Jure Trampuš
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
Je Borut Pahor res nepremagljiv?
Borut Pahor, človek, ki »objema svet« in ki, sodeč po zadnjih slikah na Instagramu, v New Yorku med političnimi aktivnostmi rad tudi teče v okolici stavbe Združenih narodov, pa tudi v Radencih – kaj je sploh tisto, česar nima rad –, velja za nespornega kandidata na novembrskih predsedniških volitvah. Zdi se, da ga nihče ne more premagati. V Sloveniji naj skratka ne bi bilo resnega politika, javne osebe, ki bi mu bila konkurenčna. Morda bi ga v Ljubljani premagal Zoran Janković, ne pa seveda v celotni Sloveniji. Za Pahorjevo navidezno moč je več vzrokov, dva od njih sta slog njegovega predsedovanja in politična kilometrina, tretji je ustavna vloga predsednika republike, ki, vsaj na prvi pogled, predsedniku daje zgolj predstavniško funkcijo, pa četudi bi morala biti njegova vloga veliko vplivnejša in pomembnejša od zgolj fotografiranja za Instagram.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Kdor misli, da je slovenska obveščevalna služba (Sova) prijaznejša od ameriških, ruskih, britanskih, nemških, kitajskih ali kakšnih drugih, se seveda moti. Vse obveščevalne službe na svetu so prepričane, da imajo preveč omejitev in premalo pristojnosti, vse trdijo, da pretirano sklicevanje na človekove pravice škodi nacionalnemu interesu. Kot je pokazal Edward Snowden, nekdanji uslužbenec NSA, ki je danes skrit nekje v Rusiji, so ZDA leta neselektivno in množično zbirale elektronske podatke o ameriških državljanih, o tujih politikih, novinarjih, intelektualcih, zbirale so vse, kar so lahko, a to ironično ni preprečilo razmaha vojn in terorizma, je pa pokazalo, da živimo v steklenem stolpu, kjer represivni organi o nas vedo vse.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Družba
Bojana Potočnik v Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju uči slovenščino. Že pred leti je javno govorila o nesmiselnosti varčevanja v šolstvu, o napakah politike in stroke, a se zdi, da je niso poslušali, stvari se v šolstvu niso bistveno spremenile. »Ni mi vseeno,« pravi. »Nočem biti Angelca Likovič, nikakor, a v šoli je narobe preveč stvari.« Kaos, ki naj bi grozil devetletki, jo lahko pokoplje. Bojana Potočnik ima svoj poklic rada, dejavna je v gledališkem krožku, njena predstava Prosto po Gorencu je nedavno dobila laskave pohvale na območnem srečanju gledaliških skupin. Rada ima tudi poezijo, predvsem Srečka Kosovela. V njeni učilnici je veliko citatov angleškega pisatelja Roalda Dahla. »Duhovit je, nagajiv, s srcem na strani otrok.«
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Politika
Božo Predalič, človek, ki je začel kot cvetličar, nadaljeval kot generalni sekretar Janševih vlad, v vmesnem času pa pod patronatom političnega tovariša dr. Lovra Šturma še doktoriral na temo dvojne volilne pravice narodnih manjšin, se je v zadnjem obdobju veliko ukvarjal z Novo24, medijem v službi resnice. Bil je eden izmed koordinatorjev ustanovitve.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Politika
Nevarno spreminjanje šolskega sistema
Ko je premier Miro Cerar lani aprila obiskal Zavod svetega Stanislava v Šentvidu, je bilo jasno, da se največja parlamentarna stranka SMC ne bo zmogla izogniti odločitvi ustavnega sodišča o tem, da mora biti financiranje zasebnih in javnih osnovnih šol izenačeno. »Zakon bo čim prej sprejet,« je Cerar obljubil ljubljanskemu pomožnemu škofu Antonu Jamniku.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Družba
