Jure Trampuš
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
Daniel Paul Schreber je bil nemški sodnik, spoštovan, priljubljen pravni strokovnjak, ki je živel v drugi polovici 19. stoletja. Bil je direktor deželnega sodišča v Chemnitzu, kandidat za deželnega poslanca, kasneje nekaj časa tudi predsednik senata pri višjem deželnem sodišču v Dresdnu. A njegova profesionalna pot se je večkrat prekinila, bil je hospitaliziran, kot je kasneje zapisal sam, »zaradi bolezni na živcih«. O stanju njegove razsodnosti je odločalo celo sodišče (in prvotno razsodbo o neprištevnosti enkrat umaknilo).
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
V času vlade Mira Cerarja si je ministrstvo za kulturo zastavilo ambiciozen cilj. Želelo je prevetriti medijsko zakonodajo. Leta 2016 je za določitev zakonskih izhodišč naročilo pripravo medijske strategije, ki naj bi bila strokovna podlaga za kasneje sicer nesprejete zakonske spremembe. V strokovnih izhodiščih so zapisane težke besede o delovanju medijskega sklada. To so ugotovitve, »da njegovi cilji niso uresničeni«, »da državljani niso bolje in vsestransko obveščeni«, da »ni večje pluralnosti in večje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev«.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Steve Bannon, strateg zmage ameriškega predsednika Donalda Trumpa, te dni biva v uglednem pariškem hotelu La Bristol, ki stoji na ulici Faubourg Saint-Honoré. Ta del Pariza je res prestižen, modne trgovine, lokali za premožne in lepe, temne limuzine s čakajočimi šoferji – pa še Elizejske poljane so le korak, dva stran. Francoska tiskovna agencija AFP, s katero se je Bannon pogovarjal dan po evropskih volitvah, je pripisala, da za hotel plačuje 5400 evrov na noč. Bannon, nekoč je bil investicijski bančnik, z denarjem nima težav.
-
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Politika
V ponedeljek točno opoldne se je oglasila Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, ki jo vodi upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres. To je tisti cerkveni dostojanstvenik, ki je pred desetletjem sodeloval v finančnih špekulacijah mariborske nadškofije in finančnega holdinga Zvon, kasneje pa je bil na poziv papeža Frančiška prisiljen odstopiti. Zdaj je znova aktiven, napisal je tisočstranski Leksikon filozofije, znova govori o dobrem in človečnosti, že dobro leto pa vodi omenjeno komisijo, nekakšen cerkveni moralni organ, ki se rad oglaša ob družbeno pomembnih vprašanjih.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Politika
Tanja Fajon, evropska poslanka: Ne smemo podcenjevati pojavov novodobnega fašizma
Tanja Fajon je v Bruselj prišla leta 2001; bila je dopisnica RTV Slovenija. Tega časa se spominja kot obdobja evforije. Danes je Bruselj drugačen, manj je povezovanja, manj zaupanja, manj je iskanja skupnih poti. Nekatere države namenoma skrbijo zgolj zase, druge bolj zanimajo lokalne volitve kot pa skupna evropska prihodnost. »To ni dobro,« pravi, vendar ni črnogleda. Na volitvah pričakuje dovolj dober rezultat, čeprav raziskave javnega mnenja napovedujejo, da bo njena politična skupina S&D izgubila nekaj deset poslanskih sedežev; podobno projekcije napovedujejo tudi za EPP. Okrepile se bodo evroskeptične stranke, predvsem zaradi Nemčije in Francije. Fajonova pravi, da bi bilo najbolje, če bi se v Evropi oblikovala koalicija njene politične skupine ter drugih zelenih in levih strank.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Družba
Na nekaterih mestih po Ljubljani, na Gosposvetski, Šubičevi, Dunajski, tudi drugje, se je pojavil plakat, podoba golega ženskega telesa, po katerem grabi šest rok temne barve. Roke so pravzaprav na pol temne, slabo pobarvane, na njih so veliki prstani, ure, zapestnice, okrasje. Ne zdi se, da bi se ženska na fotografiji upirala. Plakat je brez pojasnila. Na njem je zapisano zgolj »#hatebetter«, sovraži bolje, sovraži drugače.