Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Družba

    Solidarnost proti sovraštvu

    Kljub dvema referendumoma o pravicah gejev in lezbijk od leta 2012 je zadnja leta življenje skupnosti LGBTIQ+ v Sloveniji postalo znosno, normalno. Manj je bilo izpadov, napadov na geje in lezbijke, pripadniki skupnosti so tudi v javnosti začeli kazati svoja razmerja, skupnost je postajala vse bolj vidna. Sovražni govor v zadnjih mesecih pa je, žal, razmere občutno spremenil. Najprej se ni zgodilo nič, nato pa je vse več zlasti gejev začelo poročati o besednih in tudi fizičnih napadih nanje. Tako je 20-letni študent tik pred volitvami doživel napad starejšega moškega na avtobusu Ljubljanskega potniškega prometa; možak mu je napovedal, da prihaja čas obračuna. V ljubljanskem lokalu Parlament Pub so varnostniki najprej žalili, nato pa odstranili tuja državljana, ki sicer kot prostovoljca sodelujeta pri organizaciji ljubljanske Parade ponosa, pač zato, ker so iz njunega vedenja domnevno razbrali, da sta geja.

  • Jure Trampuš

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Politika

    Filozof Samo Tomšič z berlinske Humboldtove univerze o moči politike, moči demokracije in močnih voditeljih

    Nisem prepričan, da je današnja demokracija v kateremkoli vidiku zaščita šibkih ali da se njihov interes, njihove želje in potrebe kakorkoli spoštujejo. Če se že, to velja le v absurdno omejeni meri. Volitve so bolj ali manj prirejen političen proces, potekajo v skrajno reguliranih razmerah. Te med drugim sooblikujejo mediji, za katere bi lahko resno podvomili, kako neodvisni so od kapitala in strankarskih političnih interesov. Enako lahko trdimo za politične stranke, ki so, z izjemo nekaterih levih strank, izključno instrumentarij za ustvarjanje legalnih okvirov za ohranjanje totalne podreditve politike ekonomiji.

  • Jure Trampuš

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Politika

    Pogovoriti se moramo o vojski

    Vlada je na eni izmed zadnjih sej tako na tiho, brez medijskega trušča sprejela sklep, po katerem bo Slovenska vojska v prihodnjih letih dobila več denarja. Konkretneje: srednjeročni obrambni načrt predvideva, da se bo vojaški proračun od leta 2018 vsako leto povečal za 43 milijonov evrov, dokler leta 2023 ne bo dosegel 679 milijonov evrov na leto. Za marsikoga je to še premalo, saj naj bi delež obrambnih izdatkov takrat, če bo spreminjanje BDP takšno, kot se predvideva, znašal »zgolj« 1,11 odstotka, ne pa dva odstotka, kakor »priporoča« Nato.

  • Jure Trampuš

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Politika

    Troboj brez zmagovalca

    Volitve bodo čez dober mesec dni, 3. junija. Javnomnenjske ankete napovedujejo podobne izide. Z različnimi nihanji so glavne favoritinje za zmago tri stranke: Janševa SDS, Židanova SD in Šarčeva LMŠ. Trenutno za nekaj odstotnih točk vodi SDS, a zmaga te stranke še ni dokončna. Nasprotno, SDS je dolga leta vztrajala na prvem mestu različnih anket, a se je pred volitvami njen položaj praviloma poslabševal. Zadnje volitve, na katerih je SDS zmagala, so bile daljnega leta 2004. Od takrat je Janša trikrat zapored izgubil na volitvah.

  • Jure Trampuš

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Politika

    Tožibaba in ovaduh

    Nekje v podzavesti se je v zvezi z nastankom slovenske države ohranila prigoda dr. Franceta Bučarja, prvega predsednika slovenskega parlamenta, profesorja, pravnika, z začetka leta 1988. Takrat je med gostovanjem v Medparlamentarni skupini za Vzhodno in Srednjo Evropo evropskega parlamenta v Strasbourgu prebral referat in v njem demokratične države Zahodne Evrope pozval, naj finančno ne podpirajo več propadlih projektov socialističnih državnih utopij. Zaradi tega nastopa, »ovajanja« v tujini, ga je Jože Smole, tedanji predsednik SZDL, razglasil za narodnega izdajalca. Bes politike ni pomagal, socialistične utopije, z jugoslovansko vred, so se v naslednjih letih sesule v prah. Bučar je imel kot politični samorastnik, četudi je bil v tem, kako je izrazil problem, večkrat površen in trd, prav. Kar je govoril v tujini, ni bila laž, ni bilo ovajanje, pač pa pravilna zaznava težav socialističnih gospodarstva in ureditve.

