Jure Trampuš
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Evropsko sodišče za človekove pravice je pred dobrim letom dni postavilo standarde o državnem, prikritem nadzoru komunikacij in interneta. Šlo je za dva primera, za primer Zaharov proti Rusiji, tu so sodniki omejili pravice obveščevalnim službam, ter primer Szabó in Vissy proti Madžarski, kjer so omejil moč policije in njenih služb.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Družba
Te dni se je na velenjskem okrožnem sodišču odvijala na videz banalna zgodba o tem, ali je Janez Janša resnično prejel pošto s sodišča. Gre za odškodninsko tožbo dveh novinark RTV Slovenije, Eugenije Carl in Mojce Pašek, ki jima je Janša na svojem Twitter računu navrgel, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ«. Novinarki sta se čutili razžaljeni, vložili sta tožbi, ker pa Janša nanju ni odgovoril, je bil obsojen. Sodišče je izreklo zamudno sodbo, zdaj pa Janša poskuša dokazati, da sodna pošiljka ni prišla na njegov naslov. Tisti poletni teden je bil namreč na dopustu. Obstaja torej možnost, da je bil njegov poštni nabiralnik preveč poln, da se je pošta skrila med množico reklam ali pa da se je zmotil vročevalec. Janša zahteva ponoven začetek postopka. Do vsega tega ima seveda pravico, a se v vsem tem času zaradi žaljivega in seksističnega tvita ni niti poskušal opravičiti.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16
Nekateri bolniki, ki morajo zaradi zloma spodnjih okončin nositi mavec, dobijo posebno zdravilo za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Zdravilo si, kadar lahko, vbrizgajo sami, vsak dan, zaradi preprečitve venske tromboze ali pljučne embolije. Podobna zdravila samostojno uporabljajo tudi tisti, pri katerih so odkrili krvne strdke, ali recimo sladkorni bolniki, ki si vbrizgavajo inzulin.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kultura | Film
Dom za otroke brez pravih družin
Malči Belič je med vojno v Ljubljani delala za Osvobodilno fronto, skrivala je orožje, zbirala pomoč za begunce, zapornike, internirance, živela je v ilegali. Konec januarja 1943 so jo Italijani zaprli, po nekaj dnevih mučenja je umrla, na pogrebu se je zbralo več kot tisoč meščanov. Zaradi njene grozovite smrti in zaradi nasilja okupatorja so nekaj dni kasneje v Ljubljani na Kongresnem trgu in pred Škofijskim dvorcem protestirale ženske. Danes na tem mestu stoji spomenik.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Na nekem bizarnem informativnem televizijskem programu, ki ga vodi nihče drug kot novinar Vladimir Vodušek, je pred dnevi potekal pogovor o begunski problematiki. Kot strokovna analitika sta nastopala Sebastjan Jeretič, ki vodi komunikacijsko strategijo za župana Kopra Borisa Popoviča, in Tino Mamić, predsednik alternativnega novinarskega združenja, preganjalec vsega, kar diši po komunizmu. Jeretič je med pogovorom zagovarjal Popoviča in njegov humanitarizem, saj bi rad v Kopru razpršeno naselil begunce, Mamiću so dišale drugačne teorije. Zmotili so ga protestniki, ki so pred dnevi poskušali preprečiti deportacijo egiptovsko-sirske družine Korba Sulejman iz azilnega doma na Viču. Po njegovem mnenju so protestirali »kaviar levičarji«, ki so se na protest pripeljali s črnim bmwjem. Že to naj bi bilo dokaz, da ne gre za iskrene posameznike, ki želijo pomagati. Zadaj naj bi bilo nekaj drugega, hipokrizija, zarota.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Svet