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Bilo je pred več kot dvajsetimi leti, v parlamentu je še sedel Ivo Hvalica, tisti jezikavi poslanec SDS, ki se je razšel z Janezom Janšo. Hvalica je bil znan po dolgih poslanskih govorih, retoričnih biserih in spodrsljajih, gromovništvu, težko ga je bilo poslušati, a bil je vztrajen, zato je bil nekaterim všeč. Žrtev ni izbiral; nekoč je Nikolaju Žibertu, nekdanjemu podsekretarju za šolstvo, v govorni vnemi zabrusil, da je koruptiven, na ministrstvu naj bi se dogajal »čisti kriminal«. Žibert se je čutil razžaljenega in v dolgem odškodninskem postopku uspel. Hvalica je moral zaradi izrečenih besed v parlamentu skupaj s sodnimi stroški plačati okoli 10.000 sedanjih evrov. Šlo je za civilni postopek, v katerem so na koncu odločali ustavni sodniki in zapisali, da je Hvalica izrekel »jasen, konkreten in nedvoumen očitek korupcije, torej hudega kaznivega dejanja«, hkrati pa ni navedel nobenih dejstev, ki bi očitke potrjevali.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Družba
»Živijo v primežu individualizma, sanjajo o večji enakosti«
V povzetku izsledkov obsežne raziskave Slovenska mladina 2018/19, te dni so ga v sodelovanju z nemško Fundacijo Friedricha Eberta Stiftunga objavili slovenski raziskovalci z mariborske univerze, je zapisana na prvi pogled nenavadna ugotovitev; sicer je takšnih še več, a ostanimo predvsem na polju političnega in družbenega razvoja. Raziskovalci so po obsežnih intervjujih in anketiranju sklenili, da mladi v Sloveniji »močno podpirajo družbeno reformo v smeri demokratičnega socializma – družbena in gospodarska varnost za vse ter večja enakost so skoraj splošno sprejeta stališča«. Hkrati opozarjajo, da so »avtoritarne tendence med mladimi razmeroma šibke«, se pa lahko hitro okrepijo, še posebej, »če bi se gospodarske razmere (vključno z brezposelnostjo, gospodarsko blaginjo in neenakostjo) v prihodnosti poslabšale«.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Politika
Potem ko je bila v soboto na Gospodarskem razstavišču ustanovljena slovenska Domovinska liga, stranka, ki se po programskih načelih in imenu zgleduje po italijanski stranki Liga Mattea Salvinja, je po slovenskih internetnih portalih in medijih zavelo razkritje, kako sta se skregala odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, sicer podpredsednica nove stranke, in njen nedavni politični vzornik Janez Janša.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Politika
V sredo zjutraj je Martin Sellner, vodja avstrijskih identitarcev, svojim 31 tisoč sledilcem sporočil, da v Sloveniji živi časten človek. Mislil je na Janeza Janšo. »Hvala, gospod Janša! Časten človek. Hvala,« je zapisal in dodal članek avstrijskega časnika Die Presse, ki poroča, kako vodja opozicije v Sloveniji podpira gibanje Generacija identitete.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Družba
Mladi idrijski zgodovinar Miha Kosmač je pred dobrim letom izdal obsežno knjigo o etnično homogeni Evropi. V njej je obdelal na videz nezdružljivo, primerjal je povojno preselitev prebivalstva iz Istre s preselitvijo prebivalstva iz Sudetov. In razgalil nekaj mitov, recimo tega, da so jugoslovanske oblasti prisilile Italijane, da zapustijo Istro. Dokazal je tudi, da je glede Istre Italija igrala dvojno igro in da so se povojne migracije dogajale na podlagi sporazumov med državami, velja predvsem za povojno dogajanje na Češkem, kjer je bilo nasilja in prisilnih preselitev veliko več kot pa v Istri in Primorskem. A politika zgodovino rada zlorablja, enostavne resnice o italijanskem eksodusu pač prinašajo politične točke.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Politika
Kaj piše v sporazumu med Levico in vlado in zakaj še vedno ni podpisan?
Goran Lukić, neizprosni borec za pravice delavcev, je pred enim mesecem pisal RTV Slovenija in zastavil vprašanje, zakaj želijo zaposliti čistilke in čistilce, ki bodo delali prek zunanjega izvajalca. »Zakaj direktno ne zaposlite čistilk in čistilcev,« se je vprašal in dodal, ali »je RTV pozabila na prispevek lastne novinarke, ki je v oddaji Tednik poročala o izkoriščanju čistilk in čistilcev, zaposlenih pri zunanjem izvajalcu storitev«. Ker ni dobil odgovora, je ta teden na Kolodvorsko pisal še enkrat. Ponovil je svojo zahtevo: zunanje čistilke in čistilci morajo postati neposredno zaposleni čistilke in čistilci.