  • Jure Trampuš  |  foto: Miha Fras

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Dogodki

    Marš bo naš rekviem

    Maja 1943 je umrl Ivo Brnčić, pesnik, pisatelj, esejist, književnik, ki se je rodil v Slovenskih goricah, med vojno pa je kot mobiliziran hrvaški domobranec živel v Bosni. Brnčić je bil pred vojno osumljen sodelovanja s komunisti. Ker ni mogel dobiti službe v Sloveniji, je leta 1940 postal učitelj v Drnišu. V mladih letih je objavljal v Mentorju, kasneje v Ljubljanskem zvonu, proti koncu življenja pa je pisal pesmi o ljubezni, vojni in smrti, o rdečih oblakih, o človeku, ki ni zver, ki bi morila na skrivaj. Brnčićeva smrt je bila kot veliko vojnih smrti naključje, padel naj bi med poskusom prestopa k partizanom. Po njem je v Ljubljani poimenovana ulica.

  • Jure Trampuš

    23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Politika

    Informacijska vojna

    Veliko ljudi je zgroženih, osuplih, zlorabljeni so bili njihovi osebni podatki, izdelani mikropsihološki profili samo zato, da so se na njihovi strani na Facebooku pojavljali novice, videi, izseki, navedki, kaj vse je narobe s Hillary Clinton in kaj obljublja Donald Trump. Posamezni uporabniki so v času predvolilne kampanje v ZDA imeli dostop do različnih informacij. Tisti, ki so bili jezni, ker Bernyju Sandersu ni uspelo, so gledali oglase o tem, kakšna diktatorica naj bi bila Clintonova, oni drugi, ki naj bi bili paranoidni, kot so na podlagi njihove internetne aktivnosti izračunali računalniški algoritmi, pa strašljive prizore vojn in konca sveta.

  • Jure Trampuš

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Politika

    Kako umira demokracija?

    Michael Ignatieff, kanadski univerzitetni profesor ruskega rodu, je 8. februarja predaval na ugledni univerzi London school of Economics. Predavanje profesorja, javnega intelektualca, »ki bi mu vsak zavidal življenjepis«, kakor je dejal uvodničar, je nosilo zgovoren naslov: Akademska svoboda in novi populizem.

  • Jure Trampuš

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Kultura

    Protivojni stripi

    Stripar Zoran Smiljanić je leta 1985 služil vojaški rok na Holmcu, v karavli, kjer se je šest let kasneje odvrtela ena od velikih bitk slovenskega osamosvajanja. Pet ljudi je umrlo, padli so na obeh straneh, jugoslovanska stran pa je še dolgo trdila, da so slovenski teritorialci in policisti streljali na vojake, ki so v rokah držali bele rjuhe. Preiskava je kasneje pokazala, da se na Holmcu med osamosvojitveno vojno ni zgodil vojni zločin. Ko je bil Smiljanić vojak, je bilo drugače, ni se še streljalo, rekruti so se s policisti, cariniki, domačini dobro razumeli. Tisto poletje so, kot pravi sam, v karavli gledali Live Aid, bilo je poletje razumevanja, prijateljstva, solidarnosti, prihodnost je bila videti obetavna in krasna. Stvari so bile leta 1985 še preproste.

  • Jure Trampuš

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Politika

    Politično taktiziranje

    Poziv »k programskemu povezovanju strank«, k ustanovitvi »nekakšnega novega Demosa«, poziv k sodelovanju, k vračanju politike normalnosti, vse to, kar si je te dni javno zaželel vodja poslanske skupine Nove Slovenije Matej Tonin, je bilo pričakovano. Gre za logično politično taktiziranje pred parlamentarnimi volitvami. Nihče, niti v NSi, resno ne pričakuje, da se bo ponovil Demos, razmere so drugačne, politiki so drugačni, volivci so drugačni. Novega Demosa si želijo le ljudje, ki živijo v preteklosti. Poziv NSi je treba razumeti z drugih vidikov.

  • Jure Trampuš

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Politika

    Prepozen odhod

    Ko je konec leta 2014 direktorica Televizije Slovenija postala Ljerka Bizilj, je imela veliko načrtov. Obljubila je »kakovostnejši program«, boljšo »organizacijo dela«, »kredibilne, privlačne zgodbe«, govorila je o vrnitvi komentarjev v informativnem programu. Nekdanja novinarka je bila dve leti tudi v politiki, leta 1994 je v parlament prišla kot nadomestna poslanka z liste Demokratov Slovenije, dve leti pozneje pa je bila neuspešna s Slovenskim forumom.

