Jure Trampuš
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Družba
»V nedostojnih časih je nedostojno, če ostaneš tiho«
Dr. Sandra Bašić Hrvatin je redna profesorica, znanstvena svetnica, na primorski univerzi poučuje medijske študije. Je tudi aktivistka, udeležuje se protestov, 27. aprila je pred vladno palačo dejala, da upora ni mogoče niti utišati niti zatreti. »Politične elite imajo v rokah denar, policijo, vojsko, banke, ki jih nenehno polnijo z našim denarjem, imajo v rokah trobila, katerih naloga je zastrupljati javni prostor in čistiti njihovo umazano politično podobo. Tisto, česar nimajo, mi pa imamo v izobilju, so vztrajnost, srčnost in pogum.«
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
Takoj po drugi svetovni vojni je ljudska oblast začela postavljati spomenike v čast in slavo partizanskih epopej in velike zmage nad sovražniki. Logično in upravičeno. A spomeniki in spominske plošče so se množili, rasli so kot gobe po dežju, nazadnje se je vedelo za vsako hišo, kjer je bila kurirska javka, za vsak vogal, kjer je počila puška. Oblast je slavila samo sebe. Danes, toliko let kasneje, opazujemo podoben pojav. Vlada je na posestvu Brdo na Račjem otoku postavila spomenik Demosu, tam so se namreč aprila 1991 sestali predsedniki tedanje vladajoče koalicije in se odločili, da je treba zavihati rokave ter pospešiti priprave na osamosvojitev. Za osamosvojitev se niso odločili politiki, pač pa so jim to nalogo zaupali volivci na plebiscitu. Na znamenju so zapisane slavnostne besede o tem, da se je na sestanku 28. aprila 1991 koalicija Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika odločila, »da ne bo odstopala od realizacije plebiscitne odločitve«. Lepo, a to gotovo ni bil najusodnejši sestanek, povezan z osamosvojitvenim dogajanjem. Zgodovinar Božo Repe pravi, da gre za še en poskus prekrajanja zgodovine: »Demos ni ’junaško’ nasprotoval vsemu svetu, Jugoslaviji in vsej drugi politiki v Sloveniji. Samovoljno je hotel izpeljati plebiscit in Pučnik je samovoljno določil in objavil datum. Potem so v Demosu spoznali, da to pač ne more biti strankarski projekt z nekaj glasovi večine v parlamentu (pri tem, da je bil tudi Demos notranje razdeljen in tudi sam precej jezen zaradi Pučnikove samovolje). Da plebiscit lahko uspe samo, če je projekt vse politike in vseh državljanov. Konsenz o njem je bil nato dosežen z velikim trudom, največ po zaslugi Milana Kučana in Spomenke Hribar.« Sedanja oblast še najraje slavi samo sebe. Počne pa še nekaj drugega ...
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Kultura
Kdo so heroji današnjega časa?
V sredo, 5. maja, se je v rimskem nacionalnem muzeju sodobne umetnosti MAXXI odprla razstava »Večje od mene - Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije«. Razstavo sta postavili kustosinja-sodelavka Giulia Ferracci in nekdanja direktorica Moderne galerije kustosinja Zdenka Badovinac, ki je vlada lani ni želela imenovati v nov mandat. Rim je zdaj v rumeni fazi, galerije, muzeji, kulturne institucije so odprte, vsi, ki pridejo na razstavo, morajo nositi maske, na vhodu jim izmerijo temperaturo.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Družba
V resnici je bilo veliko perverznega, praznega, žaljivega v tem, da je država na svoj praznik upora proti okupatorju na silo in s političnim motivom združila usodo treh nepovezanih ljudi – Alojza Grozdeta in Franceta Balantiča, oba je vihar usode ali lastno prepričanje potegnilo na domobransko stran, in Karla Destovnika Kajuha, pesnika upora, ki se je s partizansko XIV. divizijo odpravil na Štajersko in februarja 1944 umrl le streljaj od svojega doma.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Družba
Natančno pred letom dni, morda kakšen dan ali dva več, je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek govoril o razmerah, ki vladajo na trgu prodaje zaščitnih sredstev in medicinskih pripomočkov. »To, kar doživljamo zdaj, ni Divji zahod,« je v pogovoru za Mladino dejal ves ogorčen. »To je kanibalizem brez primere. Opremo si kupci dobesedno pulijo iz rok, proizvajalci po večkrat prodajo isto opremo, države druga drugi zapirajo transportne poti in tveganja, da bo šlo pri nakupu kaj narobe, so večja od možnosti, da bo šlo kaj prav.« Kot so pokazali naslednji tedni in meseci, se Počivalšek ni motil, veliko stvari je šlo narobe in tudi pri njem je lanskega 30. junija na domača vrata potrkala policija s sodno uredbo za hišno preiskavo v rokah.
