Jure Trampuš
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika
Matej Tašner Vatovec, Levica: Vlada je hitro začela iskati podporo na desnici
Marjan Šarec, ki že leto dni vodi manjšinsko vlado, se je znašel pred prvo resno politično preizkušnjo. Pravzaprav premislekom – stranka Levica, ki je v partnerskem sporazumu z vlado, mu je zaradi različnih razlogov začela umikati podporo. Zdaj ima pred seboj dve možnosti, ali se s partnersko stranko skuša dogovoriti o drugačni vsebini politik, ki jih podpira vlada, ali pa se odloči za obrat, za drugo pot, za smer, ki bo pomenila odmik od levosredinske usmeritve.
-
10. 10. 2019 | Družba
»Solidarnost s Svetlano Slapšak!«
Boris A. Novak, pesnik in podpredsednik Mednarodnega PEN-a, v javnem pismu izraža ogorčenje in hkrati obsoja »serijo verbalnih napadov in fizičnih groženj, ki jim je v zadnjih mesecih izpostavljena dr. Svetlana Slapšak«.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka: Demokracije ni brez svobodnih medijev
Ministrstvo za kulturo je sredi poletja pripravilo nov zakon o medijih. Pred dnevi se je končala javna razprava in zdaj na ministrstvu pregledujejo pripombe. Veliko jih je, pahljača različnih, nekateri so utemeljene, druge strokovne, tretje takšne, da je iz njih jasno prepoznaven kapitalski ali kakšen drug interes. Zakon naj bi malenkostno popravili, tudi pri vprašanju sankcioniranja sovražnega govora, in ga poslali v parlamentarno proceduro. Kakšna bo njegova usoda, ga čaka referendum ali ne, je težko napovedati.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Politika
Slovenija naj bi imela po novem 11 pokrajin. Kaj je narobe s tem predlogom?
Takoj ko se je novica o predlogu za ustanovitev 11 pokrajin, ki so ga v imenu državnega sveta in še nekaterih organizacij in združenj pripravili pod patronatom profesorja z mariborske pravne fakultete dr. Boštjana Brezovnika, razširila po medijih in družabnih omrežjih, se je Slovenija začela tresti od ogorčenja. »Ne bomo dopustili razkosanja Štajerske,« so pisali v Večeru. »Celje nima prave identitete,« so trdili drugi. »Ptuj ima samo kurente, ne more pa biti sedež pokrajine«, »Velenje ne sme spadati pod Mozirje, naj bo raje s Koroško«. Tega je bilo res veliko. »Ljubljana si ne dovoli vzeti zalednih občin, želijo ji porezati korenine«, »Dolenjska je prevelika«, »Ljubljana je že zdaj privilegirana, ponujena decentralizacija Slovenije pa jo znova preferira«. Poslanec Levice in Mariborčan Franc Trček, ki ni ravno podpornik cerkve, je zatrdil, da je predlog strokovne komisije neumnost in da bi se morali zgledovati pri katoliški cerkvi in njenih škofijah.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Politika
Alojz Kovšca je predsednik državnega sveta. Na ta položaj je bil izvoljen na začetku decembra 2017. Mandat predsednika državnega sveta traja dve leti in pol, to pomeni, da se bo Kovšca čez slabo leto znova potegoval za ta položaj, znova bo potreboval glasove večine svetnikov. Predsednik državnega sveta je po protokolu eden izmed najpomembnejših javnih funkcionarjev, zato Kovšca na državnih slovesnostih sedi v prvih vrstah, zraven predsednika vlade, predsednika državnega zbora in predsednika ustavnega sodišča. Ta pozornost mu godi, rad se suče po diplomatskem parketu, rad nastopa, rad je politično aktiven, noče, da bi bil državni svet slepo črevo slovenske demokracije.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Politika