  • Jure Trampuš

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura

    Financiranje kot loterija

    Jezikovni portal Fran je nekaj boljšega, kar se je v zadnjih letih zgodilo slovenskemu jeziku. Internetni portal, ki združuje različne slovarje, slovenistične jezikovne vire, ki omogoča iskanje po jezikovnih korpusih in podobno, je univerzalno dostopen, brezplačno dosegljiv vsem, povezanim v splet. Slovar slovenskega knjižnega jezika, pa tudi drugi slovarji so v digitalizirani različici obstajali že prej, a so bili plačljivi ali pa so bile te zbirke predstavljene zelo nerodno in težko dostopne. Fran s tega vidika pomeni revolucijo, ni idealen, morda je včasih funkcionalno nepregleden, tudi ni edino digitalno jezikovno orodje, toda za rabo povprečnega govorca slovenskega jezika je dovolj dober.

  • Jure Trampuš

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film

    Senčna plat mesta

    Vsak svetel kraj ima tudi senčno plat. Navadno je ta skrita, nevidna, a v Šoštanju, mestu svetlobe, kot so ga nekoč nerodno poimenovali, mestu, ki je zraslo na zahodu Šaleške doline in pred pol stoletja izgubilo lokalno bitko z bližnjim Velenjem v disciplini, kdo je večji in pomembnejši, senčna zgodba pač ni skrita. Vidna je že od daleč, če ne drugače, po dimu, ki se vije iz termoelektrarne.

  • Jure Trampuš

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Pregled leta: Fake predsednik

    Malo je sicer manjkalo, da bi bilo drugače, a vendarle je Borut Pahor še v drugo za pet let postal slovenski predsednik. Volitve, za katere se je zdelo, da so odločene vnaprej, so bile nazadnje najbolj napete v zgodovini slovenske demokracije. Pahor je Marjana Šarca, še pred pol leta tako rekoč neznanega kamniškega župana in nekdanjega zabavljača v vaških gostilnah, na gasilskih veselicah in na Radiu Ga Ga, v drugem krogu premagal z najmanjšo razliko doslej. Volilna udeležba je bila, pričakovano, zelo nizka, predsednika Pahorja je, gledano absolutno, izvolila le dobra petina volilnih upravičencev. Slabi dve tretjini sta raje ostali doma, kot da bi sploh oddali glas.

  • Jure Trampuš

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Politika

    Išče se »Lista 88«

    Triindvajsetega decembra bo minilo 25 let, četrt stoletja, od konstitutivne seje prvega sklica državnega zbora. Danes v njem sedi že sedma garnitura 90 poslancev, skupno se jih je v tej stavbi zamenjalo 462, poslancev je bilo več kot trikrat toliko kakor poslank. Sestali so se na 595 sejah, ki so trajale 12.522 ur. Kot razkrivajo podatki iz posebne analize, ki so jo ob obletnici pripravili v parlamentu, so seje najdlje trajale v prvih sklicih, kasneje so postajale krajše, kar je logično, saj se je leta 2000 spremenil poslovnik državnega zbora – omejil je dolžino razprave in odpravil filibustrstvo.

  • Jure Trampuš

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Politika

    Blagor tej državi

    Menimo, da v kakšni manjši slovenski občini odprejo dvokilometrski cestni odsek. Vsi so zadovoljni, župan, domačini, črni asfalt pelje v lepšo prihodnost. Odsek ceste naj bi slavnostno odprli v soboto opoldne, pripravljeni so trak in prenosni zvočniki, pa se v petek ponoči po novi cesti pelje pijani voznik in zleti z nje. Pripeljejo se policisti, opravijo alkotest in izrečejo globo. Voznik se pritoži in na koncu zmaga. Razlog? Ker cesta še ni bila uradno odprta, ker ni imela vseh dovoljenj in papirjev, voznik sploh ne more biti kriv, ker cesta formalnopravno ni obstajala. To, da je vozil po njej, dejstva o pravni praznini ne spremeni.

