Jure Trampuš
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Politika
Ministrstvo za kulturo je 23. 6. razrešilo stare člane strokovne komisije, ki je ocenjevala projekte, prijavljene na t. i. medijski sklad. Minister Vasko Simoniti si je zaželel ljudi, ki jim zaupa. V novo strokovno komisijo so bili imenovani: Mitja Štular, nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija in ognjevit podpornik aktualne vlade, Borut Rončević, nekdanji državni sekretar na ministrstvu, ki ga je v času druge Janševe vlade vodil Žiga Turk, Matej Makarovič, profesor sociologije na Fakulteti za uporabne družbene vede, znan po širjenju tez o neuravnoteženem medijskem prostoru, in Jonatan Vinkler, literarni zgodovinar, ki javno zagovarja politiko SDS. Od stare komisije je ostala le mariborska profesorica Suzana Žilič Fišer, že leta neopazna stalnica teh ali onih skupin, ki določajo medijsko politiko.
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Politika
Varujemo demokracijo, ne pa mej
Predstavljajte si, da ste nekje v Savojskih Alpah, blizu italijansko-francoske meje, in v enem izmed narodnih parkov občudujete okolico in bele vršace. Nenadoma pa se od nekod prikaže nekdo, ki je videti kot vojak, in vam grobo ukaže, da pokleknite na tla. Da je prepričljivejši, si pomaga s puško in jo uperi v vašo glavo. Zdaj zdaj bo repetiral. Prestrašeni dvignete roke in pokleknete. Nato vas ta domnevno vojaška oseba vpraša, ali ste slučajno tujec, kriminalec, morda celo begunec, musliman, Afričan, saj je vaša koža sumljivo temna. Ko razložite, da ste državljan Evropske unije, navaden civilist, ki se sprehaja naokoli, se uniformiranec s puško opraviči in odide naprej na lov na nove sumljive osebe.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je članica stranke SMC. V ponedeljek je imela videokonferenco z drugimi pravosodnimi ministri držav članic EU in je po njej povedala, da »morajo biti ukrepi, ki se izvajajo v odziv na pandemijo, sorazmerni, torej se izvajati izključno z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi, v skladu z ustavo in časovno omejeni«.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
Ni res, da je nad ustavnim sodiščem le modro nebo. Nad njim je Evropsko sodišče za človekove pravice. Odločbe slovenskih ustavnih sodnikov, branikov demokracije in človekovih pravic, so plod družbenih razmerij, personalne sestave, aktualnega družbenega razpoloženja. Ustavni sodniki so samo ljudje, so pravniki, vrhunski strokovnjaki, pa vendar se lahko tudi motijo. A v demokratični državi velja, da se odločbe ustavnega sodišča ne glede na vsebino upoštevajo. Edino, kar je pogojno dopustno, je sprememba ustave, ustavni zakon, ki ga potrdi vsaj 60 poslancev državnega zbora.
-
Tisti drugi se vedno manifestira v obrazu, njegov obraz nas nagovori, naslavlja, nam daje etično zahtevo – tukaj sem, to sem jaz; in šele ko drugega uzreš v obraz, ga lahko pripoznaš, njega in hkrati samega sebe. O vsem tem, o filozofiji obraza je že pred desetletji pisal francoski filozof Emmanuel Lévinas. Očitno ga v teh krajih vsi niso prebirali. Recimo direktorji največjih slovenskih medijev, ki so v zadnjih letih pokleknili, ki so sklenili pakt s hudičem, in namesto naslovne strani časopisa, namesto obraza, objavili plačane oglase za različna podjetja. Na njihovem obrazu je ostal samo logotip.
-
Dodatni milijoni za Slovensko vojsko
Te dni je bila v Sloveniji na obisku posebna Natova delegacija, ki je na ministrstvu za obrambo in v generalštabu preverjala, kakšno je stanje Slovenske vojske. Pričakovano je bila nezadovoljna. Kot je poročal Radio Slovenija, po mnenju Natovih inšpektorjev stvari pri nas ne potekajo v pravo smer, preveč stopicamo na mestu, Slovenija naj bi kljub političnim obljubam v razvoj obrambnega sistema še vedno vlagala premalo denarja, hkrati pa našim vojakom še zdaj ni uspelo sestaviti prve srednje bataljonske skupine. Slovenija naj bi bila skratka breme za druge članice Nata. Gre sicer za neuradne podatke iz sklepov poročila inšpektorjev, ki naj bi jih poleti obravnavali tudi na sestanku obrambnih ministrov držav članic.