Bilo je spomladi 2000, Marjan Podobnik je bil takrat podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Ta je tri mesece kasneje sicer padla, a Podobniku ni bilo hudega, za eno leto je postal epizodni direktor Telekoma Slovenije. V tistem času je veljal za politično zvezdo, njegova stranka SLS je leta 1996 na volitvah pometla s SDS, Podobnik je bil prvi pravi, prijazni, uspešni slovenski populist, najljubši zet. Tega se je dobro zavedal. Zelo rad je hodil naokoli, na teren, med ljudi, obiskoval je kmete in tako je bilo tudi marca 2000, ko si je osebno ogledal kraj človekovega spopada z medvedom. Nato je stopil pred novinarje in obljubil, da bo storil »vse, čisto vse, kar se bo le dalo«, da se kaj takšnega ne ponovi. Marjan Podobnik se je v Kot pri Ribnici pripeljal z vladnim BMW-jem zelene barve.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Na začetku počitnic, natančneje 1. julija, so se po sedmih letih zvišali socialni in družinski prejemki. Zvišanje ni veliko, za 2,4 odstotka. Glede na premoženje to znaša od nekaj centov pa do nekaj evrov, a vseeno naj bi bilo tudi pri štipendijah in otroških dodatkih konec varčevanja.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Viktor Orbán, politik, ki želi Madžarsko ohraniti madžarsko, je pred evropskimi volitvami napovedal ukrepe za zaščito družin. Med njimi so ugodna posojila za mlade družine, tiste ženske, ki bodo rodile vsaj štiri otroke, pa naj bi bile za vedno oproščene plačevanja dohodnine. Namen Orbána je jasen, braniti želi »našo madžarsko, našo krščansko identiteto«.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Politika
Teodor Goznikar živi v Celju. Je član stranke SNS, na njeni listi je kandidiral tudi na volitvah. V življenju je počel marsikaj, pomaga pri organizaciji prireditev, je zastopnik množice podjetij, ustanovil je enega izmed policijskih sindikatov, dela kot sodni vročevalec, dejaven je na družabnih omrežjih. Ena izmed njegovih objav je še posebej zanimiva: 18. maja je bil skupaj s strankarskim šefom Zmagom Jelinčičem na obisku v Republiki srbski, sprejel ju je tudi predsednik narodne skupščine Nedeljko Čubrilović. Gre za tisti obisk Republike srbske, med katerim se je Zmago Jelinčič na lokalni televiziji hvalil, da bo v Evropski uniji »zastopal pozicije Republike srbske« in da ga ni ničesar strah.
-
9. 7. 2019 | Kultura
»Zdi se, da umetnost nima več nobene moči«
Janez Pipan (1956) je gledališki režiser, vrsto let (1994–2008) je bil ravnatelj ljubljanske Drame, a ga je odstavila politika, prva vlada Janeza Janše. Pred tem obdobjem je režiral v Slovenskem mladinskem gledališču, po njem v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Je prejemnik štirih Borštnikovih nagrad, v svojem opusu pa je ustvaril nekaj prelomnih predstav. Recimo Jančarjev Klementov padec (1988) in uprizoritev Krsta pri Savici Dominika Smoleta (1993). Že leta 1984 je režiral Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Zadnji Pipanovi predstavi sta bili Cankarjevi Hlapci (Drama) in Balzacov Mercadet ali Poslovni človek (MGL). Janez Pipan veliko bere, piše kolumne za Objektiv in predvsem rad predava študentom na ljubljanski AGRFT. Poučuje teorijo gledališke igre. Zanimajo ga zgodovinska realnost, eksistenca in utopija, to so, pravi, »hkrati moje življenje in tudi 'moja' umetnost, kolikor sem jo kdaj s kakšno dlako oplazil, ali je ona oplazila mene«.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Politika
Zoran Poznič, minister za kulturo: Kultura ni dodaten strošek, v resnici je dodana vrednost
Prihod Zorana Pozniča na ministrstvo za kulturo je bil manjše presenečenje. Med razpravo o mobingu na ministrstvu, v času odstopanja prejšnjega ministra Dejana Prešička, se je, tedaj še direktor Delavskega doma v Trbovljah, oglasil pri stranki SD in se ponudil, da bi prevzel položaj. V intervjuju trdi, da je med Trbovljami in slovensko kulturno politiko veliko vzporednic, tako kot Trbovlje nekoč je zdaj zaspalo tudi ministrstvo za kulturo. To kani spremeniti. Je nenavaden politik, govori naravnost, je neposreden, ne olepšuje, je trmast. Vprašanje je, kakšen bo njegov mandat, kakšna je njegova resnična politična moč v primerjavi z, denimo, močjo ministra za finance in kako uspešen bo na ministrstvu pri omejevanju množice interesnih skupin.
