlamenta želela razrešiti še dva dodatna člana nadzornega sveta televizije. Po pravnih in političnih manevrih je od aprila lani od imenovane trojice v nadzornem svetu ostal le Borut Rončević, specialist za uravnoteževanje medijev in akademski vladni vojščak, ki je v zadnjih mesecih opravljal vlogo namestnika predsednika. Prejšnji predsednik nadzornega sveta je bil namreč ravno Andrej Grah Whatmough, ki je v vmesnem času postal generalni direktor RTV Slovenija. Nadzorni svet RTV Slovenija tako nekaj mesecev ni imel pravega predsednika.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Politika
Če želimo razumeti vlogo male Slovenije v velikem Afganistanu, tem kotlu vročine, kamenja in gora, v katerem se zaradi tujih interesov že stoletja kuhajo domačini, se moramo zapeljati 20 let v preteklost, v čas slovenskega vključevanja v Nato, čas 11. septembra 2001 in čas vilenske izjave, deklaracije voljnih, h kateri je Slovenija pristopila februarja 2003.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Družba
Zgodilo se je to, kar se je napovedovalo. Nova metla, novi generalni direktor RTV Slovenija, neizkušeni Andrej Grah Whatmough, ki je na ta položaj prišel z obljubami, da bo deloval nepolitično in da se v vsebino programa ne bo vtikal, je sredi poletja programskemu svetu RTV poslal zahtevo za razrešitev direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak. Ker je to storil sredi poletja, očitno se z zamenjavo nepokorne direktorice mudi, programski svet na seji ni bil sklepčen. Po zakonskih in poslovniških določilih ima zdaj Andrej Grah Whatmough pravico, da samostojno razreši Natalijo Gorščak. To naj bi storil v prihodnjih dneh.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Svet
V Sloveniji že nekaj časa obstaja prijateljska spletna združba, internetna stran Neurje.si, kjer se zbirajo »navdušenci nad vremenom in pojavi, ki so z njim povezani«. Redno popisujejo, kaj se dogaja v državi in njeni bližnji okolici, objavljajo posnetke temnih oblakov, prepredenih s strelami, fotografije opustošenja zaradi toče, videoposnetke močnega vetra in superceličnih neviht, vodnih in kopenskih tromb, zračnih vrtincev, hudourniških poplav in podobno. Teh posnetkov je vedno več, vsak dan je kakšen nov, kot je tudi vedno več izrednih vremenskih dogodkov – pa naj bodo to obsežne poplave v Nemčiji ali požari, ki zadnje tedne pustošijo po Grčiji in Severni Makedoniji. Podnebne spremembe niso več abstraktna nevarnost v neki grozeči prihodnosti.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Družba
Michael Roth je nemški minister za evropske zadeve in član nemških socialdemokratov. Gre za izkušenega politika, član bundestaga je prvič postal že leta 1998, ministrsko funkcijo pa opravlja od leta 2013. Ker je lansko leto kritiziral politiko Poljske in Madžarske, govoril je o eroziji demokracije in naraščajočem antisemitizmu, je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó na pogovor povabil nemškega veleposlanika v Budimpešti. Michael Roth ima na svojem profilu na Twitterju zapisano, da ima rad svobodo, da je Evropejec in feminist. Podobna politična prepričanja ima tudi Andreas Schieder, Avstrijec in poslanec v evropskem parlamentu. Schieder je ekonomist, delal je na avstrijskem ministrstvu za finance, v evropskem parlamentu pa se med drugim ukvarja s pravicami LGBT-skupnosti. Pravi, da mu je Evropa pri srcu, zato jo želi spremeniti. »Boril se bom za optimistično, progresivno in socialno Evropo.«
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Družba
»Pri moji odstavitvi ne gre zame, gre za javno televizijo, ki noče postati državna«
Na RTV SLO se dogajajo veliki pretresi. Nedvoumno so ti povezani s prihodom novega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Ta je ob izvolitvi dejal, da se ne bo vtikal v program, a počne prav to. Na začetku poletja je napisal mnenji in v njiju osebno, kot direktor, ocenil, da je uredništvo informativnega programa naredilo dve veliki napaki. Gre za zgodbi o diplomi poslanca DeSUS Simonoviča in predvajanju pogovora z izraelskim veleposlanikom. Uredništvo in novinarje pa je javno podprla direktorica Televizije Slovenija, ki zaradi »političnega konstrukta« ni želela odstaviti odgovorne urednice informativnega programa Manice J. Ambrožič. Naslednja poteza je bila pričakovana, generalni direktor se je prejšnji teden, sredi poletja torej, odločil, da bo zamenjal direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak. Ni še jasno, ali bo to storil kar sam ali bo iskal soglasje v programskem svetu.