-
Nekaj deset kilometrov severno od Berlina leži nekdanje koncentracijsko taborišče Sachsenhausen, eno prvih taborišč, zgrajenih v nacistični Nemčiji. Bilo je model za vsa druga, vključno s sistemom barak, žičnatih ograj, hišnim redom, krematorijem, plinskimi celicami in napisom »Arbait macht Frei«, delo osvobaja. Nastalo je julija 1936 pod budnim očesom Heinricha Himmlerja. Na začetku so tja pošiljali politične zapornike, homoseksualce, Jehovove priče, komuniste, Rome, v času vojne pa še Poljake, ruske ujetnike, Jude in mnoge druge – tudi Slovence, med njimi Igorja Torkarja in Prežihovega Voranca. V taborišču je bilo med vojno skupno zaprtih 200 tisoč ljudi, umrlo jih je 30.000.
-
Zujf, zloglasni zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je nastal v času varčevalne mrzlice in druge Janševe vlade, je vseboval nekaj neustavnih členov, nekaj je bilo v njem tudi neumnosti. Med njimi je bilo zakonsko določilo, s katerim je 2. januar postal navaden delovni dan. Razlogi naj bi bili ekonomski. Ukrep ni trajal dolgo. Štiri leta kasneje ga je navkljub hrupu in tarnanju delodajalcev in GZS, češ da bodo stroški strašansko narasli, kot dela prostega znova ustoličila Cerarjeva vlada. Polemike o smiselnosti tega, da je 2. januar dela prost dan, so se pojavile tudi letos. Razlog naj bi bilo dejstvo, da je v večini evropskih držav to navaden delovni dan. Drugi januar naj bi bil skratka ostanek socializma, saj je dela prost dan le še v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. To je res.
-
Magnificovi božični koncerti so se zgodili nekako po naključju. Prvi je bil na mariborskem Lentu, potem so se kar nadaljevali, preselili so se v ljubljansko Cvetličarno pa v Kurzschluss na Gospodarskem razstavišču, zadnjih nekaj let še v Stožice.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Pregled leta: Čas je za zeleno, čas je za ženske
Ursula von der Leyen je prva ženska, ki vodi evropsko komisijo. Njena komisija je prva v zgodovini EU, v kateri na komisarskih stolčkih sedi skoraj toliko žensk kot moških (12 vs. 15). Decembra je ponosno sporočila, da je od vseh komisarjev zahtevala, naj bo tudi v kabinetih število žensk in moških izenačeno. »Gre za manjšo revolucijo,« je zapisala, »a to bi moralo biti nekaj vsakdanjega, to sploh ne bi smelo biti posebno vprašanje.«
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Pregled leta: Leto političnega obrata
Ko lani jeseni večina parlamentarnih strank ni želela sodelovati s SDS, je postalo glavno vprašanje koalicijskih pogajanj, ali bo stranka Levica z devetimi poslanci podprla Marjana Šarca in kaj bo za to zahtevala. Na koncu se niso odločili za vstop v vlado – verjetno tudi zato, kot je v intervjuju za Mladino duhovito dejal dr. Lev Kreft, »da se tam ne bi spremenila v socialno demokracijo«. Raje so izbrali pogodbeno razmerje, podporo pri nekaterih političnih ukrepih.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Kultura | Dogodki
Damir Avdić, rokovski pridigar, ki s kitaro, tremi mikrofoni, marshallom in dolgim kitarskim kablom pripoveduje ljubezenske zgodbe, četudi se te sprevračajo v ostro kritiko aktualnega političnega trenutka, ki je morda satirična, nikoli pa malodušna in zaznamovana z brezizhodnostjo, je pred mesecem izdal nov album, poimenovan Radikalno šik. Ker takšen Avdić res je, je radikalno šik. Tako se kaže tudi na tabloidno-viralni naslovnici nove plošče, ki jo je oblikoval Ajdin Bašić, fotografiral pa Jože Suhadolnik.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Politika