Ni naključje, da je na blogu Kavarne Hayek, slovenskem spletnem portalu, kjer se zavzemajo za ekonomsko svobodo in svobodo posameznika (za absolutni liberalizem, pravzaprav), objavljen članek, ki brani napovedani nastop hrvaškega pevca Marka Perkovića - Thompsona v Mariboru. »Ne gre za to, da bi Thompsonove pesmi opevale hrvaško domoljubje. Ne, težava je domoljubna pesem kot taka. Levičarji sovražijo vse, kar diši po patriotizmu, sovražijo vse pesmi, ki opevajo žrtvovanje in boj za svojo državo ali narod,« so zapisali (in pozabili na celoten opus partizanskih pesmi). Nato so nadaljevali, da je nasprotovanje ustaškemu pozdravu »Za dom spremni« povsem enako nasprotovanju historičnemu grbu dežele Kranjske, modremu orlu s krono na glavi, ki so ga med drugo svetovno vojno domobranci uporabljali kot svoj znak. »Globalistični levičarji iz Slovenije se bojijo Slovencev, ki bi tako kot Thompson razmišljali o domoljubju, svobodi, narodu.«
-
22. 3. 2017 | Politika
Zjutraj je skupina protestnikov poskušala ustaviti deportacijo družine Korba-Sulejman na Hrvaško, ker so slovenski pravosodni organi odločili, da družina v Sloveniji ne more zaprositi za azil. To so storili kljub temu, da je bil otrok rojen v Sloveniji in da ima njegova mati zdravstvene težave.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
Strah, ščuvanje in nespretni sekretar
»Resnično me je sram, da sem Slovenka. Izviram s Škofij, moja družina je živela tukaj, moji starši,« je v soboto popoldne v središču Škofij, majhnem naselju le streljaj od slovensko-italijanske meje, razočarano razlagala Odinea Zupin.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Vladne stranke utrjujejo diskriminacijo med različnimi partnerskimi zvezami
Ministrica Anja Kopač Mrak je pripravila ambiciozno reformo družinskega zakonika, uvajajo se posebna družinska sodišča, predvidene so posvojitve vnukov, nov način odločanja o zakonskih in družinskih sporih … A kot vedno se je znova zapletlo na začetku, pri pojmu zakonske zveze. Četudi se zakon ne dotika pravic istospolnih partnerjev, kakor je bilo leta 2012, ko je družinski zakonik padel na referendumu, je konservativne sile znova zmotila definicija zakonske zveze. Ta naj bi bila preohlapna in žaljiva. Na seji sta ministričin predlog najbolj napadala Metka Zevnik in Aleš Primc, za njimi pa predstavniki NSi.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Matjaž Hanžek, poslanec Združene levice, je vojsko služil še v zlatih časih Jugoslavije, bil je le malo starejši od drugih, ko so ga, 28-letnika, poslali v Smederevo med tankiste. Za sabo je imel pesniško-uporniško obdobje nagajanja oblasti, tako da so bili v vojašnici vnaprej obveščeni, kdo prihaja iz Slovenije. »Nisem niti vedel, zakaj bi moral zapravljati čas, hkrati sem načelno proti militarizaciji družbe, zato sem pred odhodom stavil s prijatelji, da mi bo uspelo iz vojske priti do 29. novembra,« se spominja Hanžek. »Veliko znancev, ki niso želeli služiti, se je vojski uprlo z agresijo, a so naredili napako, ravno vojska je tista, ki zna obvladati nasilje. Sam sem ubral drugačno taktiko, delal sem vse, kar sem moral, dvojno, še več, javljal sem se, čistil sem stranišča, kar je bilo kasneje dokaz, da sem nor. Težave sem imel le z zdravnikom, ki ni verjel, da sem zmešan, dajal mi je tablete, a jih nisem pogoltnil. Po nekaj tednih so me poslali na medicinsko akademijo v Beograd, tam pa sem dobil diagnozo, da sem psihoneurosis nuclearis. Stavo sem dobil. V Ljubljano sem se vrnil tri dni pred dnevom republike.«
-
3. 3. 2017 | Politika
Brez komentarja.
-
Zakaj islam? Vprašanje je odveč, islam, kulturno-religijski sistem, njegove različice in podtoni, njegova zgodovina in prihodnost, oblikuje sodobni svet. Podobno kot sodobni svet oblikujejo tudi krščanstvo, budizem, hinduizem, judovstvo, konfucianizem ali pa ateizem, sekularna država, popularna kultura. Dogajanja na svetu ne moreš razumeti, ne da bi poznal teh in še mnogo drugih vrednotnih sistemov, religij, ideologij, matric.