-
19. 7. 2021 | Družba
»Razlogov za protest je veliko, vsak dan se porodi nov«
Tone Stojko je kronist slovenske pomladi, osamosvajanja, boja za svobodo. Je tudi kronist protestov, ki so se zadnja desetletja zgodili v Sloveniji, kronist ljudi, njihove želje po večji pravičnosti in svobodi.
-
17. 7. 2021 | Politika
Golobič: »Upajmo, da se bodo nove generacije izognile pastem, v katere smo padli mi«
Nekdanji generalni sekretar LDS in predsednik stranke Zares, tudi minister v Pahorjevi vladi, ne daje veliko intervjujev. Za Mladino je spregovoril po daljšem premisleku. Pravi, da v politiko ni več aktivno vmešan, a ne more nehati razmišljati politično, ne more nehati razmišljati o tem, kaj se dogaja z našo družbo. Gregor Golobič, človek, ki naj bi stal za vsem, kar se dogaja v slovenski politiki, če ni tako, pa je to le dokaz več, da ima v rokah vse, se demonizacije naveličano otepa.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Družba
Najlažje je zamahniti z roko, pustiti času čas, da obrusi kamne in sestavi nebesna razmerja. A to je nespametno, treba je biti aktiven, treba je razmišljati, kako ustaviti zdrs v razgradnjo. Država brez demokracije, država brez avtonomnih struktur, ki nadzirajo druga drugo, ne obstaja. Če ni delitve oblasti, če ni nadzora, ne obstaja demokratična država. Obstaja zgolj vladavina.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
Kučan: »Razmisleki o spreminjanju meja so korak do nove vojne«
Ne, poročilo je staro že deset let in pol, ne vidim pravega razloga, zakaj bi bilo še vedno zaupno. Nenavadno pa se mi zdi, da so v vladi spoznali, da razlogov za zaupnost ni več, prav v trenutku, ko so v ugibanja o obstoju nekega domnevno neobstoječega papirja, non-paperja, vpletli slovensko vlado in njenega predsednika. Objavo mojega poročila, ki mu je naslov pritaknila vlada, sam torej razumem kot preusmerjanje pozornosti od namigov, da naj bi bila v nastanek oziroma razpečevanje non-paperja vpletena Slovenija in predsednik njene vlade. Sam nisem vojak, ne obvladam vojaške taktike, tudi slepilnih manevrov ne, a to vseeno razumem kot poskus premika pozornosti z ene točke na drugo, z enega človeka na drugega. Še enkrat. Moje poročilo je nastalo v drugem času za povsem drugačne namene. Je podpisano, ima datum. Za tisti non-paper pa sploh ne vemo, ali obstaja in kdo naj bi bil njegov resnični avtor.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
V času, ko vlado vodi osamosvojitveni heroj, se dogaja militarizacija Slovenije
Vrhovno sodišče je 13. maja izdalo sodbo, javna je postala šele ta teden, v kateri je potrdilo, da je Andrej Šiško kriv kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustave. Šiško je bil obsojen na osem mesecev zapora, kazen pa je že odsedel. Po mnenju vrhovnih sodnikov naj bi pozival k »oboroženemu uporu« in k »uporabi oborožene sile«. Šiško torej ni bil obsojen zaradi svojih političnih stališč, ampak zaradi spodbujanja k njihovi nasilni uveljavitvi.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
Zgodba o neobstoječem papirju, non-paperju, diplomatski pobudi, ki ne obstaja, pa četudi je napisana, je na prvi pogled zapletena, skrivnostna, a za njo se, kar je običaj v politiki, skrivajo interesi. Slovenska izpeljava te zgodbe ima posebnost, napetosti v državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, je vlada poskušala izkoristiti za notranjepolitični obračun. Pompozno je umaknila oznako zaupnosti nekemu dokumentu, ki je nastal pred več kot desetimi leti, avtor tega dokumenta pa je nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan. Vsa zmeda je namenjena ustvarjanju občutka, ko ni več jasno, kdo je kaj storil in kaj se za vsem skriva.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Politika
Obznana v demokratični Sloveniji
Deset let in tri mesece je od tega, ko je Janez Janša nekdanjega predsednika države Danila Türka obtožil, da je bil obveščen o bombnem napadu v Velikovcu. Leta 1979 sta namreč dva Slovenca v prostorih tamkajšnjega Domovinskega muzeja podtaknila bombo. Akcijo naj bi vodila Udba, četudi sta po nekaterih drugih interpretacijah storilca bombo nastavila po lastni volji. Danilo Türk je bil tedaj star 27 let, pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL) je bil pristojen za manjšine.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Politika
Suzana Žilič Fišer je izredna profesorica na mariborski fakulteti za elektroniko, računalništvo in informatiko. Habilitirana je za področje »medijskih komunikacij«. Veliko dela, piše, objavlja, bila je tudi direktorica Evropske prestolnice kulture Maribor. Med drugim že dolgo sedi v strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, ki ocenjujejo prijavljene medijske projekte. Sodelovala je tudi v zadnji, katere odločitve so bile izrazito politično pristranske, večino denarja, ki je zakonsko namenjen za razvoj medijske krajine, so dobili mediji, ki krožijo v orbiti vladnih strank in katoliške cerkve. Med njimi sta Demokracija in Nova24tv.