Slovenija nima sreče, saj bo zaradi svojih geografskih značilnosti še posebej občutila nove podnebne spremembe. Če bi se temperatura v globalnem pogledu dvignila za 1,5 stopinje Celzija, bi bil ta dvig pri nas v povprečju višji. Torej bo v Sloveniji zaradi podnebnih sprememb več poplav, več suše, več neurij, več gozdnih požarov, več sprememb v biološki raznovrstnosti kot drugje.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Družba
Jimmy Wales je ustanovitelj Wikipedije, revija Time ga je pred dobrim desetletjem uvrstila med sto najvplivnejših ljudi na svetu. Internetna enciklopedija Wikipedija je drugače od večine internetnih strani brezplačna, na njej ni oglasov, ne brska za podatki uporabnikov, ne prodaja jih naprej, njeno vsebino ustvarjajo stotisoči. Pogon, na katerega deluje deseta najbolj obiskana spletna stran na svetu, je drugačen od pogona tistih, ki so na mestih pred njo. Izvirni namen Googla, YouTuba, Facebooka in podobnih je služenje denarja. Tržna vrednost podjetja Alphabet (Google) je 747 milijard dolarjev, Facebook pa naj bi bil vreden okoli 541 milijard.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Kultura
Takoj po izidu knjige Luciferka so se v javnosti pojavile obtožbe o tem, da se je zgodilo več zlorab.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Politika
Delo v službi za odnose z javnostmi na katerem od ministrstev ni delo navadnega skromnega državnega uradnika. Predstavniki za stike z mediji morajo biti ministru na voljo ves dan, od jutra do večera, od dopoldanskega odgovarjanja na vprašanja novinarjev do večernega spremljanja ministra na gala večere, sprejeme in objavljanja njegovih govorov, izjav, fotografij na družabnih omrežjih. Nekateri uradniki gredo domov ob pol štirih, dobri PR-ovci delajo tudi ob nedeljah.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
Val protestov ni ušel niti slovenskemu filozofu Slavoju Žižku. O tej temi je 28. oktobra pisal za ruski RT in v naslovu zapisal, da so ti protesti zgolj odslikava težav, ki jih imamo v našem »raju«.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
Alžirija
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
Desetega oktobra, ni še mesec dni tega, je mariborsko višje sodišče potrdilo obsodilno sodbo zoper Andreja Šiška. Samooklicani general, domoljubni bojevnik in poveljnik militaristične skupine, ki ji bahavo pravi varda, je bil pravnomočno spoznan za krivega ščuvanja k nasilni spremembi ustave. Sodniki so presodili, da je Šiško pozival k oboroženemu uporu, k strmoglavljenju najvišjih državnih organov, grozil je nekdanjemu predsedniku vlade Miru Cerarju in si nezakonito ustanovil bajeslovno deželo štajerskega naroda. A kljub težkim dejanjem Šiško ni bil resno kaznovan, dobil je osem mesecev zapora, ki pa ga je v večini že preživel kot pripornik. Sodišče in tožilstvo sta se strinjala s kaznijo opominjevalne narave.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Politika
»Nasilje vedno rojeva novo nasilje«
Drakonske zaporne kazni, izrečene proti devetim uglednim in demokratično izvoljenim katalonskim voditeljem, resno izpodkopavajo temelje evropskega vrednotnega sistema. Svoboda izražanja, združevanja in izrekanja, tudi na referendumu kot enemu najširših in najbolj legitimnih demokratičnih forumov, so svoboščine, ki jim je špansko vrhovno sodišče s svojo sodbo odreklo veljavo v EU.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Politika
Številke govorijo same zase. Konec tedna je bilo v Barceloni med protesti, v pravih uličnih spopadih med policijo in Katalonci, poškodovanih 579 ljudi, štirje med njimi naj bi bili, domnevno zaradi gumijastih nabojev, ki jih je uporabljala policija, oslepeli na eno oko.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika
Kaj je dodatek za delovno aktivnost?
