Jure Trampuš
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Družba
Ne zgodi se pogosto, da izjavo za javnost podpišejo uredniki večine ključnih slovenskih medijev (v celoti ga lahko preberete na tej spletni povezavi). Uredniki programov TV Slovenija, uredniki nacionalnega radia, Dela, Večera, Dnevnika, Slovenske tiskovne agencije, Mladine, Primorskih novic, Reporterja, Nedeljskega dnevnika … Izjava, ki so jo vsi ti mediji objavili v sredo zjutraj, govori o tem, da državljani potrebujejo kakovostno novinarstvo, da je kakovostno novinarstvo pomembno še posebej v času epidemije. In da so ravno zaradi tega pritiski politike, vlade nerazumni in škodljivi.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Politika
Te dni po vsej državi 18-letniki, fantje, rojeni leta 2002, dobivajo pisemsko pošiljko ministrstva za obrambo. Naslovljena je na ime in priimek pravno ravno odraslih fantov, ki v večini še hodijo v srednjo šolo. Namen pošiljke je jasen, minister za obrambo Matej Tonin bi mlade rad opozoril, da so z dopolnjenim 18. letom vpisani v register vojaške evidence, saj polnoletnost prinaša nove pravice, pa tudi nove dolžnosti. Ali z drugimi besedami, pošiljka, ki so jo dobili mladi fantje, je namenjena zbujanju domoljubja in novačenju za vojsko. Kot zapiše minister: »Temeljna vrednota pripadnikov Slovenske vojske je domoljubje, s katerim razumem zavestno in prostovoljno pripadnost domovini. Iz domoljubja izhajajo vrednote, ki jih v Slovenski vojski s ponosom izpostavljamo – čast, pogum, lojalnost, tovarištvo, pripadnost.« Pismo se konča z njegovim podpisom in pozivom, naj mladi vstopijo v vojaške vrste.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika
Zabranjeno pušenje, sarajevski bend iz zlatih časov novega primitivizma, ki je napovedal skoraj vse, kar se je imelo zgoditi z Jugoslavijo, v enem zmed svojih hitov opisuje resnično zgodbo o Pišonji in Žugi, fantih, ki sta si zaželela morja, pa sta ukradla avtobus, a jima je načrt spodletel, nekje na polovici poti so jima policisti postavili zasedo in avtobus, poln mladosti in energije, se je prevrnil v jarek. Prava balada torej, road movie z moralnim podukom. Pesem se konča z mislijo, da nekateri pač lahko gredo gor, recimo na mesec in še kam, drugi pa ne morejo priti niti do morja.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca se je pred časom odločil, da je državni svet premalo prepoznaven. Nihče ne pozna drugega doma slovenskega parlamenta, zelo malo ljudi ve, da obstaja. Zato v duhu politične prodornosti tvita, piše, stresa neumnosti, a je, kot pravi sam, deležen pozornosti javnosti. Nato je stopil še korak dlje. S »televizijo s strokovno dušo« S-TV Skledar, ta že dolgo sodeluje z državnim svetom, se je dogovoril, da bo v živo prenašala seje tega organa. S-TV Skledar skrbi tudi za druge stvari, z neutrudnim Kovšco potuje po Sloveniji, objavlja njegove fotografije, izjave, misli. Skrbi za medijsko prepoznavnost.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika
V tistih evropskih državah, v katerih je koronavirus najbolj razširjen, zapirajo tudi šole. Tako je recimo na Češkem, ponekod v Belgiji in v nekaterih nemških deželah ali mestih. A sistemi so različni: na Poljskem so zaprte samo srednje šole, na Nizozemskem je odprto vse, v Italiji so prilagodili režim obiskovanja šol in pouka, enako je v Franciji in Španiji. Med državami z največ okuženimi je tudi Slovenija in pri nas so dosledno zaprli šole, osnovne deloma in srednje v celoti, brez prehodnega obdobja, podaljšanih počitnic, izmenskega pouka ali prilagoditev. Takšna je bila odločitev vlade in podprla jo je ministrica za izobraževanje Simona Kustec.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika
Pogosto je res težko racionalizirati slovensko politiko, še posebej poteze predsednika vlade Janeza Janše, kot pravijo, »prvega revolveraša na Twitterju«, za katerega so družabna omrežja najpomembnejši komunikacijski kanal. Janša vsak dan besno tvita. Kot so izračunali na blogu GreznicaBlok.si, v povprečju objavi kakšnih pet tvitov na dan, še 65-krat pa poobjavi kako drugo tviteraško mojstrovino, včasih tudi samega sebe. Veliko časa torej preživi z mobilnim telefonom oziroma tablico v roki. A to je kljub vsemu logično, njegovo politično kariero zaznamuje boj z mediji, družabna omrežja pa omogočajo neposredni nagovor sledilcev, brez zoprnih novinarskih podvprašanj in preverjanja izrečenih dejstev.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