-
4. 6. 2021 | Politika
SDS in NSi bi prepovedali delovanje stranke Levica
Poslanci stranke SDS in NSi so 1. junija v parlament vložili zahtevo po sklicu izredne seje. Ta seja bi imela le eno točko dnevnega reda. Na njej bi obravnavali priporočila vladi in drugim državnim organom v zvezi z »rušenjem parlamentarne demokracije in drugih temeljev ustavnega reda v programu parlamentarne politične stranke«.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Politika
Kako oblast vohuni za državljani
Imajo lahko sodniki svoje mnenje? Lahko hodijo na volitve? Lahko verujejo v boga? Lahko polagajo vence k partizanskim spomenikom? Lahko mislijo, upajo, ljubijo, molijo? Sodniki niso brezdušna vreča pravne logike in paragrafov, niso avtomati, nikoli ne odločajo neodvisno od lastnih prepričanj in dogajanja v družbi, a vedno bi morali odločati v skladu s pravno logiko in pravnim redom in biti hkrati nepristranski.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Politika
Slovenski zgodovinar dr. Janko Prunk je v svojem dolgem življenju vedno vedel – in to mislimo pozitivno – kam veter piha. Nekoč je bil član stranke SDS, a jo je že pred ducatom let zapustil. Te dni so Prunka pri časopisu Delo povprašali, kaj meni o poveličevanju osamosvojitvenih obletnic in ali bo imelo sklicevanje na slavno zgodovino kakršenkoli politični učinek ali težo. Prunk pravi, da ne – sklicevanje na osamosvojitveni kapital naj Janezu Janši ne bi več pomagalo. »Če pa to hoče, potem je čisto pravi boljševik. Oni so se na zmagoviti partizanski boj sklicevali 45 let, ti pa se zdaj že 30 let na osamosvojitev.« Čas teče naprej, številke tudi. Leta 1975, 30 let po drugi svetovni vojni, se je moč partizanske generacije kljub uspešnemu obračunu z liberalizmom začela krhati. Enako se danes krha moč politikov generacije, ki je prepričana, da je lastnoročno osamosvojila Slovenijo, pa četudi je niso osamosvojili politiki, ampak ljudje.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Družba
Arjan Pregl: »Na protestih bi moralo biti sto tisoč ljudi«
Arjan Pregl gre že dlje časa v nos vladni politiki, moti jo dvoje: prvič, njegovi ironični, satirični tviti, intervencije na družbenih omrežjih, s katerimi se odziva na aktualni politični trenutek, in drugič, ker so njegova umetnost in njegove slike drugačne od vse tiste domačijskosti in estetike, ki naj bi jo prikazovala domoljubna umetnost. Ustvarja zunaj zapovedane forme, ustvarja na način, ki ga, tako prosto govori evropska poslanka Romana Tomc, »večina ljudi ne sprejema«.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Ministrstvo za kulturo je v sredo objavilo rezultate razpisa za pomoč medijem. Gre za redni letni razpis, ki ga predvideva zakonodaja. Namen medijskega sklada je izboljšati medijski ekosistem v Sloveniji.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Politika
V službi politike ali javnosti
Vrabec Anarhist, ki ga izdaja Društvo slovenskih pisateljev, je internetni portal za književnost, spletna revija, duhovito poimenovana po neukrotljivem ptiču iz Cankarjeve knjige Hiša Marije Pomočnice. Na portalu redno objavljajo novice o literarnem dogajanju, literarne prispevke, tudi družbene impresije in podobno. Med drugimi na njem svoje pesmi objavlja pesnik in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Boris A. Novak, eden izmed najprepoznavnejših glasov kolesarskega gibanja.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Politika
Vse, ampak res vse je narobe s potezo, ki si jo je privoščila slovenska vlada. Zastave Izraela, ki so jih v znak podpore tej državi, v resnici pa gre za podporo ekstremistični politiki, obesili na stavbo slovenske vlade in sosednjo palačo, kažejo, da Slovenija kot država neposredno podpira državo Izrael, ki že desetletja sistematično krši mednarodno pravo, mirovne sporazume, resolucije Združenih narodov in v imenu boja zoper Arabce, Palestince, muslimane, v imenu permanentne vojne, ki jo spodbuja tudi sama, tepta človekove pravice in ubija. Seveda ni edina, vsa krivda ni le na izraelski strani. En ekstremizem spodbuja drugega in palestinski Hamas je zrcalna slika izraelske agresivne politike, tudi on izkorišča, poglablja bedo Palestincev. Gre za kompleksna vprašanja, zapletena razmerja moči v regiji, a Slovenija se je z izobešenjem zastav neposredno opredelila za izraelsko stran.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