-
21. 6. 2019 | Mladina 25 | Družba
Konec junija bodo v Vatikanskih muzejih odprli razstavo Plečnik in sveto; razstavljeni bodo Plečnikovi sakralni objekti, kelihi, monštrance, ciborije, opremljeni z videozapisom o arhitektovem sakralnem opusu, ki ga je pripravil Tone Stojko. Jože Plečnik bo tako prvi slovenski umetnik, katerega delo bo krasilo Vatikanske muzeje. Na odprtju razstave bosta tudi slovenski premier Marjan Šarec in minister za kulturo Zoran Poznič. In ker bosta konec naslednjega tedna v Vatikanu, se bosta srečala tudi s papežem Frančiškom. To bo Šarčev prvi obisk papeža. Stiki med slovensko državo in Svetim sedežem so kar pogosti: pred pol leta, lanskega novembra, je bil v Vatikanu zunanji minister Miro Cerar.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
Daniel Paul Schreber je bil nemški sodnik, spoštovan, priljubljen pravni strokovnjak, ki je živel v drugi polovici 19. stoletja. Bil je direktor deželnega sodišča v Chemnitzu, kandidat za deželnega poslanca, kasneje nekaj časa tudi predsednik senata pri višjem deželnem sodišču v Dresdnu. A njegova profesionalna pot se je večkrat prekinila, bil je hospitaliziran, kot je kasneje zapisal sam, »zaradi bolezni na živcih«. O stanju njegove razsodnosti je odločalo celo sodišče (in prvotno razsodbo o neprištevnosti enkrat umaknilo).
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
V času vlade Mira Cerarja si je ministrstvo za kulturo zastavilo ambiciozen cilj. Želelo je prevetriti medijsko zakonodajo. Leta 2016 je za določitev zakonskih izhodišč naročilo pripravo medijske strategije, ki naj bi bila strokovna podlaga za kasneje sicer nesprejete zakonske spremembe. V strokovnih izhodiščih so zapisane težke besede o delovanju medijskega sklada. To so ugotovitve, »da njegovi cilji niso uresničeni«, »da državljani niso bolje in vsestransko obveščeni«, da »ni večje pluralnosti in večje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev«.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Steve Bannon, strateg zmage ameriškega predsednika Donalda Trumpa, te dni biva v uglednem pariškem hotelu La Bristol, ki stoji na ulici Faubourg Saint-Honoré. Ta del Pariza je res prestižen, modne trgovine, lokali za premožne in lepe, temne limuzine s čakajočimi šoferji – pa še Elizejske poljane so le korak, dva stran. Francoska tiskovna agencija AFP, s katero se je Bannon pogovarjal dan po evropskih volitvah, je pripisala, da za hotel plačuje 5400 evrov na noč. Bannon, nekoč je bil investicijski bančnik, z denarjem nima težav.
-
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Politika
V ponedeljek točno opoldne se je oglasila Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, ki jo vodi upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres. To je tisti cerkveni dostojanstvenik, ki je pred desetletjem sodeloval v finančnih špekulacijah mariborske nadškofije in finančnega holdinga Zvon, kasneje pa je bil na poziv papeža Frančiška prisiljen odstopiti. Zdaj je znova aktiven, napisal je tisočstranski Leksikon filozofije, znova govori o dobrem in človečnosti, že dobro leto pa vodi omenjeno komisijo, nekakšen cerkveni moralni organ, ki se rad oglaša ob družbeno pomembnih vprašanjih.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Politika
Tanja Fajon, evropska poslanka: Ne smemo podcenjevati pojavov novodobnega fašizma
Tanja Fajon je v Bruselj prišla leta 2001; bila je dopisnica RTV Slovenija. Tega časa se spominja kot obdobja evforije. Danes je Bruselj drugačen, manj je povezovanja, manj zaupanja, manj je iskanja skupnih poti. Nekatere države namenoma skrbijo zgolj zase, druge bolj zanimajo lokalne volitve kot pa skupna evropska prihodnost. »To ni dobro,« pravi, vendar ni črnogleda. Na volitvah pričakuje dovolj dober rezultat, čeprav raziskave javnega mnenja napovedujejo, da bo njena politična skupina S&D izgubila nekaj deset poslanskih sedežev; podobno projekcije napovedujejo tudi za EPP. Okrepile se bodo evroskeptične stranke, predvsem zaradi Nemčije in Francije. Fajonova pravi, da bi bilo najbolje, če bi se v Evropi oblikovala koalicija njene politične skupine ter drugih zelenih in levih strank.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Družba
