Jure Trampuš
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Politika
Pri Mladini moramo za hip skloniti glavo in priznati, da smo se malce zmotili. Pred kratkim smo pisali o domoljubnem kvizu, ki ga je pripravilo Hojsovo veteransko združenje VSO. Gre za kviz, v katerem naj bi sodelovale šole, najboljši tekmovalci pa bodo poleg denarne nagrade deležni tudi častnega obiska Bruslja in prijetnega kramljanja z Milanom Zverom. Organizatorjem kviza smo očitali dvoje, kviz naj bi bil izrazito propagandne narave, hkrati pa naj bi prek njega strankarska politika SDS neposredno vstopila v šolski prostor. Pri drugi trditvi vztrajamo, prvo za kanček omilimo.
-
16. 4. 2021 | Politika
Ustavni sodniki ljubitelji orožja
Vprašanje, kdo ima v rokah oblast, je v demokraciji jasno. Oblast je v rokah ljudstva, izvaja se preko njenih predstavnikov, torej poslancev. Oblast ni v rokah kralja ali pa izbrane politične grupacije.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Žan Mahnič – državni sekretar za resnico
Po diplomatsko-političnem fiasku, ki si ga je v Bruslju privoščila slovenska vlada, njen predsednik in minister za kulturo, ko nista želela odgovarjati na vprašanja evropskih poslancev, je »Skupina za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic« 31. marca slovenski vladi poslala podroben vprašalnik. Ta na šestih straneh razkriva, kaj skrbi Bruselj. Sprašujejo o reformi medijske zakonodaje, o neodvisnosti uredništev, o STA, RTV, o žalitvah, ki jih politiki namenjajo novinarkam in novinarjem, o madžarskem kapitalu v slovenskih medijih, o sovražnem govoru, cenzuri na Delu. Zanima jih tudi, ali je oglaševanje res oblika političnega pritiska, kaj se dogaja z nevladnimi organizacijami, zakaj so bile sprožene revizije že zaključenih kazenskih preiskav, ki jih je naročilo ministrstvo za notranje zadeve, zanimajo jih tudi imenovanje tožilcev, zaščita žvižgačev, razrešitve ljudi na javnih agencijah ... Bruselj bi rad vedel tudi, kako namerava Slovenija ravnati v zvezi s postopkoma, ki po 7. členu pogodbe o EU potekata proti Madžarski in Poljski.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
»Nesrečen bil je tisti dan, ko stopil sem v vojaški stan«
Vojska je med osnovnimi političnimi prioritetami te vlade. Nakupi orožja, povečevanje proračunskih izdatkov za vojsko, števila vojakov in rezervistov, trkanje na domoljubje in vojaško izročilo, vse to je za koalicijo pomembno. Logično, vlado vodi obramboslovec in heroj osamosvojitvene vojne, ki mu je bilo že od nekdaj blizu orožje.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Na Nizozemskem so bile lansko pomlad šole zaradi epidemije covid-19 zaprte osem tednov. Nizozemska je razvita dežela s hitro delujočimi internetnimi povezavami in dobrim šolskim sistemom. A kljub temu je bil, kot je pokazala študija, objavljena v reviji Pnas, upad znanja otrok zaradi šolanja na daljavo zelo velik. Ko so raziskovalci primerjali rezultate nacionalnih preizkusov znanja v različni letih, so ugotovili, da je lanski upad znanja enak času zaprtja šol, na primeru Nizozemske torej petini šolskega leta. Ugotovili so tudi, da so »izgube znanja še za 60 % višje med tistimi, ki prihajajo iz okolij, kjer so starši slabše izobraženi«. Raziskava, ki je obravnavala obdobje prvega vala epidemije, je skratka pokazala, da so »učenci med učenjem od doma napredovali zelo malo ali celo nič«.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