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Družba
Jelko Kacin, vrli osamosvojitveni heroj, nekdanji veleposlanik, glavni govorec in še kakšen častni naziv bi se našel zanj, se je sredi januarja zaposlil v kabinetu predsednika vlade in postal državni sekretar za koordinacijo logističnega dela cepljenja proti covid-19. Izbira se je zdela logična, Kacin, prekaljeni mož s kopico izkušenj, naj bi bil jamstvo za to, da bo cepljenje v Sloveniji potekalo gladko in brez težav, »smooth«, kot bi temu rekli Angleži. Vlada je namreč prepričana, in tukaj se moramo z njo strinjati, da lahko epidemijo ustavi le dovolj velik delež precepljenih posameznikov. Naročanje ustreznega cepiva, cepljenje in prepričevanje ljudi, zakaj se je modro cepiti, bi morali to pomlad soditi med najpomembnejše politične naloge te vlade; zato jo tudi imamo, vlado namreč, da vodi družbo. Jelko Kacin pa je tisti mož, ki je najbolj odgovoren, da ta velika, logistično zahtevna operacija poteka, kot potekati mora.
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Politika
Pri Mladini moramo za hip skloniti glavo in priznati, da smo se malce zmotili. Pred kratkim smo pisali o domoljubnem kvizu, ki ga je pripravilo Hojsovo veteransko združenje VSO. Gre za kviz, v katerem naj bi sodelovale šole, najboljši tekmovalci pa bodo poleg denarne nagrade deležni tudi častnega obiska Bruslja in prijetnega kramljanja z Milanom Zverom. Organizatorjem kviza smo očitali dvoje, kviz naj bi bil izrazito propagandne narave, hkrati pa naj bi prek njega strankarska politika SDS neposredno vstopila v šolski prostor. Pri drugi trditvi vztrajamo, prvo za kanček omilimo.
-
16. 4. 2021 | Politika
Ustavni sodniki ljubitelji orožja
Vprašanje, kdo ima v rokah oblast, je v demokraciji jasno. Oblast je v rokah ljudstva, izvaja se preko njenih predstavnikov, torej poslancev. Oblast ni v rokah kralja ali pa izbrane politične grupacije.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Žan Mahnič – državni sekretar za resnico
Po diplomatsko-političnem fiasku, ki si ga je v Bruslju privoščila slovenska vlada, njen predsednik in minister za kulturo, ko nista želela odgovarjati na vprašanja evropskih poslancev, je »Skupina za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic« 31. marca slovenski vladi poslala podroben vprašalnik. Ta na šestih straneh razkriva, kaj skrbi Bruselj. Sprašujejo o reformi medijske zakonodaje, o neodvisnosti uredništev, o STA, RTV, o žalitvah, ki jih politiki namenjajo novinarkam in novinarjem, o madžarskem kapitalu v slovenskih medijih, o sovražnem govoru, cenzuri na Delu. Zanima jih tudi, ali je oglaševanje res oblika političnega pritiska, kaj se dogaja z nevladnimi organizacijami, zakaj so bile sprožene revizije že zaključenih kazenskih preiskav, ki jih je naročilo ministrstvo za notranje zadeve, zanimajo jih tudi imenovanje tožilcev, zaščita žvižgačev, razrešitve ljudi na javnih agencijah ... Bruselj bi rad vedel tudi, kako namerava Slovenija ravnati v zvezi s postopkoma, ki po 7. členu pogodbe o EU potekata proti Madžarski in Poljski.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
»Nesrečen bil je tisti dan, ko stopil sem v vojaški stan«
Vojska je med osnovnimi političnimi prioritetami te vlade. Nakupi orožja, povečevanje proračunskih izdatkov za vojsko, števila vojakov in rezervistov, trkanje na domoljubje in vojaško izročilo, vse to je za koalicijo pomembno. Logično, vlado vodi obramboslovec in heroj osamosvojitvene vojne, ki mu je bilo že od nekdaj blizu orožje.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Na Nizozemskem so bile lansko pomlad šole zaradi epidemije covid-19 zaprte osem tednov. Nizozemska je razvita dežela s hitro delujočimi internetnimi povezavami in dobrim šolskim sistemom. A kljub temu je bil, kot je pokazala študija, objavljena v reviji Pnas, upad znanja otrok zaradi šolanja na daljavo zelo velik. Ko so raziskovalci primerjali rezultate nacionalnih preizkusov znanja v različni letih, so ugotovili, da je lanski upad znanja enak času zaprtja šol, na primeru Nizozemske torej petini šolskega leta. Ugotovili so tudi, da so »izgube znanja še za 60 % višje med tistimi, ki prihajajo iz okolij, kjer so starši slabše izobraženi«. Raziskava, ki je obravnavala obdobje prvega vala epidemije, je skratka pokazala, da so »učenci med učenjem od doma napredovali zelo malo ali celo nič«.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