Res je po vseh teh dolgih letih političnega delovanja našega predsednika Boruta Pahorja težko zapisati, da ga vodijo slabi nameni. Gotovo ga ne. A vendar je v politiki že tako dolgo, da bi lahko vedel, kakšne bodo posledice njegovih dobronamernih dejanj. Ali bolje, dobro bi moral vedeti, da njegova nevtralna drža in dobrikanje vsakomur, ki se mu zdi pomemben, vpliven, daje prednost tistemu, ki je napadalen ali nasilen. Nekatere stvari so nesprejemljive, četudi jih zagovarjajo politični prijatelji. A Pahor raje molči.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
Naj mi bralec na začetku oprosti tale spominski uvod. Ko se je konec prejšnjega tedna pojavila novica, da vlada kljub pozitivnemu mnenju upravnega odbora Pedagoškega inštituta sedanjega direktorja dr. Igorja Ž. Žagarja ni potrdila za še en direktorski mandat, se mi je vse skupaj zazdelo strašno znano, kot da bi nekoč o tem že pisali.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Kultura
Na pročelju Cekinovega gradu v Ljubljani, kjer danes domuje Muzej novejše zgodovine, visi plakat z vabilom na razstavo Fotoaparat in vojna. Razstava fotografij iz druge svetovne vojne je v muzeju že od marca, a je bila tudi zaradi epidemije podaljšana še za nekaj mesecev. Zato pa neka druga razstava zaradi epidemije v prostorih muzeja (še) ni dobila svojega mesta.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Politika
Namesto da bi vlada ljudi mirila, jim raje grozi in sprejema nesmiselne ukrepe
Dr. Geoffrey Rose je bil eden najbolj vplivnih britanskih epidemiologov. Leta 1985 je v znanstvenem članku »Bolni posamezniki in bolne populacije« razvil tezo, da lahko veliko število ljudi z majhnim tveganjem povzroči več primerov bolezni kot majhno število ljudi, ki živijo tvegano. Ni torej pomembno le zdravljenje obolelih, pač pa tudi preventivno obnašanje širše populacije. Vsak posameznik nosi svoj delež odgovornosti za preprečevanje epidemij, in ta odgovornost je po svoje pomembnejša od zdravljenja posameznih primerov. Vprašanje, kot prepričljivo ponazori Rose, zakaj imajo nekateri posamezniki visok pritisk, je popolnoma drugačno od vprašanja, zakaj je v nekaterih skupnostih kardiovaskularnih bolezni bistveno manj kot v drugih.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Družba
Kolesarjem, protestnikom, borcem za naravo in borcem za demokracijo – vsem tistim, ki dobro v srcu mislijo in res vztrajno iz tedna v teden, v dežju ali soncu protestirajo pred tihimi stavbami oblasti – ljudje, ki hodijo vanje, ki so tam v službi, ki naj bi bili tudi v službi javnosti, a vsi pač niso, velikokrat očitajo, da so le razgrajači, sprehajalci, kaviar socialisti, davkoplačevalski zajedavci, ki sploh ne vedo, kaj si želijo. Ali na kratko, da so protestniški sprehodi ulično gibanje rudimentarnih množic brez politične zavesti in programa. Da se zbirajo kričači, škodljivci, ki bi jih bilo najbolje zapreti.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
V Velenju, v tej skorajda poslednji rdeči trdnjavi, se obetajo županske volitve. SDS v rudarskem mestu ni bila nikoli preveč priljubljena, vsaj na lokalnih volitvah je vedno zmagovala SD. To je za delavsko, rudarsko mesto pričakovano, vsi župani do sedaj so bili bolj ali manj povezani z rudarstvom.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Družba
Pred več kot 150 leti, natančneje leta 1853, je mesto Ljubljana od Josefa Benedikta Withalma, lastnika ljubljanskega Kolizeja, odkupilo litoželezni odlitek kipa avstro-ogrskega feldmaršala Josefa Radetzkega. Prostostoječi kip v naravni velikosti prikazuje Radetzkega med bitko pri Novari, kjer so sile avstrijskega cesarstva porazile italijansko vojsko Kraljevine Sardinije in njenih zaveznikov, ki se je borila za neodvisnost Italije. Kip je dolgo stal v mestni hiši, nihče namreč ni vedel, kam bi ga dali, šele leta 1880 so ga pokazali javnosti. Postavili so ga pred Tivolski grad, ki se je takrat še imenoval Podturn.