Dodatek za delovno aktivnost, ki ga želi ukiniti ministrica za delo Ksenija Klampfer, ob boku pa ji stoji vsa koalicija, razen SD, ki jo je za ta ukrep priročno nadomestila SDS, je ukrep socialne politike, uveden leta 2011 – v času, ko je ministrstvo za delo vodil Ivan Svetlik (SD). To je bil čas krize, dodatek za aktivnost pa je kot del denarne socialne pomoči pomenil »dodatek k minimalnemu dohodku osebi, ki opravlja dejavnost in je v delovnem razmerju ali je vključena v program izboljšanja zaposlitvenih možnosti, ki ni izobraževalne narave, v določenem obsegu ur na mesec«.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Družba
Vladimir Vodušek je tisti slovenski novinar, ki je na RTV Slovenija vodil oddajo Vroči stol, kasneje pa je po zamenjavi različnih novinarskih hiš in medijskih poslovnih modelov končal pri portalu Topnews.si. Leta 2018 je bil zaradi poskusov izsiljevanja obsojen na leto in pol zapora, a je letošnjega septembra višje sodišče sodbo razveljavilo, saj naj ne bi bili izpolnjeni zakonski in ustavni pogoji za odrejanje prikritih preiskovalnih ukrepov. O primeru se ponovno odloča.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
»Potrebujemo avtistične ženske, kakršna je ona!«
Slavoj Žižek ni nikoli skrival fascinacije nad Greto Thunberg – tistim dekletcem, najstnico, skoraj še otrokom –, ki je te dni v New Yorku tako grdo pogledala proti Donaldu Trumpu, da so se zatresle kamere, ki so jo ujele v objektiv.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
Tako kot po volitvah v Sloveniji ali recimo v Nemčiji je tudi v Bruslju izbira evropske vlade, evropskih komisarjev in predsednika komisije stvar politične presoje. Ne gre za barantanje, gre za igro moči in zavezništev, tudi političnih programov in usmeritev, pa osebnih simpatij. Ko je bila za predsednico komisije imenovana Ursula von der Leyen, nekdanja nemška obrambna ministrica, ki izvira iz bogate in vplivne dinastije Albrecht, je to postala predvsem zato, ker sta se o tem poprej dogovorila Emmanuel Macron in Angela Merkel. Podobno je s komisarji, ki jih te dni potrjujejo v Bruslju.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Vprašanje financiranja zasebnega šolstva, kakršno si je zamislilo ustavno sodišče, je znova stvar političnih pogajanj. Ne prvič. Pred nekaj meseci predlog ministrstva za šolstvo, ki je želelo financirati samo obvezni del programov, tudi zaradi nasprotovanja koalicijske SMS ni dobil dovolj podpore.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Ducat in še malo let je, odkar je Slovenijo zajel trend novih političnih strank. Podobne stvari se dogajajo v vseh zahodnih demokracijah, volivci, nove generacije teh, iščejo drugačne rešitve. Pri nas smo tako imeli stranko Zares, ki je nastala iz zapuščine LDS, pa Virantovo Državljansko listo, Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića, tudi sedanji premier in njegova stranka sta zmagala kar čez noč. To minljivost resignirano priznava celo premier, ko pravi, da se bodo, če ne bo delal dobro, volivci naveličali tudi njegove stranke.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Ko je bil predsednik Borut Pahor te dni na uradnem obisku pri predsedniku Švice Ueliju Maurerju, ki je tudi švicarski finančni minister, je imel očitno veliko časa. Na profilu na Instagramu, ki ga uporablja, da je v pristnejšem stiku z ljudmi, je objavil fotografijo, na kateri si z daljnogledom po predsedniško ogleduje okolico. K njej je pripisal: »Špela me je fotkala, kako nekaj radovedno gledam iz hotelske sobe v Bernu, kjer je bil na voljo tudi daljnogled. Sprva sem sicer res občudoval Eiger, 3970 m, potem pa me je prevzela privlačna atletinja, ki se je ogrevala na bližnjem stadionu«. »Šaljivo«, »ljudsko«, »hudomušno« sporočilce je lajkalo 4500 ljudi, kako se je ob njem počutila atletinja, ni znano.
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Politika
Ryszard Kapuściński, legendarni poljski novinar, pisec literarnih reportaž, kandidat za Nobelovo nagrado, ki je velik del življenja preživel v Afriki, kjer je skakal od revolucije do revolucije, od enega državnega udara do drugega, v svojem delu Ebenovina, prevedenem tudi v slovenski jezik, opisuje, kaj se je zgodilo z afriškimi državami, potem ko so se osvobodile, ko so se rešile kolonializma. Zelo hitro, v dnevu ali dveh, je sledila »menjava straže«, prej so vladali Evropejci, po novem pripadniki tega ali onega klana. Temelji za tranzicijo so bili postavljeni že prej. V času belske nadvlade so v Londonu ali Parizu državne uradnike spodbujali, naj se vendarle preselijo v Afriko, ponujali so jim veliko: vrt, vilo, bazen, avtomobil, bajno plačo, služinčad – kolonialna birokracija je živela rajsko. In ko je ta birokracija zapustila položaje, so te palače, to razkošje zasedli drugi. Začel se je, tako Kapuściński, neizmerno oster in krut boj za oblast. »V hipu, na mah se je pojavil nov razred, ki ničesar ne ustvarja niti ne proizvaja, temveč samo vlada družbi in uživa privilegije.« Francozi so ta pojav cinično poimenovali »politique du ventre«, politika trebuha. Politika je postala način, kako na hitro obogateti, kako si pridobiti bogastvo in družbeno moč.
