Jure Trampuš
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Družba
»Namesto da bi pomagali mladim do zaposlitve in stanovanj, razmišljajo o regresivnih ukrepih«
Mirjana Ule je socialna psihologinja, ki se je večino znanstve ne kariere ukvarjala z vprašanjem mladih in mladosti. Danes je upokojena profesorica ljubljanske fakultete za družbene vede, z njo in tudi drugimi visokošolskimi institucijami pa še vedno sodeluje. Ideja o ponovni uvedbi naborniškega sistema se ji zdi povsem odveč. V njej prepoznava retrogradne elemente. Slovenija, in pri tem nismo edini, že nekaj časa drsi v preteklost, pojavlja se retradicionalizacija družbe. Kakšno vlogo ima pri tem oblast? Kako se v tem svetu znajdejo mladi? In kaj (namesto ponovne uvedbe vojaške obveznosti) sploh potrebuje domovina?
-
Roman Končar, drugorazredni igralec, ki mu srce bije za SDS – kar ni čudno, v času druge Janševe vlade naj bi postal direktor ljubljanske Drame –, je leta 2018 razglasil osebni stečaj. Uštel se je in njegovi podjetji sta ostali dolžni Novi Ljubljanski banki, on pa njima, saj si je od njiju izposodil 250.000 evrov.
-
27. 2. 2020 | Politika
Kdo želi preprečiti demonstracije, ki so ustavno zagotovljena pravica?
Odkar je včeraj postalo jasno, da bodo v petek popoldne demonstracije proti novi vladi Janeza Janše, so na Mladino, pa tudi na elektronske naslove, Facebook in Twitter profile aktivistov, ki v resnici organizirajo shod, začela prihajati žaljiva in sovražna besedila. Klasični plejadi pridevnikov o komunajzarjih in davkoplačevalskih krvosesih so se pridružile neposredne grožnje.
-
Dvajsetega septembra lani je Zdravko Počivalšek prevzel Stranko modernega centra. Ustanovitelj stranke Miro Cerar je po dobrih petih letih sprejel odločitev, da se umakne na mesto častnega predsednika SMC. Na strankarskem kongresu je imel novi predsednik inavguracijski govor. Delegati in delegatke, simpatizerji in simpatizerke so čakali, kaj bo povedal Počivalšek. Tistega septembra so lahko slišali marsikaj – da Počivalšek pred petimi leti sploh ni razmišljal o politiki, da so mu kot sredinskemu človeku blizu dialog, odprtost, sodelovanje. Potem je govoril o gospodarski stabilnosti, o predvidljivem poslovnem okolju, nič takšnega, česar od politikov, ki se imajo za gospodarstvenike, ne bi že slišali. Nekje proti koncu govora pa je Počivalšek razkril, da je po duši liberalec, da je človek, ki mu ni vseeno za človekove pravice in svobodo. »Liberalne stranke, kot je naša, so akterji v boju zoper neenakosti, izključevanja in druge oblike ekstremističnih pogledov. Stranke, kot je SMC, mobilizirajo ljudi, da najdejo zmerne rešitve in oblikujejo zmerna stališča. Le takšna – razumevajoča, odprta in strpna družba – je namreč lahko tudi napredna. Poleg tega pa tudi vprašanja sodobnega sveta od nas zahtevajo odprtega duha!«
-
Volilna zakonodaja določa podrobnosti zapletenega sistema preštevanja glasov, ki jih poslanci dobijo na volitvah, določa uvrščanje teh glasov na lestvice in način oblikovanja končnega seznama 90 poslancev, ki se po volitvah uvrstijo v parlament. V Sloveniji je v veljavi proporcionalni volilni sistem, katerega namen je, da v parlament pride čim več različnih političnih opcij in da je hkrati izkoriščenih čim več oddanih glasov.
-
Več kot sto let po tem, ko sta v zaledju soške fronte stali dve džamiji, ena je bila v Logu pod Mangartom, druga naj bi bila na Rombonu, je Slovenija dobila novo džamijo. Gradnja ljubljanskega muslimanskega kulturnega centra je trajala dolgo, zemljišče je islamska verska skupnost kupila že leta 2008, nato ji je sredi gradnje zmanjkalo denarja in je vse skupaj stalo, dokler financerji iz Katarja niso dodatno pomagali slovenskim muslimanom. Strošek gradnje res monumentalnega, a hkrati odprtega in sodobnega, evropskega objekta – nastajal je pod nadzorom arhitekturnega biroja Bevk Perović – je bil 35 milijonov evrov. Islamska verska skupnost je zdaj dobila objekt, v katerem lahko njeni verniki udejanjajo versko svobodo, kar je nekaj, čemur sta še pred desetimi leti nasprotovala del slovenske politike in katoliška cerkev.