-
Zakaj je toliko ljudi očaranih nad novo slovensko vlado?
Zdi se, da je v Sloveniji vse idealno. Gospodarska rast ne pojenja zares, prepiri v politiki so umirjeni, če kdo naredi napako, se hitro poslovi, predsednik vlade Marjan Šarec se oglaša redko, a je v svojih besedah jasen, razumljiv. Tako je bilo recimo prejšnji teden, ko je obsodil italijanski politični revanšizem.
-
Kako so fojbe postale opravičilo za napade na slovensko manjšino in Slovence
V vasi Bazovica, nedaleč od italijansko-slovenske meje, stojita spomenika. Eden je slovenski, postavljen je v spomin bazoviškim žrtvam. Tam so bili septembra 1930 ustreljeni štirje antifašisti, člani TIGR-a, medvojne tajne domoljubne organizacije, obsojeni na prvem tržaškem procesu. Gre za skromen kamniti steber z imeni ubitih.
-
Po prvi svetovni vojni je tretjina slovenskega etničnega ozemlja pripadala sosednji državi, v Italiji je takrat živelo okoli 320.000 Slovencev. Bolj ko se je italijanska država fašizirala, bolj se je čutil italijanski pritisk po raznarodovanju. S prihodom Benita Mussolinija na oblast se je poitalijančevanje Primorske pospešilo, slovenski priimki in imena krajev so se spreminjali v italijanske, spremenili so okoli 50.000 priimkov in 1500 krajevnih imen. Prepovedali so slovenska (in hrvaška) kulturna društva, časopise, politične stranke.
-
Na eni izmed slovenskih šol so te dni prvošolčki pisali preizkus iz matematike. Lep, prijazen, didaktično zanimiv, barvit, z metuljčki, račkami, labirintom, žogicami, polžki. Namen preizkusa je bilo ugotoviti, ali otroci v prvi polovici šolskega leta dosegajo določeno raven znanja. Torej, ali znajo šteti do pet, ali znajo primerjati številke, ali prepoznajo pravila v slikovnem in geometrijskem vzorcu in podobno. Avtorji pisnega ocenjevanja so se potrudili, da je bil test prijazen do prvošolčkov. Res je bil. Test pa ima eno napako. Zelo obsežen je, dolg je šest strani, vsebuje 13 različnih nalog, samo naloga, kjer se preverja znanje v seštevanju in odštevanju števil, vsebuje 10 računov. Res preveč za šestletnike? Težko reči, a pred štirimi leti je na isti šoli podoben test za prvošolčke obsegal zgolj štiri strani, tudi zahtevanih standardov znanja je bilo manj.
-
Dr. Ljubica Marjanovič Umek: Starši soustvarjajo utrujene otroke
Ljubica Marjanovič Umek velja za eno izmed snovalk devetletke, še danes je članica strokovnega Sveta za splošno izobraževanje. Nad tem, kar je nastalo iz »njene devetletke«, bila je namreč med ključnimi snovalci šolske prenove s konca devetdesetih let, ni navdušena. Prav tako ni navdušena nad vlogo, ki so jo v šoli prevzeli starši.
-
Nekateri politiki radi pišejo. Winston Churchill je bil eden od njih, dobil je Nobelovo nagrado za literaturo, ali pa Vaclav Havel. Politikov, ki radi pišejo, je nekaj tudi v Sloveniji. Dramatik Tone Partljič je bil dolga leta poslanec LDS, nekdanji minister za kulturo in župan Trzina Tone Peršak piše romane, literarno ustvarjalen je bil pred sto in še malo leti Ivan Tavčar, ljubljanski župan, avtor Visoške kronike in Cvetja v jeseni. Zdaj, ko na političnem prizorišču ni več Dimitrija Rupla ali pa se ta pokaže zgolj tu in tam, je naslov najplodnejšega pisca dolgih romanesknih del prevzel Janez Janša, predsednik SDS. Janša je vedno rad pisal, v mladih letih kolumne, kasneje politične analize, memoaristiko, govore, po novem tudi zgodovinske povesti.
