Jure Trampuš
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
»Potrebujemo avtistične ženske, kakršna je ona!«
Slavoj Žižek ni nikoli skrival fascinacije nad Greto Thunberg – tistim dekletcem, najstnico, skoraj še otrokom –, ki je te dni v New Yorku tako grdo pogledala proti Donaldu Trumpu, da so se zatresle kamere, ki so jo ujele v objektiv.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
Tako kot po volitvah v Sloveniji ali recimo v Nemčiji je tudi v Bruslju izbira evropske vlade, evropskih komisarjev in predsednika komisije stvar politične presoje. Ne gre za barantanje, gre za igro moči in zavezništev, tudi političnih programov in usmeritev, pa osebnih simpatij. Ko je bila za predsednico komisije imenovana Ursula von der Leyen, nekdanja nemška obrambna ministrica, ki izvira iz bogate in vplivne dinastije Albrecht, je to postala predvsem zato, ker sta se o tem poprej dogovorila Emmanuel Macron in Angela Merkel. Podobno je s komisarji, ki jih te dni potrjujejo v Bruslju.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Vprašanje financiranja zasebnega šolstva, kakršno si je zamislilo ustavno sodišče, je znova stvar političnih pogajanj. Ne prvič. Pred nekaj meseci predlog ministrstva za šolstvo, ki je želelo financirati samo obvezni del programov, tudi zaradi nasprotovanja koalicijske SMS ni dobil dovolj podpore.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Ducat in še malo let je, odkar je Slovenijo zajel trend novih političnih strank. Podobne stvari se dogajajo v vseh zahodnih demokracijah, volivci, nove generacije teh, iščejo drugačne rešitve. Pri nas smo tako imeli stranko Zares, ki je nastala iz zapuščine LDS, pa Virantovo Državljansko listo, Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića, tudi sedanji premier in njegova stranka sta zmagala kar čez noč. To minljivost resignirano priznava celo premier, ko pravi, da se bodo, če ne bo delal dobro, volivci naveličali tudi njegove stranke.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Ko je bil predsednik Borut Pahor te dni na uradnem obisku pri predsedniku Švice Ueliju Maurerju, ki je tudi švicarski finančni minister, je imel očitno veliko časa. Na profilu na Instagramu, ki ga uporablja, da je v pristnejšem stiku z ljudmi, je objavil fotografijo, na kateri si z daljnogledom po predsedniško ogleduje okolico. K njej je pripisal: »Špela me je fotkala, kako nekaj radovedno gledam iz hotelske sobe v Bernu, kjer je bil na voljo tudi daljnogled. Sprva sem sicer res občudoval Eiger, 3970 m, potem pa me je prevzela privlačna atletinja, ki se je ogrevala na bližnjem stadionu«. »Šaljivo«, »ljudsko«, »hudomušno« sporočilce je lajkalo 4500 ljudi, kako se je ob njem počutila atletinja, ni znano.
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Politika
Ryszard Kapuściński, legendarni poljski novinar, pisec literarnih reportaž, kandidat za Nobelovo nagrado, ki je velik del življenja preživel v Afriki, kjer je skakal od revolucije do revolucije, od enega državnega udara do drugega, v svojem delu Ebenovina, prevedenem tudi v slovenski jezik, opisuje, kaj se je zgodilo z afriškimi državami, potem ko so se osvobodile, ko so se rešile kolonializma. Zelo hitro, v dnevu ali dveh, je sledila »menjava straže«, prej so vladali Evropejci, po novem pripadniki tega ali onega klana. Temelji za tranzicijo so bili postavljeni že prej. V času belske nadvlade so v Londonu ali Parizu državne uradnike spodbujali, naj se vendarle preselijo v Afriko, ponujali so jim veliko: vrt, vilo, bazen, avtomobil, bajno plačo, služinčad – kolonialna birokracija je živela rajsko. In ko je ta birokracija zapustila položaje, so te palače, to razkošje zasedli drugi. Začel se je, tako Kapuściński, neizmerno oster in krut boj za oblast. »V hipu, na mah se je pojavil nov razred, ki ničesar ne ustvarja niti ne proizvaja, temveč samo vlada družbi in uživa privilegije.« Francozi so ta pojav cinično poimenovali »politique du ventre«, politika trebuha. Politika je postala način, kako na hitro obogateti, kako si pridobiti bogastvo in družbeno moč.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Želi vlada znova varčevati pri otrocih?
Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) dvakrat letno objavlja napovedi gospodarskih gibanj. Od njegovih napovedi je odvisna struktura proračuna. Če je napoved gospodarske rasti visoka, lahko država načrtuje višjo javno porabo, če je nižja, nižjo. Njihove napovedi se, ker je v ekonomiji vedno malo alkimije, sproti spreminjajo in popravljajo. V povprečju se jeseni za napovedi gospodarske rasti v naslednjem letu zmotijo za pol odstotne točke. To je relativno veliko – več, kot se v povprečju pri svojih napovedih zmotita Evropska komisija ali Banka Slovenije.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Preizkus parlamentarne doslednosti
Ko je nova predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen razkrila svoje komisarje in komisarke, je po Sloveniji zavel sentiment obtožujočega razočaranja. Resor, ki ga je dobil Janez Lenarčič, odgovoren bo za krizno upravljanje, naj bi bil »neugleden«, »tretjeligaški«, »na repu Evrope«. Razlogov za domnevni neuspeh naj bi bilo več – od Šarčevega spodrsljaja, ko se je pred meseci odločil, da ne bo nastopil pred evropskim parlamentom, do samega Lenarčiča, ki je dober diplomat, a brez političnih izkušenj.
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Politika
O močeradih in ustavnem sodišču
Ena izmed številnih kritik predsedovanja Boruta Pahorja je bila, da je premalo dejaven, da se ne oglaša, da ne deluje politično, da ga zanima zgolj Instagram. Kritiko si je predsednik zdaj, ko je na tem položaju zadnjič, vzel k srcu, postal je politično dejavnejši. Vprašanje je, kako uspešen je pri tem, a sklical je nekaj posvetovanj, podprl predlog o ustanovitvi pokrajin, eden izmed »usodnejših ciljev« njegove druge petletke pa je, kot pravi sam, ustavno nevprašljiva izpeljava naslednjih volitev v državni zbor.
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Družba
Pred dobrim mesecem je na Kardoševo ulico 2, kjer v Muski Soboti domuje občina, prispelo pismo krajanov. Šestnajst stanovalcev treh ulic v predmestnem zaselku Černelavci je poslalo ogorčen ugovor proti gradnji otroškega igrišča. Zapisali so, »da bo postavitev otroškega igrišča v neposredni bližini hiš bistveno posegla v našo bivanjsko kvaliteto«. Dodali so, da odmik igrišča od meja nekaterih njihovih parcel znaša le kakšnih 15 metrov. To je zanje očitno premalo. Nato jih je zmotil dostop do igrišča, zmotilo jih je, da ne vedo, kako bo z avtomobili za starše, in jasno, kaj bo s požarno varnostjo. Pismo so ogorčeni krajani končali s predlogom, naj občina in krajevna skupnost za igrišče, ki mu načeloma ne nasprotujejo, najdeta boljšo lokacijo, ki pač ne bo tako blizu njihovim hišam.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika
Generacija identitete, to, kot pravijo njeni privrženci, »metapolitično gibanje mladih, ki se bori za ohranjanje slovenske in evropske etno-kulturne identitete«, gibanje, ki naj bi bilo nekaj več od domoljubne organizacije, tisti torej, ki »z mladostjo, ponosom, hrabrostjo, intelektom in kreativnostjo predstavljajo odpor vsem sovražnim silam, ki se zgrinjajo nad našo domovino«, v Sloveniji vseskozi kričijo, da niso rasisti. Ne, gre za pomoto, niso niti skrajni desničarji. Ljubijo svoj narod, evropsko civilizacijo, dokaz te ljubezni pa so emblemi gibanja, objavljeni na njegovih straneh, stilizirane podobe križarjev in špartanskih bojevnikov.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Politika
Marjan Šarec je v ponedeljek ob obisku meje med Slovenijo in Hrvaško deloval odločno. »Slovenija ne bo postala žep za migrante,« je dejal. Tudi zato naj bi naša država na mejo poslala še več policistov in vojakov. Postavili bodo še 40 kilometrov panelnih ograj, kupili pa bodo tudi nekaj letalnikov (dronov), da bo lahko policija iz zraka nadzirala slovensko-hrvaško mejo. Premierov ponedeljkov obisk meje je bil političen. Prebivalcem je želel pokazati, da država ni pozabila nanje. In za vsak primer, za občutek, da misli resno, je s seboj na ekskurzijo na mejo pripeljal še strokovnjaka, svetovalca za nacionalno varnost Damirja Črnčeca.