»Spoštovane gospe ravnateljice, spoštovani gospodje ravnatelji! Živimo v eni najlepših držav na svetu, Sloveniji. Imamo dobre šole, ki se lahko ponašajo s tem, da so izobrazile in pripravile za življenje naše mlade. Del te priprave je tudi vzgoja za vrednote. Ena največjih vrednot je lastna država.« S temi lepimi besedami se začne dopis, ki so ga pred dnevi dobile slovenske osnovne in srednje šole. Ker se je bilo za državo »potrebno bojevati«, nikoli ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo v tistem slavnem letu 1991. Zato se dopis šolam končuje s prošnjo, naj šole in učitelji učence in dijake spodbudijo k sodelovanju v tekmovanju o zgodovini Slovenije, ki poteka pod geslom Jožeta Pučnika »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo«. Namen tekmovanja je okrepiti zavest otrok o pomenu nastanka slovenske države, o evropskih vrednotah in demokraciji v Sloveniji.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Kako je zasebni interes ob pomoči politike skoraj premagal javnega
Sedemindvajsetega oktobra lani je na ministrstvu za izobraževanje potekal sestanek o problematiki Nove univerze. Nova univerza je tista visokošolska institucija, ki združuje tri družboslovne fakultete, povezane s pravom, državnimi in evropskimi študijami, in nekaj pridruženih članic. Gre za zasebni visokošolski zavod z »elementi javno-zasebnega partnerstva«. Sedež ima v Novi Gorici, njena študijska središča pa so tudi v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Nova univerza je v zadnjem letu od ministrstva za izobraževanje vsak mesec dobila okoli 160 tisoč evrov, nekaj denarja dobijo tudi neposredno posamezne fakultete. Njen idejni oče je Peter Jambrek, zdaj pa jo na položaju rektorja vodi Matej Avbelj.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Namesto partizanskega znamenja poziv k vstopu v stranko SDS
Konec decembra 1941 je bil na Pasji ravni, ki je bila nekoč najvišji vrh Polhograjskega hribovja, a jo je zaradi postavitve raketnega oporišča za nekaj metrov znižala nekdanja Jugoslovanska ljudska armada, Cankarjev bataljon. Po bojih z Nemci so se borci premaknili v Dražgoše, kjer je kasneje potekala velika dražgoška bitka.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
Janša je imel v petek, 26. marca, res slab dan. V slovenskem parlamentu je njegova vlada izgubila še štiri poslanske glasove, epidemiologi so ga opozarjali, da bo treba v državi uvesti strožje ukrepe, za nameček pa se ni mogel izogniti vabilu iz Bruslja – na pogovor ga je povabila skupina evropskega parlamenta za spremljanje in spoštovanje demokracije. Enkrat se je pogovoru že izognil, vdrugo je nastop pred evropskimi poslanci ali »preplačanimi birokrati«, kot jih imenuje sam, zlovoljno potrdil.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
»Ko je bilo na vrsti postavljanje vprašanj, je Janša pobegnil s sestanka«
Vse skupaj je bilo bizarno. Naša skupina se navadno sestaja brez navzočnosti javnosti, izmenjujemo mnenja s predstavniki vlad in civilne družbe, poskušamo ugotoviti, kakšno je stanje pravne države v različnih državah članicah. Doslej smo se pogovarjali z več predsedniki vlad in ministri, a nobeden ni zahteval, da se zasedanje prenaša prek spleta. Janša je to zahteval in s to njegovo željo nismo imeli težav. Se je pa kasneje izkazalo, da njegov namen ni bila izmenjava mnenj, ampak je želel širiti svojo propagando. In ko je bilo na vrsti postavljanje vprašanj, je pobegnil s sestanka.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