»Spoštovane gospe ravnateljice, spoštovani gospodje ravnatelji! Živimo v eni najlepših držav na svetu, Sloveniji. Imamo dobre šole, ki se lahko ponašajo s tem, da so izobrazile in pripravile za življenje naše mlade. Del te priprave je tudi vzgoja za vrednote. Ena največjih vrednot je lastna država.« S temi lepimi besedami se začne dopis, ki so ga pred dnevi dobile slovenske osnovne in srednje šole. Ker se je bilo za državo »potrebno bojevati«, nikoli ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo v tistem slavnem letu 1991. Zato se dopis šolam končuje s prošnjo, naj šole in učitelji učence in dijake spodbudijo k sodelovanju v tekmovanju o zgodovini Slovenije, ki poteka pod geslom Jožeta Pučnika »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo«. Namen tekmovanja je okrepiti zavest otrok o pomenu nastanka slovenske države, o evropskih vrednotah in demokraciji v Sloveniji.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Kako je zasebni interes ob pomoči politike skoraj premagal javnega
Sedemindvajsetega oktobra lani je na ministrstvu za izobraževanje potekal sestanek o problematiki Nove univerze. Nova univerza je tista visokošolska institucija, ki združuje tri družboslovne fakultete, povezane s pravom, državnimi in evropskimi študijami, in nekaj pridruženih članic. Gre za zasebni visokošolski zavod z »elementi javno-zasebnega partnerstva«. Sedež ima v Novi Gorici, njena študijska središča pa so tudi v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Nova univerza je v zadnjem letu od ministrstva za izobraževanje vsak mesec dobila okoli 160 tisoč evrov, nekaj denarja dobijo tudi neposredno posamezne fakultete. Njen idejni oče je Peter Jambrek, zdaj pa jo na položaju rektorja vodi Matej Avbelj.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Namesto partizanskega znamenja poziv k vstopu v stranko SDS
Konec decembra 1941 je bil na Pasji ravni, ki je bila nekoč najvišji vrh Polhograjskega hribovja, a jo je zaradi postavitve raketnega oporišča za nekaj metrov znižala nekdanja Jugoslovanska ljudska armada, Cankarjev bataljon. Po bojih z Nemci so se borci premaknili v Dražgoše, kjer je kasneje potekala velika dražgoška bitka.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
Janša je imel v petek, 26. marca, res slab dan. V slovenskem parlamentu je njegova vlada izgubila še štiri poslanske glasove, epidemiologi so ga opozarjali, da bo treba v državi uvesti strožje ukrepe, za nameček pa se ni mogel izogniti vabilu iz Bruslja – na pogovor ga je povabila skupina evropskega parlamenta za spremljanje in spoštovanje demokracije. Enkrat se je pogovoru že izognil, vdrugo je nastop pred evropskimi poslanci ali »preplačanimi birokrati«, kot jih imenuje sam, zlovoljno potrdil.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
»Ko je bilo na vrsti postavljanje vprašanj, je Janša pobegnil s sestanka«
Vse skupaj je bilo bizarno. Naša skupina se navadno sestaja brez navzočnosti javnosti, izmenjujemo mnenja s predstavniki vlad in civilne družbe, poskušamo ugotoviti, kakšno je stanje pravne države v različnih državah članicah. Doslej smo se pogovarjali z več predsedniki vlad in ministri, a nobeden ni zahteval, da se zasedanje prenaša prek spleta. Janša je to zahteval in s to njegovo željo nismo imeli težav. Se je pa kasneje izkazalo, da njegov namen ni bila izmenjava mnenj, ampak je želel širiti svojo propagando. In ko je bilo na vrsti postavljanje vprašanj, je pobegnil s sestanka.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
Med ljudmi, novinarji, analitiki, politiki, zaskrbljenimi občani na družbenih omrežjih, se je razširilo mnenje, da sta vlaganje interpelacij in sklicevanje referendumov nekaj nesmiselnega, nedržavotvornega, potrata časa in denarja, da so vse to nemočni poskusi rušilne opozicijske strani, ki so že vnaprej obsojeni na neuspeh.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