-
Igor Štiks, politični filozof: Danes je levica, žal, v glavnem pozabila na revolucionarno pot
Igor Štiks ni samo mednarodno priznan pisatelj, je seveda tudi to, a je poleg tega še aktivist, človek, ki, kot pravi sam, mu ni vseeno, kaj se dogaja v džungli, v katero je neoliberalizem preoblikoval naš svet. Morda je tudi zato, ker je begunec, rodil se je v Sarajevu in med vojno prišel v Zagreb, tako občutljiv za pojave fašizma in populizma, ki pretresajo Evropo. Ne želi pretiravati, ne straši, toda strukturne težave, zaradi katerih je pred desetletji v krvi eksplodirala Jugoslavija, so podobne težavam, s katerimi se zdaj spoprijemajo voditelji Evropske unije. Ni kriv samo neoliberalizem, ni kriv samo kapitalizem, pravi, veliko odgovornost za brezizhodni položaj nosijo tudi leva politična gibanja, ki si ne upajo razmišljati, pač pa svoje fantazije prelagajo na ramena levičarskih zvezdnikov. A iluzije so seveda pomembne, brez njih si že v izhodišču na pol mrtev.
-
Matjaž Gruden: Za normalno delovanje liberalne demokracije je bistvena socialna pravičnost
Matjaž Gruden je že več kot 20 let zaposlen v Svetu Evrope, zdaj vodi enega izmed direktoratov. Živi v Strasbourgu, zadnja leta je kolumnist dnevnika Večer, zanj piše pronicljive kolumne. Ni tipičen evropski funkcionar, govori neposredno, ostro, ne skriva se za diplomatskimi funkcijami, seveda vedno poudari, da gre za njegova osebna stališča in ne za stališča organizacije, v kateri je zaposlen, a morda tudi zaradi nje same, njenega ustroja, njenih temeljev nekompromisno vztraja pri pomenu, pravnem in civilizacijskem, evropske konvencije o človekovih pravicah. Zaskrbljen je, danes evropski konsenz razpada, razpada zavedanje, da brez solidarnosti in sočutja družba neha obstajati, ko vse to izgine, se začne dehumanizacija tistih, ki so v stiski, in tistih, ki jim ni mar. »Kadar pozabimo na soljudi, tudi sami nehamo biti ljudje,« pravi.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Politika
V petek, 16. novembra, je na kraljevem gradu v Budimpešti potekala letna konferenca Madžarov, ki ne živijo na Madžarskem. Tam so bili tudi Madžari iz Slovenije. Nagovoril jih je seveda predsednik madžarske vlade Viktor Orbán. Bil je slabe volje. Alenka Bratušek je že na zaslišanju za ministrsko mesto začela govoriti o tem, da bi morala Slovenija infrastrukturne projekte graditi sama. Madžari so si dostop do morja najprej poskušali zagotoviti s Hrvati, potem s Slovenci, zdaj pa bodo, tako Orbán, poskušali z Italijani. »V Trstu imamo možnost za pridobitev večinskega lastništva v nekaterih delih pristanišča in zagotovitev varnejšega dostopa do morja za madžarsko blago,« je dejal Orbán in zraven še vljudno okrcal sestrsko SDS, ker je sodelovala pri referendumu o drugem tiru.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Politika
Občina Radenci je ena izmed manjših slovenskih občin, velika je 33 kvadratnih kilometrov, v njej živi malo več kot 5000 ljudi. Volilnih upravičencev je 4388. Poznani so predvsem po zdravilišču, po termalni vodi Radenska – polnilnico ima od leta 2015 v lasti češka družba Kofola, ki jo je kupila od zadolžene Pivovarne Laško – ter od nedelje po novem županu Romanu Leljaku. Leljak, ki je trenutno znan kot ljubiteljski raziskovalec zgodovine, je v drugem krogu lokalnih volitev za 143 glasov premagal županskega kandidata SD Emila Šmida. Nekdanji župan Radencev Janez Rihtarič na volitvah ni kandidiral.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Politika
Domen Savič je internetni medijski aktivist, ki se ukvarja z vprašanjem etike novinarstva in oglaševanja. Pred tremi leti je organiziral projekt »Dajmo medije v medije«, s katerim je poskušal oglaševalcem razložiti, da ni vseeno, komu in zakaj dajejo oglaševalski denar. Bil je to čas zgodbe o mariborskem ravnatelju, ki je po medijski zlorabi spolne afere storil samomor. Savičev tedanji pritisk je bil uspešen. Nekatera podjetja so (začasno) prekinila oglaševanje v Slovenskih novicah.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Politika
Lokalne volitve so bile v Sloveniji tudi pred natančno 20 leti. Takrat so na teh volitvah še zmagovali predstavniki parlamentarnih strank. Če pogledamo zgolj mestne občine, je že bilo tako: v Ljubljani je zmagala Viktorija Potočnik (LDS), v Mariboru Boris Sovič (ZLSD in Desus), v Celju Bojan Šrot (SLS), v Kranju Mohor Bogataj (LDS) … V prav vseh mestnih občinah so pred 20 leti župani postali kandidati, ki so jih predlagale in podprle parlamentarne stranke.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Družba
Barbara Rajgelj: Nekoč so bile vsega krive samske ženske, potem geji in lezbijke, pa izbrisani ...