Med ljudmi, novinarji, analitiki, politiki, zaskrbljenimi občani na družbenih omrežjih, se je razširilo mnenje, da sta vlaganje interpelacij in sklicevanje referendumov nekaj nesmiselnega, nedržavotvornega, potrata časa in denarja, da so vse to nemočni poskusi rušilne opozicijske strani, ki so že vnaprej obsojeni na neuspeh.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
Osemnajstega marca je na Brdu potekala običajna seja vlade, že od nekdaj redne seje vlade potekajo ob četrtkih. Na dnevnem redu je bilo čisto na koncu na vrsti Poročilo o izvajanju zakonskih določb o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Poročilo je pripravil vodja vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, ki je v času Janševe prve vlade leta 2007 opravljal delo urednika za notranje zadeve v tej tiskovni agenciji. Nekoč je bil njen urednik, danes je njen eksekutor.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Izenačitev civilne in cerkvene poroke
Ena od bistvenih Janševih obljub, zavez je debirokratizacija. Gre za čudežno besedo, ki naj bi »prihranila na stotine milijonov evrov in na milijone ur časa«, odpravila 20 tisoč odvečnih zakonov in državo naredila vitko in učinkovito. Sveženj zakonskih ukrepov je več mesecev nastajal v Strateškem svetu za debirokratizacijo, ki ga vodi nekdanji direktor Fursa Ivan Simič. Besedilo predloga je 10. marca postalo javno, objavljeno je tudi med vladnim gradivom, sprejeto pa naj bi bilo na eni izmed prihodnjih sej vlade. Predlaganih ukrepov je veliko, med njimi je precej spornih, recimo tisti, ki upošteva poenostavljeno elektronsko vročanje uradnih dokumentov prek elektronske pošte in kratkih sporočil. A tokrat se raje zadržimo pri neki drugi, še bolj sporni rešitvi, ki je v neposrednem nasprotju z ustavnimi določili.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Ustavno sodišče, ki je začasno zadržalo izvajanje zakona o vojaških investicijah, tistega zakona torej, ki želi za 780 milijonov evrov opremiti vojsko, pa so se mu nasproti postavili volivci z zahtevo po referendumu, je s svojo potezo precej razburilo vojaški in politični vrh. Zaradi začasnega zadržanja je bilo na sestanku obrambnih ministrov članic Nata Mateju Toninu precej »nerodno«, saj naj bi bilo takšno zavlačevanje vplivalo na »mednarodni ugled Slovenije«.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
V torek, 9. marca, je bila na Valu 202 na sporedu oddaja Vroči mikrofon. Namenjena je bila vprašanju političnega obračunavanja z mediji in novinarji. Med gosti je bila Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije. Kako torej vztrajati v trenutkih, ko te predsednik slovenske vlade Janez Janša označi za »nacionalno sramoto«, njegov vodja urada za komuniciranje Uroš Urbanija pa ne želi izpolnjevati pogodbenih obveznosti do agencije, od česar so ne nazadnje odvisne tudi plače zaposlenih?
-
Večina proti Orbánu, podprli so ga evroposlanci SDS
Ker so poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu z veliko večino glasov podprli spremembo poslovnika, ki omogoča lažjo izključitev tistih skupin, ki ne ravnajo v skladu z vrednotami EPP, je užaljeni madžarski premier Viktor Orbán svojo stranko Fidesz sam popeljal iz parlamentarne skupine EPP. Sprememba poslovnika naj bi bila nedemokratična, nepravična, nesprejemljiva. Gre za velik premik v večletni sagi o prepirih v EPP. Na eni strani so poslanci evropskega parlamenta, ki so Orbánu očitali, da ne spoštuje demokratičnih vrednot, na drugi je Orbán, ki trdi, da demokratičnih vrednot ne spoštujejo Bruselj in njegovi politiki. Članstvo stranke Fidesz je sicer v skupini EPP zamrznjeno že od leta 2019, zdaj je torej 14 madžarskih poslancev odšlo še iz njene skupine v evropskem parlamentu.
-
Bi morala Slovenija zapreti vse meje in ali je to v resnici modro?