Konec prejšnjega tedna je bila v Portu podpisana deklaracija o socialnih vprašanjih, politična zaveza, ki naj bi evropskim državam pomagala uresničiti cilje evropskega socialnega vrha. Dokument govori o inkluzivnosti, trajnostnem razvoju, novih delovnih mestih, boju proti revščini. V resnici se v Portu ni zgodilo nič prelomnega, bolj pomembno je tisto, česar v deklaraciji ni. Poljska in Madžarska sta med nastajanjem besedila vztrajali, da se v njem ne pojavi fraza o »enakosti spolov«. »Samo dejstvo, da moramo moške in ženske obravnavati enako, je za nas nekaj povsem enostavnega,« je o tem dejal madžarski premier Viktor Orbán. »Težavo imamo pri uporabi besede spol, saj jo mi kristjani obravnavamo kot ideološko motiviran izraz. Včasih je to nekaj med moškim in žensko. Vedno predlagamo, da se namesto enakost spolov uporablja enakost med moškim in žensko, vendar je to zavrnjeno.« Na koncu so v deklaraciji ostale zapisane le besede o boju zoper diskriminacijo. Besed o enakosti spolov v njej ni.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
Neznosna lahkotnost Janševih groženj
Iz strokovne komisije za obvladovanje epidemije je 20. aprila (dokončno) odstopil predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel. Javnosti je poslal pismo, v katerem je zapisal, da ne želi »igrati boga«. »Kot epidemiologu se mi zdi naravnost grozljivo, da bom odločal o tem, ali in koliko posameznikov lahko svobodno izrazi svoje mnenje o čemerkoli na javnem (zunanjem) prostoru. Kot epidemiologu mi je namreč pomembno le to, da pri tej pravici upoštevajo strokovna priporočila o medsebojni razdalji in zaščitni maski, v kolikor razdalje med posamezniki ni.« To je bil čas, ko je ustavno sodišče presodilo, da je arbitrarna prepoved protestov neustavna, minister Aleš Hojs pa je mejo dovoljenega zbiranja na koncu postavil na deset oseb.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
V Sloveniji vedno več ljudi podpira možnost, da istospolni partnerji posvojijo otroka
Med 30. oktobrom in 9. novembrom lanskega leta je na vzorcu 1007 oseb agencija Mediana preverjala stališča in razširjenost diskriminacije v Sloveniji. Raziskavo javnega mnenja je naročil Zagovornik načel enakosti.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Družba
»V nedostojnih časih je nedostojno, če ostaneš tiho«
Dr. Sandra Bašić Hrvatin je redna profesorica, znanstvena svetnica, na primorski univerzi poučuje medijske študije. Je tudi aktivistka, udeležuje se protestov, 27. aprila je pred vladno palačo dejala, da upora ni mogoče niti utišati niti zatreti. »Politične elite imajo v rokah denar, policijo, vojsko, banke, ki jih nenehno polnijo z našim denarjem, imajo v rokah trobila, katerih naloga je zastrupljati javni prostor in čistiti njihovo umazano politično podobo. Tisto, česar nimajo, mi pa imamo v izobilju, so vztrajnost, srčnost in pogum.«
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
Takoj po drugi svetovni vojni je ljudska oblast začela postavljati spomenike v čast in slavo partizanskih epopej in velike zmage nad sovražniki. Logično in upravičeno. A spomeniki in spominske plošče so se množili, rasli so kot gobe po dežju, nazadnje se je vedelo za vsako hišo, kjer je bila kurirska javka, za vsak vogal, kjer je počila puška. Oblast je slavila samo sebe. Danes, toliko let kasneje, opazujemo podoben pojav. Vlada je na posestvu Brdo na Račjem otoku postavila spomenik Demosu, tam so se namreč aprila 1991 sestali predsedniki tedanje vladajoče koalicije in se odločili, da je treba zavihati rokave ter pospešiti priprave na osamosvojitev. Za osamosvojitev se niso odločili politiki, pač pa so jim to