-
21. 6. 2019 | Mladina 25 | Politika
Koalicijski sporazum, po katerem deluje vlada pod vodstvom Marjana Šarca, je na 16. strani jasen: v razdelku, ki govori o »zagotavljanju nacionalne varnosti države«, so se politične stranke zavezale, da bodo spremenile režim napotovanja slovenskih vojakov v tujino. Zdaj namreč velja, da o napotitvah na mednarodne misije odloča vlada, stranke pa so obljubile, da se bo »pristojnost napotovanja v tujino prenesla na državni zbor«.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Politika
Ko je neutrudni medijski aktivist Domen Savič alias Državljan D. septembra začel akcijo, naj podjetja v državni lasti ne oglašujejo v medijih, ki širijo sovražne vsebine, je pisal tudi parlamentarni komisiji za peticije. To je tisti organ, ki ga že dolgo vodi Eva Irgl, v izhodišču pa je namenjen državljanom, občanom, čisto običajnim ljudem, ki se v stiski obrnejo na parlament in skušajo o svojih težavah obvestiti politike. Včasih, redko sicer, imajo pobude državljanov zakonodajni odmev, medtem ko so velikokrat politično organizirane, institut parlamentarne komisije pa zlorabljen.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Rezultati slovenskega poglavja evropskih volitev so prinesli tri bistvene ugotovitve, kaj pomeni volilni izid največje slovenske stranke, kakšne so lahko posledice spogledovanja z Orbánom in kaj vse to pomeni za izbiro novega vodje evropske komisije.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Nova ekonomija in nova izkoriščanja
Roger McNamee že desetletja živi v Silicijevi dolini, je investitor in na področju informacijske tehnologije pozna skoraj vse. Svetoval je Billu Gatesu, večkrat pa je bil tudi v pisarni Marka Zuckerberga na pogovorih o tem, kako voditi podjetje, kakršno je Facebook. Bil je njegov mentor, verjel je v njegov – kakor pravijo v finančnih krogih – potencial. Rad je imel Zucka, bil je njegov največji fan.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
Slovenija brez tiskane besede?
Jeseni 2012 – bil je čas druge Janševe vlade, čas varčevalnega zujfa, nekaj mescev pred izbruhom ljudskih vstaj – smo izvedeli, da vlada razmišlja o zvišanju davka na dodano vrednost za tiskane medije z 8,5 na 20 odstotkov. Mediji, novinarski združenji, celo GZS so se selektivnemu zvišanju davka uprli. Tedanji predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik je recimo dejal, da je vladni predlog fiskalno in družbeno neprimeren, kratkoviden, škodljiv za demokracijo. Večina tiskanih časopisov ima zaradi interneta in drugih stvari že tako težave, dodatne davčne obremenitve bi pomenile še dodatno zmanjševanje njihove družbene moči.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Politika
Avstrijska vlada je napovedala, da bo uvedla digitalni davek. Obdavčila naj bi velika tehnološka podjetja, katerih skupna globalna vrednost je vsaj 750 milijonov evrov. Zanje naj bi veljal petodstotni davek na prek spleta pridobljene prihodke od oglaševanja. Po nekaterih predvidevanjih naj bi tako Avstrija na leto zbrala okoli 200 milijonov evrov, manjši del tega izkupička naj bi bil namenjen krepitvi digitalizacije tamkajšnjih medijev.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Družba
Požari na velikih, starih, častitljivih stavbah, cerkvah niso redkost. Posebno ne na tistih, ki imajo leseno ostrešje. V zgodovini je gorelo veliko cerkva, stolnica svetega Pavla v Londonu, dunajska stolnica svetega Štefana, stolnica svetega Petra v Yorku, gorele so v srednjem veku, gorijo še danes. Požar v pariški stolni cerkvi Notre-Dame je bil seveda pretresljiv, gre za eno najbolj znanih katoliških cerkva na svetu z izjemnimi umetninami in kulturnim pomenom, gorela je, kot so dejali nekateri, evropska civilizacijska dediščina, dokaz, do kam sega vera v boga (in, dodajmo, želja po moči, vplivu, bahatih višavah).