Osemnajstega marca je na Brdu potekala običajna seja vlade, že od nekdaj redne seje vlade potekajo ob četrtkih. Na dnevnem redu je bilo čisto na koncu na vrsti Poročilo o izvajanju zakonskih določb o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Poročilo je pripravil vodja vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, ki je v času Janševe prve vlade leta 2007 opravljal delo urednika za notranje zadeve v tej tiskovni agenciji. Nekoč je bil njen urednik, danes je njen eksekutor.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Izenačitev civilne in cerkvene poroke
Ena od bistvenih Janševih obljub, zavez je debirokratizacija. Gre za čudežno besedo, ki naj bi »prihranila na stotine milijonov evrov in na milijone ur časa«, odpravila 20 tisoč odvečnih zakonov in državo naredila vitko in učinkovito. Sveženj zakonskih ukrepov je več mesecev nastajal v Strateškem svetu za debirokratizacijo, ki ga vodi nekdanji direktor Fursa Ivan Simič. Besedilo predloga je 10. marca postalo javno, objavljeno je tudi med vladnim gradivom, sprejeto pa naj bi bilo na eni izmed prihodnjih sej vlade. Predlaganih ukrepov je veliko, med njimi je precej spornih, recimo tisti, ki upošteva poenostavljeno elektronsko vročanje uradnih dokumentov prek elektronske pošte in kratkih sporočil. A tokrat se raje zadržimo pri neki drugi, še bolj sporni rešitvi, ki je v neposrednem nasprotju z ustavnimi določili.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Ustavno sodišče, ki je začasno zadržalo izvajanje zakona o vojaških investicijah, tistega zakona torej, ki želi za 780 milijonov evrov opremiti vojsko, pa so se mu nasproti postavili volivci z zahtevo po referendumu, je s svojo potezo precej razburilo vojaški in politični vrh. Zaradi začasnega zadržanja je bilo na sestanku obrambnih ministrov članic Nata Mateju Toninu precej »nerodno«, saj naj bi bilo takšno zavlačevanje vplivalo na »mednarodni ugled Slovenije«.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
V torek, 9. marca, je bila na Valu 202 na sporedu oddaja Vroči mikrofon. Namenjena je bila vprašanju političnega obračunavanja z mediji in novinarji. Med gosti je bila Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije. Kako torej vztrajati v trenutkih, ko te predsednik slovenske vlade Janez Janša označi za »nacionalno sramoto«, njegov vodja urada za komuniciranje Uroš Urbanija pa ne želi izpolnjevati pogodbenih obveznosti do agencije, od česar so ne nazadnje odvisne tudi plače zaposlenih?
-
Večina proti Orbánu, podprli so ga evroposlanci SDS
Ker so poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu z veliko večino glasov podprli spremembo poslovnika, ki omogoča lažjo izključitev tistih skupin, ki ne ravnajo v skladu z vrednotami EPP, je užaljeni madžarski premier Viktor Orbán svojo stranko Fidesz sam popeljal iz parlamentarne skupine EPP. Sprememba poslovnika naj bi bila nedemokratična, nepravična, nesprejemljiva. Gre za velik premik v večletni sagi o prepirih v EPP. Na eni strani so poslanci evropskega parlamenta, ki so Orbánu očitali, da ne spoštuje demokratičnih vrednot, na drugi je Orbán, ki trdi, da demokratičnih vrednot ne spoštujejo Bruselj in njegovi politiki. Članstvo stranke Fidesz je sicer v skupini EPP zamrznjeno že od leta 2019, zdaj je torej 14 madžarskih poslancev odšlo še iz njene skupine v evropskem parlamentu.
-
Bi morala Slovenija zapreti vse meje in ali je to v resnici modro?