-
1. 7. 2014 | Družba
Janez Stanovnik je natančen, o njegovem življenju smo se pogovarjali dvakrat, skupno slabe štiri ure, nato je poslal še več na pisalni stroj napisanih pojasnil, sugestij, pri avtorizaciji pogovora pa je preverjal vsako besedo posebej. »Veste, ne zamerite mi, velja izgovorjena beseda, ampak rad bi pred objavo še enkrat prebral, čeprav vam popolnoma zaupam,« je dejal vljudno.
-
Kdor misli, da je v politiki pomembno to, kar se zdi na prvi pogled, torej vsebina predlaganih ukrepov, se moti. Vsebina je del zgodbe, drugi, pomembnejši del je vtis, politični odmev aktualnega trenutka.
-
Skoraj natančno leto dni je, odkar je med slovenskimi starši, babicami in dedki, učenci, učitelji in zaskrbljenimi občani krožila peticija Društva Svet staršev o nujnosti sprememb šolskega sistema in se bliskovito širila po spletu. Kot blisk se je razširila po vsej Sloveniji, z enako hitrostjo so se razširile tudi informacije, da naj bi bil finski šolski sistem napreden in da ponekod v osnovnih šolah ne poznajo domačih nalog. Strokovno popolnoma nedosledna peticija – četudi je postavljala prava vprašanja, so bile predlagane rešitve nespametne – je spodbudila politični odziv. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo se je na začetku lanskega februarja sestal s pobudnico peticije Natašo Šram in ji obljubil, da bo pozive zaskrbljenih uslišal. Napovedal je resen strokovni premislek o prenovi slovenskega šolstva.
-
Novembra 2018 je minilo sto let od konca prve svetovne vojne, sto let od strašne morije, ki je terjala milijone življenj, ki je bila tako strahovita, da se je zdelo, da po njej ne bo mogoča nobena vojna več. Bili so to prazni upi. Prvi svetovni vojni je sledila še ena, njej še množica drugih.
-
16. 1. 2020 | Politika
Pahor razveljavitve sodbe Rupnika ne komentira ...
Ko smo predsednika republike Boruta Pahorja, ta je leta 2018 v Washingtonu obiskal muzej holokavsta, vprašali, kaj si misli o odločitvi slovenskih vrhovnih sodnikov, je bil najprej pričakovano zadržan. Zapisal, je, da je »komentiranje ali izražanje mnenj o posameznih odločitvah vrhovnega ali kateregakoli sodišča s strani organov drugih vej oblasti z vidika zagotavljanja samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti nesprejemljivo in nedopustno. Zato tudi te odločitve vrhovnega sodišča ne komentiram.« V nadaljevanju pa je vendarle dodal: »Kljub temu menim, da bodo tudi generacijam za nami prisega generala Leona Rupnika Hitlerju, njegovo sodelovanje z okupatorjem in goreč antisemitizem v zgodovinskem spominu ostali zapisani kot zavržna dejanja.«
-
»Utopil jih je, pa bog pomagaj«
Branka Krek Petrina je zdravnica otorinolaringologinja. V prostem času se rada ukvarja s politiko. To je dobro, ni ji vseeno, kaj se dogaja okoli nje. Že dolgo je članica SDS, pred leti je sodelovala z Odborom 2014 in v času afere Patria skupaj z drugimi prižigala sveče pred stavbo vrhovnega sodišča. Danes je v občini Železniki, doma je sicer v bližnji vasi Selca, občinska svetnica. Ko se je po volitvah leta 2018 občinski svet prvič sestal, ji je pripadla čast, da je, ker je najstarejša svetnica, vodila sejo. Svetnica je bila sicer že v prejšnjem sklicu občinskega sveta.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Družba
Mladinina osebnost leta 2019: Greta Thunberg
»Groza, groza,« v filmu Apokalipsa zdaj! dahne umirajoči polkovnik Kurz, preden ga z mačeto pobije poročnik Willard. Ta je bil v džunglo poslan ravno z namenom, da razišče, kaj se je zgodilo s ponorelim Kurzem, poveljnikom ameriških čet, ki se mu je zaradi napalma, krvi, trupel, gomil mrtvih otrok in žensk nazadnje zmešalo, pri čemer ni jasno, kje je izvir te norosti. V sami vojni? Pri Kurzu? Pri domačinih, ki mu sledijo? Je izvir norosti v porušenih templjih nekdanjih civilizacij? Ali pa groza tega sveta izvira iz srca teme, iz vlažne džungle, v katero je ujet vsak izmed nas.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Luka Mesec: »Najbrž sem v ’gospodarstvu’ delal približno toliko kot Tonin, Janša ali Pahor«