Na nekaterih mestih po Ljubljani, na Gosposvetski, Šubičevi, Dunajski, tudi drugje, se je pojavil plakat, podoba golega ženskega telesa, po katerem grabi šest rok temne barve. Roke so pravzaprav na pol temne, slabo pobarvane, na njih so veliki prstani, ure, zapestnice, okrasje. Ne zdi se, da bi se ženska na fotografiji upirala. Plakat je brez pojasnila. Na njem je zapisano zgolj »#hatebetter«, sovraži bolje, sovraži drugače.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Bilo je pred več kot dvajsetimi leti, v parlamentu je še sedel Ivo Hvalica, tisti jezikavi poslanec SDS, ki se je razšel z Janezom Janšo. Hvalica je bil znan po dolgih poslanskih govorih, retoričnih biserih in spodrsljajih, gromovništvu, težko ga je bilo poslušati, a bil je vztrajen, zato je bil nekaterim všeč. Žrtev ni izbiral; nekoč je Nikolaju Žibertu, nekdanjemu podsekretarju za šolstvo, v govorni vnemi zabrusil, da je koruptiven, na ministrstvu naj bi se dogajal »čisti kriminal«. Žibert se je čutil razžaljenega in v dolgem odškodninskem postopku uspel. Hvalica je moral zaradi izrečenih besed v parlamentu skupaj s sodnimi stroški plačati okoli 10.000 sedanjih evrov. Šlo je za civilni postopek, v katerem so na koncu odločali ustavni sodniki in zapisali, da je Hvalica izrekel »jasen, konkreten in nedvoumen očitek korupcije, torej hudega kaznivega dejanja«, hkrati pa ni navedel nobenih dejstev, ki bi očitke potrjevali.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Družba
»Živijo v primežu individualizma, sanjajo o večji enakosti«
V povzetku izsledkov obsežne raziskave Slovenska mladina 2018/19, te dni so ga v sodelovanju z nemško Fundacijo Friedricha Eberta Stiftunga objavili slovenski raziskovalci z mariborske univerze, je zapisana na prvi pogled nenavadna ugotovitev; sicer je takšnih še več, a ostanimo predvsem na polju političnega in družbenega razvoja. Raziskovalci so po obsežnih intervjujih in anketiranju sklenili, da mladi v Sloveniji »močno podpirajo družbeno reformo v smeri demokratičnega socializma – družbena in gospodarska varnost za vse ter večja enakost so skoraj splošno sprejeta stališča«. Hkrati opozarjajo, da so »avtoritarne tendence med mladimi razmeroma šibke«, se pa lahko hitro okrepijo, še posebej, »če bi se gospodarske razmere (vključno z brezposelnostjo, gospodarsko blaginjo in neenakostjo) v prihodnosti poslabšale«.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Politika
Potem ko je bila v soboto na Gospodarskem razstavišču ustanovljena slovenska Domovinska liga, stranka, ki se po programskih načelih in imenu zgleduje po italijanski stranki Liga Mattea Salvinja, je po slovenskih internetnih portalih in medijih zavelo razkritje, kako sta se skregala odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, sicer podpredsednica nove stranke, in njen nedavni politični vzornik Janez Janša.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Politika
V sredo zjutraj je Martin Sellner, vodja avstrijskih identitarcev, svojim 31 tisoč sledilcem sporočil, da v Sloveniji živi časten človek. Mislil je na Janeza Janšo. »Hvala, gospod Janša! Časten človek. Hvala,« je zapisal in dodal članek avstrijskega časnika Die Presse, ki poroča, kako vodja opozicije v Sloveniji podpira gibanje Generacija identitete.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Družba
Mladi idrijski zgodovinar Miha Kosmač je pred dobrim letom izdal obsežno knjigo o etnično homogeni Evropi. V njej je obdelal na videz nezdružljivo, primerjal je povojno preselitev prebivalstva iz Istre s preselitvijo prebivalstva iz Sudetov. In razgalil nekaj mitov, recimo tega, da so jugoslovanske oblasti prisilile Italijane, da zapustijo Istro. Dokazal je tudi, da je glede Istre Italija igrala dvojno igro in da so se povojne migracije dogajale na podlagi sporazumov med državami, velja predvsem za povojno dogajanje na Češkem, kjer je bilo nasilja in prisilnih preselitev veliko več kot pa v Istri in Primorskem. A politika zgodovino rada zlorablja, enostavne resnice o italijanskem eksodusu pač prinašajo politične točke.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Politika
Kaj piše v sporazumu med Levico in vlado in zakaj še vedno ni podpisan?