Iz Koroške se veliko ljudi vsak dan vozi v Avstrijo, več tisoč jih je. Delajo tudi zdaj, ko je epidemija. Za prehod meje potrebujejo veliko dokumentacije. »Vsak dan se vozim proti Velikovcu,« pravi eden izmed delavcev. »Slovenci me pustijo skozi, Avstrijci pa me na meji ustavijo. Pokazati moram rezultat hitrega testa, ki ni starejši od sedem dni, na srečo nas zdaj testirajo na firmi, potem moram imeti pri sebi še izpolnjen dokument, da sem dnevni migrant, pokazati pa moram tudi potrdilo podjetja, kjer piše, kakšna je moja dnevna pot. To naredim vsak dan.« Kaj pa, ko se vrača? Kako ravnajo slovenski mejni organi? »Nazaj grede me spustijo skozi, če so slovenski policisti tam, zamahnejo z roko, nič ne zahtevajo od mene. Ne ustavljajo me, kdo ve, morda poznajo moj avto.«
-
Lahka naloga za ustavno sodišče
Kako bi opisali državo, kjer lahko ljudje posedajo po parkih, pred parlament pa ne smejo? Kaj bi rekli o državi, kjer ljudje v vrstah stojijo pred trgovinami in nato mirno nakupujejo, če pa stojijo pred parlamentom, so kaznovani? Kakšna se vam zdi država, kjer je lahko v tovarniških halah več sto ljudi, če pa enako število ljudi pride pred stavbo oblasti, jih policisti oglobijo in kaznujejo.
-
Ali so ljudje res naklonjeni vladi in Janezu Janši?
Grobosti, izključevanja, poniževanja in laži v resnici ne sprejema tudi slovenska javnost. Stranko SDS danes podpira manj volivcev, kot jo je marca, ko je po odstopu vlade Marjana Šarca prevzela oblast. V tistem času je agencija Ninamedia stranki SDS izmerila 23,5-odstotno podporo, letošnjega februarja pa le še 17,1-odstotno.
-
Zakaj Karlu Erjavcu ni uspelo in kaj bo storila opozicija?
Janez Janša ima rad številke, ker naj bi predstavljale dejstva. Razmetava s številkami, jih meče na plan, kaže grafe, vijuge, liste s čačkami, ki dokazujejo, da imata njegova vlada in njegova stranka vedno prav.
-
»Ne gre za glasovanje o navadni nezaupnici, gre za vprašanje, v kakšni državi si želimo živeti«
Karl Erjavec, človek, ki je lani zapustil politiko, a se je potem vrnil vanjo, je kandidat za predsednika vlade. Njegova kandidatura je posledica trenutnih političnih razmerij in želje dela poslancev, da Slovenija dobi novo vlado. Koliko je teh poslancev, v resnici ne ve niti Karl Erjavec, računa pa na modrost, na to, da bo večina poslancev sprevidela, kakšen politik vodi Slovenijo. Erjavec priznava, da je morda naiven, zase pravi, da je zato morda tudi eden izmed zadnjih romantikov v slovenski politiki, a bo vseeno poskusil. Politično norost, v kateri po njegovem mnenju živimo, je treba ustaviti.
-
Učenci, dijaki, študentje – vsi so žrtve samovoljnega vladarja
Na zadnji januarski seji vlade, 28. januarja, se je zgodilo nekaj, česar ni pričakoval nihče. Vlada ni obravnavala predlaganega, že prej usklajenega razpisa za vpis v študijske programe za prihodnje študijsko leto. Ni dala soglasja h gradivu, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje.
-
»Poslušajte govore domobranskih voditeljev, pa boste videli, koliko antisemitizma je v njih«
Oto Luthar se ukvarja z zgodovino zgodovinopisja, filozofijo zgodovine in, družbenim razmeram primerno, z revizionizmom. Politično prikrajanje zgodovine ima, kot pravi, jasen namen, politiki daje legitimnost, da lažje ostaja na oblasti. Točno to počne slovenska vlada, to je tudi eden od razlogov, zakaj tako veliko govori o osamosvajanju, domoljubju. A bati se je treba ljudi, tako Luthar v intervjuju, ki vseskozi govorijo o domoljubju, ne zanima jih domovina, zanima jih predvsem oblast.