nalogo zaupali volivci na plebiscitu. Na znamenju so zapisane slavnostne besede o tem, da se je na sestanku 28. aprila 1991 koalicija Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika odločila, »da ne bo odstopala od realizacije plebiscitne odločitve«. Lepo, a to gotovo ni bil najusodnejši sestanek, povezan z osamosvojitvenim dogajanjem. Zgodovinar Božo Repe pravi, da gre za še en poskus prekrajanja zgodovine: »Demos ni ’junaško’ nasprotoval vsemu svetu, Jugoslaviji in vsej drugi politiki v Sloveniji. Samovoljno je hotel izpeljati plebiscit in Pučnik je samovoljno določil in objavil datum. Potem so v Demosu spoznali, da to pač ne more biti strankarski projekt z nekaj glasovi večine v parlamentu (pri tem, da je bil tudi Demos notranje razdeljen in tudi sam precej jezen zaradi Pučnikove samovolje). Da plebiscit lahko uspe samo, če je projekt vse politike in vseh državljanov. Konsenz o njem je bil nato dosežen z velikim trudom, največ po zaslugi Milana Kučana in Spomenke Hribar.« Sedanja oblast še najraje slavi samo sebe. Počne pa še nekaj drugega ...
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Kultura
Kdo so heroji današnjega časa?
V sredo, 5. maja, se je v rimskem nacionalnem muzeju sodobne umetnosti MAXXI odprla razstava »Večje od mene - Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije«. Razstavo sta postavili kustosinja-sodelavka Giulia Ferracci in nekdanja direktorica Moderne galerije kustosinja Zdenka Badovinac, ki je vlada lani ni želela imenovati v nov mandat. Rim je zdaj v rumeni fazi, galerije, muzeji, kulturne institucije so odprte, vsi, ki pridejo na razstavo, morajo nositi maske, na vhodu jim izmerijo temperaturo.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Družba
V resnici je bilo veliko perverznega, praznega, žaljivega v tem, da je država na svoj praznik upora proti okupatorju na silo in s političnim motivom združila usodo treh nepovezanih ljudi – Alojza Grozdeta in Franceta Balantiča, oba je vihar usode ali lastno prepričanje potegnilo na domobransko stran, in Karla Destovnika Kajuha, pesnika upora, ki se je s partizansko XIV. divizijo odpravil na Štajersko in februarja 1944 umrl le streljaj od svojega doma.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Družba
Natančno pred letom dni, morda kakšen dan ali dva več, je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek govoril o razmerah, ki vladajo na trgu prodaje zaščitnih sredstev in medicinskih pripomočkov. »To, kar doživljamo zdaj, ni Divji zahod,« je v pogovoru za Mladino dejal ves ogorčen. »To je kanibalizem brez primere. Opremo si kupci dobesedno pulijo iz rok, proizvajalci po večkrat prodajo isto opremo, države druga drugi zapirajo transportne poti in tveganja, da bo šlo pri nakupu kaj narobe, so večja od možnosti, da bo šlo kaj prav.« Kot so pokazali naslednji tedni in meseci, se Počivalšek ni motil, veliko stvari je šlo narobe in tudi pri njem je lanskega 30. junija na domača vrata potrkala policija s sodno uredbo za hišno preiskavo v rokah.
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Družba
Jelko Kacin, vrli osamosvojitveni heroj, nekdanji veleposlanik, glavni govorec in še kakšen častni naziv bi se našel zanj, se je sredi januarja zaposlil v kabinetu predsednika vlade in postal državni sekretar za koordinacijo logističnega dela cepljenja proti covid-19. Izbira se je zdela logična, Kacin, prekaljeni mož s kopico izkušenj, naj bi bil jamstvo za to, da bo cepljenje v Sloveniji potekalo gladko in brez težav, »smooth«, kot bi temu rekli Angleži. Vlada je namreč prepričana, in tukaj se moramo z njo strinjati, da lahko epidemijo ustavi le dovolj velik delež precepljenih posameznikov. Naročanje ustreznega cepiva, cepljenje in prepričevanje ljudi, zakaj se je modro cepiti, bi morali to pomlad soditi med najpomembnejše politične naloge te vlade; zato jo tudi imamo, vlado namreč, da vodi družbo. Jelko Kacin pa je tisti mož, ki je najbolj odgovoren, da ta velika, logistično zahtevna operacija poteka, kot potekati mora.