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Politika
Obveščevalna vojna in neodvisni mediji
Ni dvoma, da je vprašanje arbitraže za Slovenijo in Hrvaško pomembno politično vprašanje. Zato se z mejo že desetletja ukvarjajo različne institucije, pravne, zgodovinske, politične, tudi obveščevalne. Strokovnjaki, ki so pred leti Sloveniji pomagali pri oblikovanju argumentacije za stališča na pogajanjih, so bili prej podrobno varnostno pregledani in podučeni, kaj smejo in česa ne.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Družba
Na začetku leta se je v javnosti pojavila peticija, ki je zahtevala radikalne spremembe šolskega prostora, odpravo nacionalnih preizkusov znanja, opustitev domačih nalog. Politika se je na zahteve iz peticije odzvala, minister je sprejel avtorje, napovedal reforme, začela naj bi nastajati nova Bela knjiga. Vendar zdravorazumski očitki, splošno priznana dejstva, ki jih navajajo zaskrbljeni starši, niso podkrepljeni z dejstvi, ki jih razkrivajo mednarodne primerjalne raziskave – pred dnevi jih je predstavil Pedagoški inštitut – o šolskih sistemih. Slovenski učenci se morda res počutijo obremenjeni, a po številu ur, preživetih v šoli, se ne razlikujejo od drugih. Razlikujejo pa se po tem, da v šolo ne hodijo radi, da zanjo niso motivirani, da v učenju ne najdejo veliko smisla.
-
Kulturno ministrstvo je že veliko let, vsaj od časa ministra Žige Turka, politično prezrto, finančno in kadrovsko podhranjeno. Zapustilo ga je veliko ljudi, tam niso mogli več delati, danes pa je kljub nekaterim častnim izjemam postalo odlagalnica kadrov. Niso vsi, ki delajo tam, slabi, veliko pa jih ima zvezane roke. Zadnjih nekaj ministrov, z izjemo Uroša Grilca, je bilo nesposobnih, brez politične, koalicijske moči, pa tudi brez znanja. Ko je nova vlada na ta položaj imenovala neznanega in politično neizkušenega saksofonista Dejana Prešička, je bilo veliko opozoril, da ne bo bolje. Res ni bilo …
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Politika
Žan Mahnič, tisti poslanec SDS, ki zelo rad preganja begunce in udbaše, vse tiste, ki mu niso pogodu, je te dni ponosno tvitnil, da so imeli v državnem zboru »prijeten obisk«. Mahniča in druge je obiskal Blaž Švab, javno izpričani katoličan, sicer bolj znan po tem, da je vodja narodno-zabavnega ansambla Modrijani. Švab ni bil v državnem zboru kar tako, poslancem se je pridružil pri »molilnem zajtrku«. V državni zbor ga je povabila Ljudmila Novak, nekdanja predsednica Nove Slovenije, gost pa je pred zbranimi, kot je zapisala Novakova, »odkrito spregovoril o svoji izkušnji vere in svojih vrednotah, iz katerih zajema tudi moč in navdih za glasbeno ustvarjanje«.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Politika
Vlada je izgubila prvega ministra, Marka Bandellija, ki sta ga odnesli predvsem nedostojna komunikacija in pogojevanje političnih odločitev za evropska sredstva.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Družba
Ministrstvo za šolstvo in šport ima že leta opraviti z različnimi vprašanji (pravzaprav se zanje ne meni), povezanimi s tem, kako naj bi bila javna šola hkrati avtonomna, versko nevtralna in vključujoča. V praksi to pomeni, da naj bi vključevala različnost tudi, kar zadeva vero, ne da bi se odpovedala svoji posvetni naravi. Gre za praktična vprašanja. Ali naj šola dovoli blagoslov v svojih prostorih? Ali naj dopušča različne jedilnike, oblikovane na podlagi verskih prepričanj? Ali lahko učitelji nosijo verske simbole? Jih lahko učenci? Jasnim odgovorom na ta vprašanja se je do zdaj ministrstvo za šolstvo izogibalo, smernice, dane šolam, so bile odvisne bolj od osebnih nagnjenj vsakega ministra posebej. Pred leti so bili sicer pripravljeni strokovni osnutki rešitev teh vprašanj, vendar jih je tedanji minister za šolstvo Igor Lukšič pospravil v predal.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Družba
V petek je Mestna knjižnica Ljubljana sporočila, da pogovora o knjigi francoskega avtorja Alaina de Benoista Manifest za evropski preporod ne bo. Odpovedala ga je tik pred zdajci, na začetku tedna je še trdila, da želi »predstaviti in soočiti različna mnenja ter poglede in odzive na sodobno dogajanje v družbi«, a čez nekaj dni so se predstavniki knjižnice premislili. Razlog naj bi bil, kot je na Portalu Plus objavil razočarani prevajalec knjige Primož Kuštrin, da »niso bili seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige, ki so šele sedaj prišle do njih«.