-
Dr. Dragan Petrovec je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo in profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, nekaj let je bil tudi vodja ženskega zapora na Igu, kjer je eksperimentalno in uspešno uvedel bolj odprt režim. Vseskozi zagovarja drugačen pogled na kaznovanje, ne zagovarja represije, je velik nasprotnik dosmrtnega zapora in, jasno, tudi smrtne kazni.
-
Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, režiser
Vinko Möderndorfer je vsestranski kulturni ustvarjalec, poleg drugega opravlja tudi funkcijo predsednika upravnega obora Prešernovega sklada. Bil je slavnostni govornik na prireditvi ob podelitvi Prešernovih nagrad in v govoru nenavadno ostro spregovoril o položaju, v katerem so se znašli umetniki. »Slovenska umetnost kljub današnjemu prazničnemu dnevu klavrno životari, crkuje v lakoti in pomanjkanju,« je dejal in grozeče nadaljeval, da bomo izgubili vse, če bomo izgubili umetnost. Zato je v prvi vrsti kriva politika. Ne samo zaradi nepotrebnega varčevanja na plečih kulturnih delavcev, pač pa zato, ker ne pozna etične drže. »Ni vse denar, ni vse poslušnost in uslužnost do velikih in močnih, nekaj velja tudi pokončna, samozavestna, kulturna in etična drža. Če je nimate, če jo pogrešate, vam lahko pri tem pomaga umetnost. Umetnost ne gradi zidov, umetnost jih podira!« Politiki, ki so sedeli v prvi vrsti Gallusove dvorane, so govor spremljali z vidnim nezadovoljstvom.
-
V torek, 24. januarja, je na poseben obisk v Vatikan prišel Matthew Festing, princ in veliki mojster Suverenega malteškega viteškega reda. Festing prihaja iz vplivne angleške družine, je ljubitelj lova na lisice, njegov oče je bil vojaški feldmaršal, v materini rodbini pa je bilo veliko rekuzantov, katolikov, ki se niso želeli podrediti anglikanski cerkvi. Med predniki velikega mojstra Festinga naj bi bil celo svetnik, londonski mučenec Hadrijan Fortescu. Zgolj kot opomba – med obiskom v Vatikanu, oktobra 2016, je Festingu zaradi »neprecenljivega prispevka k mozaiku globalne humanitarne dejavnosti« državni red za izredne zasluge podelil Borut Pahor. Festing je skratka pomemben, vpliven, spoštovan mož.
-
Zavrtimo si čas za kakšno desetletje in še malo nazaj, v dobo Donalda Rumsfelda, ameriškega obrambnega ministra v času vladavine Georgea Busha, mlajšega. V čas Guantanama, ko so na Kubi pristajala letala, polna »nelegalnih borcev«, ki so jih Američani pridno nabirali in kupovali po Afganistanu, Pakistanu in še kje. Za te »izmečke«, za »najhujše od najhujših«, niso veljala nikakršna pravila, ni bilo domneve nedolžnosti, ni obstajala odvetniška pomoč, pravica do telefonskega klica, večina izmed njih ni vedela niti, kje so, samo sedeli so v majhnih kletkah, oblečeni v oranžne uniforme, vsak s svojo številko in z vrečo na glavi. Američani so jih zasliševali, mučili in s tem ustvarjali »svobodnejši svet«.