Iz Koroške se veliko ljudi vsak dan vozi v Avstrijo, več tisoč jih je. Delajo tudi zdaj, ko je epidemija. Za prehod meje potrebujejo veliko dokumentacije. »Vsak dan se vozim proti Velikovcu,« pravi eden izmed delavcev. »Slovenci me pustijo skozi, Avstrijci pa me na meji ustavijo. Pokazati moram rezultat hitrega testa, ki ni starejši od sedem dni, na srečo nas zdaj testirajo na firmi, potem moram imeti pri sebi še izpolnjen dokument, da sem dnevni migrant, pokazati pa moram tudi potrdilo podjetja, kjer piše, kakšna je moja dnevna pot. To naredim vsak dan.« Kaj pa, ko se vrača? Kako ravnajo slovenski mejni organi? »Nazaj grede me spustijo skozi, če so slovenski policisti tam, zamahnejo z roko, nič ne zahtevajo od mene. Ne ustavljajo me, kdo ve, morda poznajo moj avto.«
-
Lahka naloga za ustavno sodišče
Kako bi opisali državo, kjer lahko ljudje posedajo po parkih, pred parlament pa ne smejo? Kaj bi rekli o državi, kjer ljudje v vrstah stojijo pred trgovinami in nato mirno nakupujejo, če pa stojijo pred parlamentom, so kaznovani? Kakšna se vam zdi država, kjer je lahko v tovarniških halah več sto ljudi, če pa enako število ljudi pride pred stavbo oblasti, jih policisti oglobijo in kaznujejo.
-
Ali so ljudje res naklonjeni vladi in Janezu Janši?
Grobosti, izključevanja, poniževanja in laži v resnici ne sprejema tudi slovenska javnost. Stranko SDS danes podpira manj volivcev, kot jo je marca, ko je po odstopu vlade Marjana Šarca prevzela oblast. V tistem času je agencija Ninamedia stranki SDS izmerila 23,5-odstotno podporo, letošnjega februarja pa le še 17,1-odstotno.
-
Zakaj Karlu Erjavcu ni uspelo in kaj bo storila opozicija?
Janez Janša ima rad številke, ker naj bi predstavljale dejstva. Razmetava s številkami, jih meče na plan, kaže grafe, vijuge, liste s čačkami, ki dokazujejo, da imata njegova vlada in njegova stranka vedno prav.
-
»Ne gre za glasovanje o navadni nezaupnici, gre za vprašanje, v kakšni državi si želimo živeti«
Karl Erjavec, človek, ki je lani zapustil politiko, a se je potem vrnil vanjo, je kandidat za predsednika vlade. Njegova kandidatura je posledica trenutnih političnih razmerij in želje dela poslancev, da Slovenija dobi novo vlado. Koliko je teh poslancev, v resnici ne ve niti Karl Erjavec, računa pa na modrost, na to, da bo večina poslancev sprevidela, kakšen politik vodi Slovenijo. Erjavec priznava, da je morda naiven, zase pravi, da je zato morda tudi eden izmed zadnjih romantikov v slovenski politiki, a bo vseeno poskusil. Politično norost, v kateri po njegovem mnenju živimo, je treba ustaviti.
-
Učenci, dijaki, študentje – vsi so žrtve samovoljnega vladarja
Na zadnji januarski seji vlade, 28. januarja, se je zgodilo nekaj, česar ni pričakoval nihče. Vlada ni obravnavala predlaganega, že prej usklajenega razpisa za vpis v študijske programe za prihodnje študijsko leto. Ni dala soglasja h gradivu, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje.
-
»Poslušajte govore domobranskih voditeljev, pa boste videli, koliko antisemitizma je v njih«
Oto Luthar se ukvarja z zgodovino zgodovinopisja, filozofijo zgodovine in, družbenim razmeram primerno, z revizionizmom. Politično prikrajanje zgodovine ima, kot pravi, jasen namen, politiki daje legitimnost, da lažje ostaja na oblasti. Točno to počne slovenska vlada, to je tudi eden od razlogov, zakaj tako veliko govori o osamosvajanju, domoljubju. A bati se je treba ljudi, tako Luthar v intervjuju, ki vseskozi govorijo o domoljubju, ne zanima jih domovina, zanima jih predvsem oblast.
-
29. 1. 2021 | Politika
Janša lastnoročno ustavil razpis o vpisu na fakultete
Razpis za prosta študijska mesta ne nastane v enem dnevu, na mizi, kar tako v Excelovi tabeli. Gre za dolgotrajen proces usklajevanj, pogajanj med ministrstvom za izobraževanje in univerzami, določena je časovnica, kdaj morajo biti stvari pripravljene, objavljene, zakaj in podobno.