Za stranko Levica ne moremo več trditi, da je nova stranka. Njeni poslanci v parlamentu sedijo že dva mandata, iz pol vstajniške in pol akademske skupine se je Levica v nekaj letih razvila v klasično parlamentarno stranko, a zaradi zakonskih pobud in tem, ki jih odpira, v slovenski politični prostor še vedno prinaša svežino. Seveda dela napake, nekateri njeni poslanci so zaletavi, drugi včasih govorijo nesmisle, toda kdo jih ne. Luka Mesec, ki to politično skupino tako ali drugače vodi, pa vseeno razmišlja dolgoročneje, dlje od aktualnih političnih razmer. Seveda so te pomembne, seveda so pomembni davki in višina minimalne plače, a za večjo politično moč bi morala Levica pridobiti večjo podporo (in več zaveznikov). Neizkoriščen volilni potencial naj bi se, tako Mesec, skrival med delavci, med tistimi, ki so največje žrtve družbene neenakosti in ki danes večidel zaradi manipulacij in laži pristopajo k skrajno desnim strankam. Velja pa seveda ugotovitev, da bi morala biti Levica hkrati tudi prepričljivejša.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Družba
BIOGRAFIJA: Ursula von der Leyen, prva predsednica Evropske komisije
Ursulo rodijo 8. oktobra 1958 v Bruslju, v letu nastanka rimske pogodbe, pravnega akta ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice današnje EU. Ursulin oče je Ernst Albrecht, nemški politik, ki opravlja službo visokega evropskega javnega uslužbenca, pozneje pa postane predsednik nemške zvezne države Spodnja Saška. Nekaj časa je tudi kandidat za nemškega kanclerja.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Družba
Minuli petek se je v nekaj urah po Twitterju, Facebooku in drugih omrežjih razširila novica, da je trgovsko podjetje Hofer pred svojimi trgovinami prepovedalo prodajanje časopisa Kralji ulice. Zakaj so se tako odločili, ni najbolj jasno. Objavljena je bila le fotografija obvestila o prepovedi. Dobri ljudje interneta so bili zgroženi, pojavljale so se zahteve po bojkotu, spraševali so se, kako lahko trgovci preganjajo brezdomce in podobno. Podoba slikanega obvestila je postala viralna.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Politika
Nekoč je bil Lev Kreft politik. V mladih letih je bil predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije, a so ga s tega položaja hitro odstavili. Dlje je zdržal na položaju podpredsednika slovenskega državnega zbora, vendar je kmalu ugotovil, da ni najuspešnejši politik. Zato je raje odšel na univerzo in tam že leta predava estetiko in filozofijo umetnosti. Zase pravi, da je levičar. In dodaja, da je v resnici še huje. Ima se za levičarja in marksista. Je tudi član izvršilnega odbora mednarodne zveze za filozofijo športa.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Kultura
»A da sem hudobna? Ja! Sem Luciferka, nosim luč. In branim vse male, nebogljene Svetke tega sveta.«
Po čem ljudje danes poznajo pesnico Svetlano Makarovič? Veliko ljudi pozna njene otroške pravljice, nekateri še pesmi in šansone. Večina jih tudi ve, da prezira katoliško cerkev, da ne mara duhovnikov, papeža. To, da knjiga, ki opisuje njeno življenje, nosi naslov Luciferka, naj bi bil dokaz več, da pesnica cerkev preprosto sovraži. Stvari pa so bolj zapletene. V času trpkega socialističnega sistema je Svetlana Makarovič brskala po zgodovini ljudskih nabožnih pesmi. Popolnoma so jo prevzele. V Križankah je pripravila recital, uglasbila je Marijine in romarske pesmi. Vse Križanke so dišale po pelinu, Svetlana pa je prepevala o svetem Tomažu. Občinstvo je bilo navdušeno. Partija malo manj. »Zgražajo se nad vsebino pesmi in nanjo se vsuje ploha očitkov, češ da farške in klerikalne reči nimajo mesta v naši socialistični in samoupravni družbi,« je zapisano v njeni knjigi. Seveda partijci niso razumeli, da ji ni šlo za politiko in da je želela v Križankah narediti le nekaj lepega. Težavam z oblastjo navkljub.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Politika
V ponedeljek zjutraj je časopis Delo objavil redno mesečno javnomnenjsko analizo, barometer podpore slovenskim političnim strankam. Merjenje razpoloženja je potekalo v dnevih, ko se je stranka Levica razšla z vladno koalicijo. »Dovolj je bilo,« so rekli pri Levici. »Vlada je odstopila od sporazuma z nami. Padla je zadnja domina.«
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Politika
Preobrat ali predstava za javnost?