Goran Lukić, neizprosni borec za pravice delavcev, je pred enim mesecem pisal RTV Slovenija in zastavil vprašanje, zakaj želijo zaposliti čistilke in čistilce, ki bodo delali prek zunanjega izvajalca. »Zakaj direktno ne zaposlite čistilk in čistilcev,« se je vprašal in dodal, ali »je RTV pozabila na prispevek lastne novinarke, ki je v oddaji Tednik poročala o izkoriščanju čistilk in čistilcev, zaposlenih pri zunanjem izvajalcu storitev«. Ker ni dobil odgovora, je ta teden na Kolodvorsko pisal še enkrat. Ponovil je svojo zahtevo: zunanje čistilke in čistilci morajo postati neposredno zaposleni čistilke in čistilci.
-
Zakaj je toliko ljudi očaranih nad novo slovensko vlado?
Zdi se, da je v Sloveniji vse idealno. Gospodarska rast ne pojenja zares, prepiri v politiki so umirjeni, če kdo naredi napako, se hitro poslovi, predsednik vlade Marjan Šarec se oglaša redko, a je v svojih besedah jasen, razumljiv. Tako je bilo recimo prejšnji teden, ko je obsodil italijanski politični revanšizem.
-
Kako so fojbe postale opravičilo za napade na slovensko manjšino in Slovence
V vasi Bazovica, nedaleč od italijansko-slovenske meje, stojita spomenika. Eden je slovenski, postavljen je v spomin bazoviškim žrtvam. Tam so bili septembra 1930 ustreljeni štirje antifašisti, člani TIGR-a, medvojne tajne domoljubne organizacije, obsojeni na prvem tržaškem procesu. Gre za skromen kamniti steber z imeni ubitih.
-
Po prvi svetovni vojni je tretjina slovenskega etničnega ozemlja pripadala sosednji državi, v Italiji je takrat živelo okoli 320.000 Slovencev. Bolj ko se je italijanska država fašizirala, bolj se je čutil italijanski pritisk po raznarodovanju. S prihodom Benita Mussolinija na oblast se je poitalijančevanje Primorske pospešilo, slovenski priimki in imena krajev so se spreminjali v italijanske, spremenili so okoli 50.000 priimkov in 1500 krajevnih imen. Prepovedali so slovenska (in hrvaška) kulturna društva, časopise, politične stranke.
-
Na eni izmed slovenskih šol so te dni prvošolčki pisali preizkus iz matematike. Lep, prijazen, didaktično zanimiv, barvit, z metuljčki, račkami, labirintom, žogicami, polžki. Namen preizkusa je bilo ugotoviti, ali otroci v prvi polovici šolskega leta dosegajo določeno raven znanja. Torej, ali znajo šteti do pet, ali znajo primerjati številke, ali prepoznajo pravila v slikovnem in geometrijskem vzorcu in podobno. Avtorji pisnega ocenjevanja so se potrudili, da je bil test prijazen do prvošolčkov. Res je bil. Test pa ima eno napako. Zelo obsežen je, dolg je šest strani, vsebuje 13 različnih nalog, samo naloga, kjer se preverja znanje v seštevanju in odštevanju števil, vsebuje 10 računov. Res preveč za šestletnike? Težko reči, a pred štirimi leti je na isti šoli podoben test za prvošolčke obsegal zgolj štiri strani, tudi zahtevanih standardov znanja je bilo manj.
-
Dr. Ljubica Marjanovič Umek: Starši soustvarjajo utrujene otroke
Ljubica Marjanovič Umek velja za eno izmed snovalk devetletke, še danes je članica strokovnega Sveta za splošno izobraževanje. Nad tem, kar je nastalo iz »njene devetletke«, bila je namreč med ključnimi snovalci šolske prenove s konca devetdesetih let, ni navdušena. Prav tako ni navdušena nad vlogo, ki so jo v šoli prevzeli starši.
-
Nekateri politiki radi pišejo. Winston Churchill je bil eden od njih, dobil je Nobelovo nagrado za literaturo, ali pa Vaclav Havel. Politikov, ki radi pišejo, je nekaj tudi v Sloveniji. Dramatik Tone Partljič je bil dolga leta poslanec LDS, nekdanji minister za kulturo in župan Trzina Tone Peršak piše romane, literarno ustvarjalen je bil pred sto in še malo leti Ivan Tavčar, ljubljanski župan, avtor Visoške kronike in Cvetja v jeseni. Zdaj, ko na političnem prizorišču ni več Dimitrija Rupla ali pa se ta pokaže zgolj tu in tam, je naslov najplodnejšega pisca dolgih romanesknih del prevzel Janez Janša, predsednik SDS. Janša je vedno rad pisal, v mladih letih kolumne, kasneje politične analize, memoaristiko, govore, po novem tudi zgodovinske povesti.