-
29. 1. 2021 | Politika
Janša lastnoročno ustavil razpis o vpisu na fakultete
Razpis za prosta študijska mesta ne nastane v enem dnevu, na mizi, kar tako v Excelovi tabeli. Gre za dolgotrajen proces usklajevanj, pogajanj med ministrstvom za izobraževanje in univerzami, določena je časovnica, kdaj morajo biti stvari pripravljene, objavljene, zakaj in podobno.
-
»V posmeh obletnici slovenske države«
Tomaž Kunstelj je veleposlanik v Rimu. To je njegovo tretje veleposlaniško mesto, pred imenovanjem na položaj v Italiji je bil veleposlanik v Vatikanu in Kanadi, bil je tudi namestnik veleposlanika v Argentini. Po izobrazbi je diplomirani inženir lesarstva, v prostem času malteški vitez. Na veleposlaniški položaj ga je prinesla politika, nekoč je bil član SKD, vodja predvolilne kampanje Lojzeta Peterleta, nato je bil dolga leta generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve. Ponosen je, da v tujini predstavlja Slovenijo. »Biti veleposlanik pomeni neke vrste nadgradnjo diplomatske kariere, prepoznavanje nekih znanj, ki si si jih nabral z leti. Pomeni tudi zaupanje, da boš v tujini lahko dostojno predstavljal interese države in tudi državljanke in državljane, da jim boš na razpolago. Predstavljanje države je po eni strani čast in tudi velika odgovornost,« se je Kunstelj lani razgovoril za lokalni časopis Kopitarjev glas iz Vodic, kjer je doma.
-
»Zdenka Badovinac je ena od herojinj našega časa«
Hou Hanru je umetniški direktor Nacionalnega muzeja sodobne umetnosti 21. stoletja – MAXXI. V zadnjih dveh desetletjih je bil kustos ali sokustos več kot 100 razstav po vsem svetu, od Pekinga do New Yorka, od Aucklanda do Benetk. Piše in predava o sodobni umetnosti.
-
Jože Možgan je bil nekoč poslanec združene stranke SLS + SKD. Bilo je pred dobrimi 20 leti, v času, ko se je v parlamentu, kot se od časa do časa zgodi, dogajala prava drama. Tedanji premier Janez Drnovšek je izgubil podporo, parlament pa je iskal novega mandatarja. Ni šlo ne v prvem ne v drugem glasovanju. Šele v tretje je Andrej Bajuk dobil 46 glasov. Podprl ga je tudi Jože Možgan. A ni glasoval sam, zaradi bolezni je njegovo volilno voljo izrazila žena. Glasovanje so opravili ob »smiselni uporabi« 79. člena zakona o volitvah, ki volivcu omogoča, da »pripelje s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico«. Takrat se s tem ni nihče zares ukvarjal. Pomemben je bil izraz poslančeve volje. Kar je seveda prav, navsezadnje so pred leti nekaj časa v parlament iz zapora vozili tudi Janeza Janšo, da je lahko glasoval.
-
Bi moral Twitter ukiniti profil tudi Janezu Janši?
Socialna omrežja – Twitter, Facebook, Instagram in druga – so glavni komunikacijski kanali takšnih ali drugačnih govornikov, posebno priljubljeni pa so pri politikih. Zakaj je tako, je jasno – omogočajo neposredni nagovor volivcev, med politikom in ciljno skupino ni nikakršnega filtra, ki bi sporočila preverjal in postavljal v kontekst. Socialna omrežja so megafoni, idealna sredstva za propagando. Vse to je znano že leta: Facebook ni le omrežje, ki bo povezalo svet; Facebook, tak, kakršen je danes, je grožnja demokraciji.
-
»Odločitev ustavnega sodišča bo imela v januarju 2021 povsem konkretno posledico, saj bi bili zaradi zadržanja zakona prisiljeni zaustaviti proces nabave novega transportnega letala.« Tako dramatično zvenijo besede, ki so jih zaradi začasnega zadržanja zakonsko pogojenih nakupov orožja zapisali na ministrstvu za obrambo.
-
Najprej se je novica o odločitvi ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje zakona o vojaških investicijah, pojavila na portalih stranke SDS, ki zase pravijo, da so mediji.