V soboto bo v Velenju kongres Socialnih demokratov, ki naj bi v stranki povzročil prenovo. Najprej programsko, tej pa bo, tako pričakujejo, sledila vrnitev med politične prvokategornike. SD je bila nekoč največja vladna stranka, na volitvah leta 2008 jo je podprlo 30,5 odstotka volivcev. Po letih kriznega »špar programa« Pahorjeve vlade je začela izgubljati volivce. Na zadnjih volitvah leta 2018 je dosegla trikrat slabši izid kot izjemnega leta 2008. Izbira Velenja je pomenljiva. Čeprav stranka na državnozborskih volitvah v tem mestu ne dosega prvih mest, je Velenje občina, kjer SD vlada vse od porajanja demokracije. Najprej je bil dolga leta župan Srečko Meh, zdaj občino vodi nekdanji poslanec SD Boštjan Kontič. S tega stališča je Velenje »rdeča trdnjava«, iz mesta pa prihaja tudi Andreja Katič, ministrica za pravosodje.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
Na enem izmed barcelonskih trgov so v soboto zvečer protestniki vzklikali gesla v podporo zaprtim katalonskim politikom. Na drugi strani je stala skupina policistov, s čeladami, s ščiti, palicami in solzivcem. V nekem trenutku so se odločili, da bodo protestnike razgnali. Zagnali so se v množico in jo potisnili nazaj. Nekaj ljudi je padlo, med drugim tudi moški, oblečen v belo majico, z zastavo v rokah. Medtem ko je vstajal, je eden od policistov dvignil palico in ga brez obotavljanja udaril. Po nogah, po hrbtu, drugi policist ga je grobo potisnil, da se je opotekel naprej. Zraven je stala starejša ženska, drobna, z očali. Razburjeno je navrgla policistom, zakaj so nasilni, naj vendarle nehajo. A nič jih ni ustavilo. Enkrat, dvakrat so z vso silo udarili tudi njo, dokler je pred množico udarcev niso rešili drugi protestniki. »Grozljivo,« je ob posnetku, ki se je razširil po družbenih omrežjih, zapisal eden od uporabnikov, »ta ženska je pogumnejša od katerekoli barabe, ki jo tepe,« je dodal drugi.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Družba
Si ljudje res ne želimo demokracije?
»No, zdaj vemo, kako slabo je. Kaj pa naj mi, industrija, naredimo, da bo bolje?« je po enournem predavanju, ki ga je imel Slavoj Žižek na portoroškem oglaševalskem festivalu Zlatem bobnu, voditelj navrgel filozofu. »Ne, ne, ne,« ga je nemudoma prekinil Žižek, »nisem tukaj, da bi vas kritiziral.« Oglaševalci imajo konkurenco v politikih in ti, tako Žižek, so slabši kot prvi. »Vi vsaj priznavate, kaj počnete. Veste, kaj zares sovražim pri politikih? Najprej cinično prikimavajo, da je vse igra, in nato mislijo, da so se s tem priznanjem iz te igre izločili.«
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika
Zdaj lahko rečemo, da je vedno tako, saj se je zgodilo že velikokrat: po volitvah, ko Janezu Janši ne uspe prevzeti vlade, se za nekaj časa, navadno za več kot leto dni, umakne. Tako je bilo, ko je oblast prevzela koalicija pod vodstvom Boruta Pahorja in Mira Cerarja. Hitroprstni komentatorji ugotavljajo, da se je Janša spremenil in da nima več političnega zaleta. Nato se zgodi. V medijih se začno pojavljati afere, dokumenti, obtoževanja, nastopijo protestniški zbori, nenadoma se zdi, da je v državi vse narobe, začnejo se pozivi k zamenjavi oblasti.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika
Janez Janša je v pesnitvi o lepotah Slovenije omenil domobransko pokopališče
Janševa domoljubna pesnitev, z vsemi pridevniki in presežki vred, posredno sporoča tudi nekaj drugega. Ne govori le o lepotah domovine, pač pa to domovino, pogled nanjo, postavi v točno določen kontekst.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika
Matej Tašner Vatovec, Levica: Vlada je hitro začela iskati podporo na desnici
Marjan Šarec, ki že leto dni vodi manjšinsko vlado, se je znašel pred prvo resno politično preizkušnjo. Pravzaprav premislekom – stranka Levica, ki je v partnerskem sporazumu z vlado, mu je zaradi različnih razlogov začela umikati podporo. Zdaj ima pred seboj dve možnosti, ali se s partnersko stranko skuša dogovoriti o drugačni vsebini politik, ki jih podpira vlada, ali pa se odloči za obrat, za drugo pot, za smer, ki bo pomenila odmik od levosredinske usmeritve.