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Politika
Tako, čisto na tiho, sredi interpelacije zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in prepirov o tem, kdo naj bi bil, če in ko bo odšla Aleksandra Pivec, novi podpredsednik vlade, je v parlamentu na seji mandatno-volilne komisije potekala običajna razprava o imenovanjih. Poslanci so se pogovarjali o izvolitvah v sodniške funkcije, o državni volilni komisiji ter o novem človeku, ki naj bi na predlog vlade postal član nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije.
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Družba
»Ravno tisti, ki poskušajo v tradicionalnih medijih delovati neodvisno, so razglašeni za lažnivce«
Vlasta Jalušič je doktorirala iz politične teorije na Dunaju, dela kot raziskovalka na Mirovnem inštitutu, je tudi izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji politične teorije, državljanstva, feminizma, neenakosti, rasizma, nasilja, je ena izmed največjih poznavalk del Hanne Arendt v Sloveniji. Zdaj se s skupino raziskovalcev ukvarja s projektom »Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti« in pripravlja knjigo o zatonu enakosti.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Družba
»Če gre za naše, nacionalne heroje, potem nobena resnica ne zamaje njihovega statusa«
Dr. Tanjo Petrović, predstojnico Inštituta za kulturne in spominske študije, zanima področje spomina in identitet, raziskuje, kakšna je dediščina jugoslovanskega socializma, kako odmeva v današnjem času. Pred dnevi je nastopila na okrogli mizi festivala Grounded in med drugim zagovarjala drzno tezo, da je razumevanje sprave, kot jo poznamo v Sloveniji (in naša država pri tem ni edina), v marsičem problematično. Zahteva po spravi je namreč hegemonistična, zahteva enovit pogled na preteklost, hkrati pa naj bi bila prvi pogoj za prehod iz zločinskega sistema v boljšo družbo, vendar ta prehod zahteva opuščanje vsake možnosti za politične in družbene alternative.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Družba
Anonymous za Mladino: »Aktivnosti bomo še stopnjevali«
Po objavi prvega videosporočila smo zaznali dvome nekaterih o resničnosti naše objave. Ljudje so potrebovali dokaz, da je njihovo upanje upravičeno. In so ga dobili.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Politika
Vdor v Janšev sekretariat za informiranje
Internetni aktivisti iz skupine Anonymous – znani po tem, da govorijo v množini in nosijo masko Guya Fawkesa, angleškega zarotnika, ki je pred skoraj 500 leti poskušal razstreliti tedanjega angleškega kralja – so objavili kopijo podatkovne zbirke s strežnikov Nova24TV. Objavo so napovedali že nekaj dni prej, ko so v posnetem videu, »namenjenem dobrim ljudem Slovenije, Evrope in sveta«, razložili, da že od začetka epidemije opazujejo, kako so vlade vsega sveta začele izkoriščati svojo moč za omejevanje svobode ljudi, pandemija pa je po njihovem mnenju le izgovor »za pohabljanje temeljev demokracije, kar progresivno vodi v vse bolj fašistično družbo«.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Politika
Franc Kangler je tisti državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, ki je bil nekoč župan Maribora, pa so ga odnesle ljudske vstaje. Je tisti politik, ki je bil nekoč policist. In je tudi tisti politik, zaradi katerega so v parlamentu ustanovili posebno preiskovalno komisijo, katere namen naj bi bil preveriti, ali je pravosodje s pravnimi postopki zoper njega prekoračilo pooblastila. V bistvu se dogaja nasprotno. Ravno zakonodajna veja oblasti, politika torej, posega na področja, na katera ne bi smela, saj je ustava jasno postavila meje in določila načelo delitve oblasti.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Družba
Mladi so razgrajači in nergači, pa še žurirajo zraven
Trditi, da so za poletno vrnitev koronavirusa v te kraje krivi mladi, je nespametno, predvsem pa zlobno. Mladi niso odprli mej, mladi niso organizirali množičnih zabav, mladi počno tisto, kar počno vedno. Zabavajo se in živijo.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Družba
»O šolah šolniki vemo več kot epidemiologi, pa si nekateri tega ne dajo dopovedati«
Gregor Pečan je predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev in je tudi ravnatelj Osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani. Kot pravi sam, je nemogoče do potankosti izpolnjevati navodila, po katerih bi morali v času covid-19 organizirati pouk.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Družba