  • Jure Trampuš

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Politika

    Pravi obraz

    Nekaj dni pred predsedniškimi volitvami, ko je kazalo, da Borut Pahor izgublja – pošteno ga je bilo strah –, je tvegal z izjavo, da se bo v drugo pogosteje oglašal, da je slišal kritike in jih bo upošteval. Borut Pahor je s tem mislil resno. Tako je nekaj dni po volilni zmagi milostno sprejel ženo Milka Novića, ki je bil na prvi stopnji obsojen umora, in takoj dejal, da se sicer nikakor ne vtika v sodne postopke, da pa bi ti morali biti hitrejši. Nato je skakal po trampolinu, se srečal z Božičkom, se udeležil svete maše za vse žrtve iz Hude Jame in spregovoril za Objektiv, tedensko prilogo časnika Dnevnik. To je bil njegov prvi povolilni intervju, pogovor torej, pri katerem se mu ni bilo treba skrivati, kjer mu ni bilo treba politično špekulirati, pač pa je povedal, kar zares misli. Podoba, ki jo je razkril, je pokazala, kar smo vseskozi slutili. Slovenija je izvolila predsednika, ki ga človečnost ne zanima, ki je, kot je zapisal Boris Vezjak, namenoma zavzel »antihumano držo«. Ali so ga pri tem vodili politični vzgibi, je vseeno.

  • Jure Trampuš

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Politika

    Težave s simbolom

    Velenje je nekoč imelo prilastek Titovo, tam še danes stoji največji Titov spomenik v državi. Nekoč ga je del občinske politike želel odstraniti, a Velenje, rudarsko-delavsko mesto, ni nikoli zares nehalo biti rdeče. Vse od osamosvojitve občino vodi SD.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Politika

    Znamenja resničnosti

    Dr. Zdenko Roter se je upokojil leta 1990. Dotlej je delal na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, dandanes ta visokošolska institucija nosi sodobnejše ime Fakulteta za družbene vede. Bil je prvi, ki se je v Sloveniji začel znanstveno ukvarjati s sociologijo religije. Zanj je bilo to priročno, v petdesetih letih prejšnjega stoletja je kot mlad operativec, kot uslužbenec Oddelka za zaščito naroda (Ozna), pristojen za verske skupnosti, bil je analitik, proučeval zbrane obveščevalne podatke in se pogovarjal z duhovniki in škofi.

  • Jure Trampuš

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Politika

    Vatikan izsiljuje

    Predsednik državnega zbora Milan Brglez kljub poduhovljenosti, ki jo včasih izžareva, dobro ve, kakšen je pomen sekularne države. Ve tudi, kakšen naj bi bil odnos med cerkvijo in državo. V intervjuju za Mladino je dejal, da bi morali biti »zakoni, ki so lahko polje ideološkega boja, sprejeti z najširšim možnim soglasjem vseh vpletenih«.

  • Jure Trampuš

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport ter kandidatka za predsednico republike

    Ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič je v predvolilni boj za predsednico republike stopila pozno, ankete ji ne napovedujejo visoke uvrstitve. A to je ne moti, vseskozi dela, pravijo njeni sodelavci, predvsem pa naj bi si iskreno želela spremeniti nekatere stvari v slovenski politiki. Katere? Pravi, da politiki ne smejo izključevati, da so tukaj zaradi državljanov, da je prvi izmed njih, torej predsednik republike, tukaj zato, da je moralna avtoriteta, da vodi, daje zgled. Maja Makovec Brenčič ima veliko energije, morebiti tudi zato, ker boksa, tam pridobiva moč. Boks je zahteven šport, vprašanje pa je, kako se bo ministrica znašla v zadnjih tednih predvolilne bitke. Kondicijo bo gotovo potrebovala, te dni so se ji namreč začeli upirati tudi učitelji.

  • Jure Trampuš

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura

    »Tu res lepo se živi«

    Si predstavljate, da bi vaši deželi zavladali leopardi? In to ne katerikoli leopardi, pač pa tisti, ki ščipajo, grizejo, rohnijo, trgajo in se nasploh zelo grdo obnašajo do vseh drugih, do slonov, nojev, gazel, žiraf, nilskih konjev, kakadujev, zeber, vseh živali, ki živijo naokoli. Življenje v taki deželi postane nevzdržno. In nikoli se ne ve, za katerim grmom se skrivajo zlobni leopardi, kdaj bodo koga napadli, kdaj bodo koga raztrgali. Kaj potem preostane drugim? Postavijo se v vrsto in mirno odidejo. Stran od dežele podivjanih leopardov, naprej proti deželi neznanega imena, tja, kjer se lepše živi.

  • Jure Trampuš

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    Socializem za 21. stoletje

    Dan pred kongresom nove stranke Levice se je zdelo, da bo počilo, da se bodo od nekod pojavili nezadovoljni posamezniki in skušali prekiniti zbor, da bodo vzkliki, manifestacije, da bo politični prepir, kdo je pravi levičar, presegel prepire na družabnih omrežjih ali polteoretske razprave o tem, kdo je kriv za sektaštvo na levici.