-
10. 10. 2019 | Družba
»Solidarnost s Svetlano Slapšak!«
Boris A. Novak, pesnik in podpredsednik Mednarodnega PEN-a, v javnem pismu izraža ogorčenje in hkrati obsoja »serijo verbalnih napadov in fizičnih groženj, ki jim je v zadnjih mesecih izpostavljena dr. Svetlana Slapšak«.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka: Demokracije ni brez svobodnih medijev
Ministrstvo za kulturo je sredi poletja pripravilo nov zakon o medijih. Pred dnevi se je končala javna razprava in zdaj na ministrstvu pregledujejo pripombe. Veliko jih je, pahljača različnih, nekateri so utemeljene, druge strokovne, tretje takšne, da je iz njih jasno prepoznaven kapitalski ali kakšen drug interes. Zakon naj bi malenkostno popravili, tudi pri vprašanju sankcioniranja sovražnega govora, in ga poslali v parlamentarno proceduro. Kakšna bo njegova usoda, ga čaka referendum ali ne, je težko napovedati.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Politika
Slovenija naj bi imela po novem 11 pokrajin. Kaj je narobe s tem predlogom?
Takoj ko se je novica o predlogu za ustanovitev 11 pokrajin, ki so ga v imenu državnega sveta in še nekaterih organizacij in združenj pripravili pod patronatom profesorja z mariborske pravne fakultete dr. Boštjana Brezovnika, razširila po medijih in družabnih omrežjih, se je Slovenija začela tresti od ogorčenja. »Ne bomo dopustili razkosanja Štajerske,« so pisali v Večeru. »Celje nima prave identitete,« so trdili drugi. »Ptuj ima samo kurente, ne more pa biti sedež pokrajine«, »Velenje ne sme spadati pod Mozirje, naj bo raje s Koroško«. Tega je bilo res veliko. »Ljubljana si ne dovoli vzeti zalednih občin, želijo ji porezati korenine«, »Dolenjska je prevelika«, »Ljubljana je že zdaj privilegirana, ponujena decentralizacija Slovenije pa jo znova preferira«. Poslanec Levice in Mariborčan Franc Trček, ki ni ravno podpornik cerkve, je zatrdil, da je predlog strokovne komisije neumnost in da bi se morali zgledovati pri katoliški cerkvi in njenih škofijah.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Politika
Alojz Kovšca je predsednik državnega sveta. Na ta položaj je bil izvoljen na začetku decembra 2017. Mandat predsednika državnega sveta traja dve leti in pol, to pomeni, da se bo Kovšca čez slabo leto znova potegoval za ta položaj, znova bo potreboval glasove večine svetnikov. Predsednik državnega sveta je po protokolu eden izmed najpomembnejših javnih funkcionarjev, zato Kovšca na državnih slovesnostih sedi v prvih vrstah, zraven predsednika vlade, predsednika državnega zbora in predsednika ustavnega sodišča. Ta pozornost mu godi, rad se suče po diplomatskem parketu, rad nastopa, rad je politično aktiven, noče, da bi bil državni svet slepo črevo slovenske demokracije.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Politika
Bilo je spomladi 2000, Marjan Podobnik je bil takrat podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Ta je tri mesece kasneje sicer padla, a Podobniku ni bilo hudega, za eno leto je postal epizodni direktor Telekoma Slovenije. V tistem času je veljal za politično zvezdo, njegova stranka SLS je leta 1996 na volitvah pometla s SDS, Podobnik je bil prvi pravi, prijazni, uspešni slovenski populist, najljubši zet. Tega se je dobro zavedal. Zelo rad je hodil naokoli, na teren, med ljudi, obiskoval je kmete in tako je bilo tudi marca 2000, ko si je osebno ogledal kraj človekovega spopada z medvedom. Nato je stopil pred novinarje in obljubil, da bo storil »vse, čisto vse, kar se bo le dalo«, da se kaj takšnega ne ponovi. Marjan Podobnik se je v Kot pri Ribnici pripeljal z vladnim BMW-jem zelene barve.