-
Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar
Novogoričan Luka Lisjak Gabrijelčič na Central European University v Budimpešti končuje doktorat o nacionalizmih. Je urednik revije Razpotja ter portala Kritika konservativna, nekoč je bil aktiven član SDS, pa je stranko zapustil. Zase pravi, da je konservativni intelektualec, je predstavnik mlade generacije desnih mislecev, ki počasi zapuščajo enostaven svet manihejske delitve po črti Janša - Kučan, kar je sveže in novo.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Politika
Donaldu Trumpu so dva dni pred volitvami odvzeli dostop do osebnega Twitter računa. Pravzaprav so Trumpa, tako je poročal New York Times, svetovalci prepričali, naj ga tik pred volitvami neha uporabljati na način, kot ga je doslej. Naj raje ne piše žaljivih tvitov, naj jih ne objavlja sredi noči, naj se zadrži. Namesto Trumpa so začeli tvitati njegovi svetovalci. Twitter je družbeno omrežje, kjer se zaradi oblike sporočanje hitro pripetijo rasistični in šovinistični zdrsi, prostora je tako malo, da se človek hitro razgali. Trumpu ni zdrsnilo, njegov politični govor je identičen njegovim sporočilom na Twitterju, poenostavlja in žali. Trump je demagog, ki zna uporabljati zgolj kratke stavke. Twitter je za takšna politična sporočila idealen. Poteza svetovalcev je bila logična in uspešna. Trump je na volitvah zmagal, njegovi tviti bodo postali politična realnost.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Svet
V soboto je bil za katoliško cerkev velik dan. Papež Frančišek je za svetnico razglasil mater Terezo, redovnico albanskega rodu, prijateljico ubogih, angela revnih iz Kalkute. »Vedno je branila človeška življenja,« je dejal papež Frančišek, »bodisi nerojena bodisi zavržena.« In dodal, da je najvplivnejšim ljudem sveta govorila, naj priznajo krivdo za povzročanje revščine, »za zločin, ki so ga zagrešili«.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Družba
Aheda Zanetti ima libanonske korenine, živi z Avstraliji, ukvarja se z modo. Leta 2004 je ustvarila »hijood«, pokrivalo za muslimanke, ki se ukvarjajo s športom. Na olimpijskih igrah v Pekingu ga je uporabljala Rukaja Al Ghasra iz Bahrajna. Aheda Zanetti je oblikovala tudi burkini, posebno plavalno obleko, namenjeno tistim, ki na plažah ne želijo razkazovati svojega telesa. Burkini je postal uspešnica, Zanettijeva naj bi jih doslej prodala več kot 700.000. Burkini, kot pravijo na spletni strani trgovine, naj bi bil oblikovan v skladu z islamskimi pravili oblačenja, kar naj bi potrdile številne islamske skupnosti, hkrati pa predstavlja »svobodo, prilagodljivost, zaupanje«. »To je najboljša obleka, ki sem jo kupila zase in za hčerko,« lahko na spletni strani podjetja Ahiida preberemo izpoved neke Asme Adam iz Portugalske. »Bila sem zelo vesela, da sem spoznala nekoga, ki je oblikoval aktivna oblačila za ženske, ki poudarjajo skromnost in dostojanstvo. Nisem muslimanka, sem katoliške vere, a se vseeno ne oblačim kot večina ljudi v mojem okolju,« je dodala neka Sophia iz ZDA.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Politika
Kdor bere površne medijske zapise ali posluša neuke politike z jasno politično agendo, bo hitro sprejel tezo, da je današnji islam največja grožnja svetovnemu miru in civilizaciji človekovih pravic, kakršno naj bi poznali na Zahodu. Kot vedno pa površne zaključke sklepajo tisti, ki so nevedni, in tisti, ki namenoma zavajajo. Ni res, da je islam kot religiozno gibanje sam po sebi nasilen idejni sistem, ki želi dominirati svetu; ima svoje težave, povezane z odnosom do modernosti, skuša se reformirati, a izhodiščna ideja Korana ni nasilje. Prav tako ni res, da so teroristični napadi, četudi storjeni z besedami preroka na ustih, doktrinarno pogojeni, zapovedani z domnevnim božjim ukazom.