Barbara Rajgelj je pravnica, docentka in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Je hkrati tudi veliko več kot to, vodi recimo program ljubljanskega lokala Pritličje, ki središče mesta napolnjuje z glasbo in družbeno relevantnimi vsebinami. A Barbara Rajgelj je predvsem aktivistka, ni ji vseeno, kaj se dogaja okoli nje, in to spreminja, aktivno, neposredno. Odpira nove teme. Naslednji teden se bo recimo tudi v Pritličju zgodil Grounded, festival elektronske glasbe in kritične misli, ki se bo ukvarjal z vprašanji intime v času umetne inteligence.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Družba
Ko je bila Samra Dervišević stara 17 let, se je odločila, da se pokrije s hidžabom, islamskim pokrivalom, ki zakriva lase, obraza pa ne. Samra Dervišević izvira iz verne družine, njeni starši so redno molili, že od mladih nog je obiskovala verouk. Ko je dopolnila 18 let, je stopila korak dlje, začela je nositi rokavice in nikab, obleko, ki zakrije vse telo, vidne ostanejo samo oči. »V tem obdobju življenja me je močno zanimala duhovnost. Začela sem spoznavati, kakšne cilje imam v življenju in kaj me zanima, imela sem občutek, da je moje življenje nepopolno, da mu nekaj manjka. Začela sem spoznavati svojo vero islam, veliko sem brala. Zame je zakrivanje vrhunec predanosti Bogu in krona mojih prepričanj, mojega verovanja. Predstavlja mojo osebnost, lastnost. Je vzrok moje sreče,« pravi.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Družba
*Pojasnilo uredništva Mladine: Mestna knjižnica Ljubljana je dogodek, ki ga obravnava spodnji članek, na dan izida 43. št. Mladine odpovedala. Spodnji zapis objavljamo v izvirni obliki.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Ekonomija
Enajstega oktobra je imel Ivo Boscarol, podjetnik, izdelovalec ultralahkih letal, predavanje, ki ga je pripravil ajdovski Inštitut za mladinsko politiko. Šlo je za predavanje v sklopu razprav o podjetništvu, katerih namen je sporočiti mladim, »da sta za uspeh v življenju potrebni potrpežljivost in vztrajnost« in da so v življenju pomembni »trdo delo, tveganje, znoj in negotovost«.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Družba
Za intervju s profesorjem dr. Mladenom Dolarjem smo se dogovarjali nekaj mesecev, veliko predava, potuje, piše, a ni preveč optimističen, »zapleteno je«, pravi, »težko«. Družba se hitro spreminja, kar je bilo nekoč neizrekljivo, postaja standard. Zato smo se pogovarjali o govoricah, o tej gmoti laži, ki zmagujejo nad umom, o tem, kako znajo ta fenomen nekateri hitro zlorabiti, ko namesto pravih družbenih problemov – neenakost je eden izmed njih, vsemogočnost trga drugi – za nasprotnike postavijo ali Jude ali migrante ali tujce ali kogarkoli, ki je drugačen. Kako se temu upreti? Kaj manjka levici? Zakaj je Evropska unija kljub vsem svojim napakam vseeno nekaj, za kar se splača boriti, ne samo splača, razsvetljenske ideje nas pravzaprav zavezujejo, če ne bi bilo razsvetljenstva, ne bi bilo demokracije.