Po dolgem času se je na Brezje vrnil Franc Rode, gromovniški kardinal, ki je pred dvajsetimi leti Slovencem pridigal, kakšne žrtve komunistov so in kašna nebeška groza je to, da je v tej družbi v veljavi »tisti sramotni ustavni člen«, ki dovoljuje, da se ženska svobodno odloča o rojstvu otrok. Rodeta je potem pot zanesla v Vatikan, pridige na Brezjah so prevzeli bolj blagi nasledniki. Resnici na ljubo so leta omehčala tudi Rodeta, in ko je te dni pri biserni maši znova spregovoril zaradi covida razredčeni množici vernikov – ki pa je bila vseeno množica – je bil na videz spravljivejši, četudi v resnici ne drugačen kot nekoč.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Politika
Die Welt je eden izmed najvplivnejših nemških časopisov, načeloma konservativen, a v nemškem smislu, to pomeni, da je po slovenskih merilih razmeroma odprt, liberalno kozmopolitski.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Politika
V sobotnem Delu je nekdanji finančni minister, ugledni ekonomist dr. Dušan Mramor, napisal uničujočo kritiko zamisli o demografskem skladu, ki naj bi v imenu skrbi za starejše generacije upravljal kapitalske naložbe države.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Politika
Kako politični jezik opozarja, v kakšno družbo se spreminja Slovenija
Victor Klemperer je bil asimiliran evropski Jud, ki je v mladosti prestopil v protestantizem. Sam zase je trdil, da je Nemec, in zato je bil tako pretresen, ko se je njegovemu nemškemu narodu, skupnosti, katere del je bil nekoč tudi veliki Goethe, zgodil nacizem, vse zlo, ki mu je sledilo.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Politika
V službi politike in pridobitnih dejavnosti
Na začetku druge iraške vojne, ko je zmagovita Busheva koalicija napredovala proti Bagdadu, proti zmagi, ki pa se je hitro sesedla v poraz, je Huseinov propagandni urad vodil Mohamed Said Al Sahaf.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Politika
Komu predsednik vlade pošilja čestitke za rojstni dan in kdo vse to plačuje?
Andreja L. (ime je izmišljeno, pravo poznamo v uredništvu) je bila dolgo leta članica stranke SDS, brez funkcija, tiha in anonimna. Dobivala je strankarsko pošto, dopise, pozive, verjetno tudi čestitke za rojstni dan. Umrla je pred osmimi leti, a njeni svojci so strankarsko pošto še vedno dobivali. Večinoma je niso odpirali ali pa so jo metali v smeti.
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
Gregor Virant je bil nekoč minister za javno upravo, pa tudi predsednik pozabljene Državljanske liste in velik zagovornik teh in onih etičnih kodeksov, s katerimi naj bi se v slovensko politiko vrnila morala. Njegov namen je bil dober, a bil je naiven – »res nima političnega talenta,« je v tistem času pripomnil neki njegov politični sopotnik. Težava je bila v tem, da je prav ta Virant kot nekdanji minister prve Janševe vlade več mescev dobival finančno nadomestilo, četudi je hkrati služil s svetovanjem različnim podjetjem. To se mu ni zdelo sporno, saj je takšno financirano »brezposelnost« omogočala zakonodaja. Minister Virant je kasneje zapustil Janeza Janšo in tudi odšel iz politike. Zdaj živi v Parizu, je direktor programa Sigma pri OECD.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Politika
V nedeljo, sredi težkih, neskončnih pogajanj o višini finančnih sredstev, ki bodo namenjena članicam EU za obnovo po pandemiji, so tuji mediji poudarili dve težavi, dve točki, zaradi katerih bi lahko pogajanja, ki naj bi rešila EU, propadla. Prva je bila pričakovana. Šlo je za zahtevo razvitejših članic, naj se zniža višina nepovratnih sredstev, namenjenih državam članicam. To je logično, varčne države, države razvitega severa, že leta poskušajo evropsko financiranje povezati s takšnimi in drugačnimi finančnimi reformami, hkrati pa ne zaupajo drugim državam, Italiji, Španiji, Grčiji, tudi državam Vzhodne Evrope, da evropska sredstva uporabljajo pravno korektno.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
Da bi lažje razumeli, kaj se bo 13. julija dogajalo v Trstu, kaj pomeni, da bosta tam skupaj predsednik Italije Sergio Mattarella in njegov prijatelj, slovenski predsednik Borut Pahor, se moramo za hip ozreti v preteklost. Pomembne so tri slike. Tri dejanja.