-
8. 7. 2016 | Mladina 27 | Družba
Glas ljudstva je spregovoril. Potem ko so mediji poročali o tragični zgodbi deklice, ki naj bi jo pretepala in zanemarjala mati in njen partner, zaradi česar je kasneje v bolnišnici umrla, so ljudje ponoreli. Zmešalo se jim je, v navidezni anonimnosti lastne tipkovnice so na Facebooku in drugod pisali sestavke o tem, kaj bi morali storiti z osumljencema.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Tistega četrtka, 27. junija 1991, se je izredna seja tedanjega predsedstva Slovenije začela že ob sedmih zjutraj. Na ulicah so bili tanki, prodirali so proti mejnim prehodom, proti letališču Brnik, primorske mejne prehode je vojska že zasedla, teritorialna obramba in milica pa barikad še nista branili. Armadni tanki so brez resnih težav hrumeli po državi.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Družba
Martin Premk je zgodovinar, nekaj časa je delal v Vojaškem muzeju Slovenske vojske v Pivki, a je zaradi mobinga nadrejenih častnikov to delovno mesto zapustil. Doktoriral je pri dr. Božu Repetu na temo poljanske vstaje in boja proti okupatorju v Sloveniji leta 1941. Nekateri mu očitajo, da je partizanski zgodovinar, te označbe se ne brani, trdi, da vseskozi dela strokovno, čas druge svetovne vojne pa je zanj čas nastanka slovenske države. Zdaj je poslanec Svobode, v politiko je zašel po naključju, pravzaprav zaradi vlade Janeza Janše. V parlamentu je med drugim član odbora za kulturo, ki je prejšnji teden obravnaval vprašanje muzeja osamosvojitve. Glede tega muzeja je zelo oster, kar so si zamislili, pravi, ni zgodovina, pač pa propaganda. A ima še eno posebnost, v prejšnji službi so ga sodelavci klicali »Oklepnik«, v mladih letih se je namreč izučil za tankista, v Pivki pa je včasih vozil tudi kakšen star tank. To še vedno počne in prostovoljno pomaga pri vzdrževanju voznih tankov in drugih vozil v Pivki.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Zatrta pravica do izobraževanja
Morda se je pomladi še zdelo, da gre za naključje, nepozornost, začetniško napako. Osmega aprila je namreč vlada sredi strogega lockdowna na hitro odprla vulkanizerske in avtomehanične delavnice, avtopralnice, hkrati pa so ostale zaprte knjigarne, knjižnice, šole. Avtomobili so postali pomembnejši od knjig, avtomobilske gume od znanja, a kot zapisano, pomladi je bilo vse novo, napake pri obvladovanju epidemije so bile logične.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Politika
V sredo, 14. oktobra, mesec in pol je od tega, je vlada na seji sprejela sklep, da se uvede šolanje na daljavo za vse študente, dijake in učence od 6. razreda. Po jesenskih počitnicah so šole nehali obiskovati tudi preostali učenci, za večino otrok pa so se zaprli vrtci.
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Politika
Prav je, da ustavni sodniki razmišljajo različno, tudi če odločitve sprejemajo s tesno večino, to le pomeni, da gre za ustavno vprašanje, pri katerem bi se sodišče lahko odločilo drugače. Svet ni nikoli črno-bel in enako je tudi z interpretacijo pomena ustavnih določb.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Politika
Iztekel se je podaljšani rok za javno razpravo o svežnju medijskih zakonov, ki so ga sredi poletja pripravili na ministrstvu za kulturo. Rok je bil podaljšan zaradi ogorčenja strokovne javnosti, predstavnikov medijev, dela politike. Glavni namen pripravljenih zakonodajnih rešitev je krnitev moči javne televizijske hiše, poskus prevzema te hiše. Danes, nekaj tednov kasneje, se stvari niso spremenile. Na ministrstvu za kulturo (še) niso predstavili popravljene različice zakonskih predlogov in po vsej verjetnosti je tudi ne bodo. V stranki SDS medije razumejo kot oviro, kot sovražnike, ker ne poročajo tako, kakor bi morali. Povsem enako je na Bledu govoril predsednik češke vlade Andrej Babiš, ki je britanski Guardian in nemški Spiegel obtožil, da širita »lažne novice«. Poročanje »liberalnih medijev« je napačno predvsem zato, ker je kritično in avtonomno. Enako kot Babiš misli Janez Janša.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Družba
Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da vlada Janeza Janše ne mara medijev. Konkretneje, nekateri člani vlade jih ignorirajo, drugi prezirajo, premier proti njim vodi vojno. Eden od bolj prefinjenih poskusov diskreditiranja medijev in novinarjev je vlaganje zahtev po popravku. Zakon ga dovoljuje ne glede na to, ali so trditve, zapisane v popravkih, upravičene ali ne. Pri takšnem početju je najvztrajnejše ministrstvo za kulturo, kar je logično, saj nanj in na delo ministra Vaska Simonitija in državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc leti veliko medijskih kritik.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Politika
Svoboda misli proti dogmatičnosti
Francka Strmole Hlastec je bila v preteklosti, od takrat je minilo že precej časa, predsednica vrhovnega sodišča. Bila je imenovana še globoko v socializmu, leta 1981, seveda je bila tudi članica komunistične partije. A ko jo je po osamosvojitvi Demos želel razrešiti, je protestno odstopila.