  • Jure Trampuš

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Družba

    Komercializacija

    Ni običajno, da nagrajenci državnih odličij (za)vračajo nagrade. No, nekateri to počno zaradi političnih razlogov; nekoč so Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel v Batini vrečki na urad predsednika republike vrnili odlikovanja, pridobljena za zasluge ob osamosvojitveni vojni. Odlikovanja so vrnili, ker jim ni bil všeč neki drug odlikovanec, pravnik Ljubo Bavcon.

  • Jure Trampuš

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Družba

    »Globoko me je sram«

    Igor Pirkovič, urednik in novinar Tednika v eni osebi, glasbenik in avtor himne SDS Za Slovenijo živim, je v Tedniku objavil prispevek o Thompsonu, hrvaškem domoljubnem pevcu, ki je odkrito naklonjen ustaškemu gibanju, ljubezen do domovine, o kateri pridiga, pa je krinka za širjenje, kot pravi kulturolog dr. Mitja Velikonja, »skrajnega šovinizma in neofašizma«. Thompson je hujskač za mikrofonom.

  • Jure Trampuš

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Politika

    O pravici do zasebnosti

    Evropsko sodišče za človekove pravice je pred dobrim letom dni postavilo standarde o državnem, prikritem nadzoru komunikacij in interneta. Šlo je za dva primera, za primer Zaharov proti Rusiji, tu so sodniki omejili pravice obveščevalnim službam, ter primer Szabó in Vissy proti Madžarski, kjer so omejil moč policije in njenih služb.

  • Jure Trampuš

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Družba

    Seksizem naš vsakdanji

    Te dni se je na velenjskem okrožnem sodišču odvijala na videz banalna zgodba o tem, ali je Janez Janša resnično prejel pošto s sodišča. Gre za odškodninsko tožbo dveh novinark RTV Slovenije, Eugenije Carl in Mojce Pašek, ki jima je Janša na svojem Twitter računu navrgel, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ«. Novinarki sta se čutili razžaljeni, vložili sta tožbi, ker pa Janša nanju ni odgovoril, je bil obsojen. Sodišče je izreklo zamudno sodbo, zdaj pa Janša poskuša dokazati, da sodna pošiljka ni prišla na njegov naslov. Tisti poletni teden je bil namreč na dopustu. Obstaja torej možnost, da je bil njegov poštni nabiralnik preveč poln, da se je pošta skrila med množico reklam ali pa da se je zmotil vročevalec. Janša zahteva ponoven začetek postopka. Do vsega tega ima seveda pravico, a se v vsem tem času zaradi žaljivega in seksističnega tvita ni niti poskušal opravičiti.

  • Jure Trampuš

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Družba

    Seksizem naš vsakdanji

    Te dni se je na velenjskem okrožnem sodišču odvijala na videz banalna zgodba o tem, ali je Janez Janša resnično prejel pošto s sodišča. Gre za odškodninsko tožbo dveh novinark RTV Slovenije, Eugenije Carl in Mojce Pašek, ki jima je Janša na svojem Twitter računu navrgel, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ«. Novinarki sta se čutili razžaljeni, vložili sta tožbi, ker pa Janša nanju ni odgovoril, je bil obsojen. Sodišče je izreklo zamudno sodbo, zdaj pa Janša poskuša dokazati, da sodna pošiljka ni prišla na njegov naslov. Tisti poletni teden je bil namreč na dopustu. Obstaja torej možnost, da je bil njegov poštni nabiralnik preveč poln, da se je pošta skrila med množico reklam ali pa da se je zmotil vročevalec. Janša zahteva ponoven začetek postopka. Do vsega tega ima seveda pravico, a se v vsem tem času zaradi žaljivega in seksističnega tvita ni niti poskušal opravičiti.

  • Jure Trampuš

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Družba

    Alternativna resničnost

    Po razmeroma banalni, a pravzaprav zelo žalostni in dovolj sporočilni zgodbi, ko je konec aprila brezdomca v ljubljanskem parku napadel eden od vztrajnikov in ga tudi poškodoval, se je oglasil Odbor 2014 in pojasnil svoje videnje dogodka.

  • Jure Trampuš

    21. 4. 2017  |  Mladina 16

    Z mavcem na deponijo

    Nekateri bolniki, ki morajo zaradi zloma spodnjih okončin nositi mavec, dobijo posebno zdravilo za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Zdravilo si, kadar lahko, vbrizgajo sami, vsak dan, zaradi preprečitve venske tromboze ali pljučne embolije. Podobna zdravila samostojno uporabljajo tudi tisti, pri katerih so odkrili krvne strdke, ali recimo sladkorni bolniki, ki si vbrizgavajo inzulin.