Konec januarja je v nemškem Koblenzu potekalo veliko srečanje vodij evropske populistične desnice. Tja so prišli skoraj vsi, predsednica francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen, nizozemski peroksidni politik Geert Wilders pa Frauke Petry iz nemške AfD, Matteo Salvini iz italijanske Severne lige, avstrijski svobodnjak Harald Vilimsky. »Leta 2017 se bodo prebudili prebivalci celinske Evrope,« je napovedala Le Penova. »Včeraj nova Amerika, danes Koblenz, jutri nova Evropa,« je dodal Geert Wilders.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Družba
Vsi poznamo Guantanamo, zapor, mučenje v njem, dolgoletno bivanje osumljenih teroristov brez pravic, odvetnikov, obtožnic. A ta Guantanamo – ozemlje, kjer pravna država, kot si jo predstavljajo v ZDA, ne deluje – ima svojo zgodovino. Leta 1991, po vojaškem puču na Haitiju, je iz te otoške države zbežalo 60.000 ljudi. Polovica beguncev je bila nameščena v ameriškem vojaškem oporišču na Kubi, kjer so živeli v zaporu, ograjenem z bodečo žico, s pazniki. Velik del beguncev si je želel v ZDA, zaprosili so za status mednarodne zaščite, saj je bila takrat na Haitiju vojaška diktatura, ki je ubijala ljudi. A Američani niso bili velikodušni; ker Haitijci formalnopravno niso bili v ZDA, niso imeli pravice do odvetnika, šlo naj bi za »ekonomske in ne politične« begunce. Šele ko so jim na pomoč prostovoljno priskočili študenti prava z Yala in so ti dobesedno izsilili, da so o pravicah beguncev začela odločati ameriška sodišča, je po dolgi pravni bitki velik del teh ljudi vseeno stopil na ozemlje ZDA. Brez pomoči študentov bi jih poslali nazaj. Pred strelske vode.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
Država se ne šali – kljub temu da »barbari« ostajajo zunaj, pravzaprav jih ni nikjer, na slovensko-hrvaški meji še vedno raste ograja. Februarja so delavci začeli postavljati zeleno panelno ograjo na meji pri Babnem Polju, blizu hrvaškega kraja Prezid. Babno Polje je naselje v Loški dolini, kakšnih 30 kilometrov od Cerknice, bolj znano je po tem, da gre za najhladnejši kraj v Sloveniji.
-
Točno pred 25 leti se je zgodil izbris, administrativna kršitev človekovih pravic, ki je usodno zaznamovala življenje več kakor 25 tisoč prebivalcev Slovenije. Kot sramotno poglavje slovenske zgodovine ga je prepoznalo tudi strasbourško sodišče za človekove pravice, slovenski politiki pa so se pred leti za izbris vendarle začeli opravičevati. Opravičila se je Katarina Kresal, nekdanja ministrica za notranje zadeve, prav tako nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
-
Medtem ko se krepijo pozivi varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, naj se vendarle odloči, prisluhne pomislekom in na ustavno sodišče vloži pobudo za presojo ustavnosti zakona o tujcih, pa se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo ustavno sodišče ugotovilo, da zakon v veliko primerih krši mednarodne konvencije in pravne standarde o spoštovanju človekovih pravic. Torej tisto, na kar je opozarjal Cerarju neposlušni predsednik parlamenta Milan Brglez.
-
Zadnje državnozborske volitve so bile med poletnimi počitnicami, 13. julija 2014. Udeležilo se jih je za las več kot 50 % volivcev. Če nas ne bodo znova presenetile predčasne, bodo nove, tako predvideva zakon, »najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora«. Torej med 15. majem in 15. julijem 2018. Volitve razpiše predsednik državnega zbora, ki pa se za točni datum, kar je logično, še ni odločil. Državni zbor in vlada lahko politično učinkovito, brez predvolilne igre, delata še leto dni, vmes so še predsedniške volitve, časa za uresničevanje koalicijske pogodbe in sprejem napovedanih zakonskih sprememb je torej dovolj.
-
Dr. Božo Repe je že dolga leta trn v peti desnici, verjetno zato, ker kot zgodovinar ne pritrjuje njihovemu pogledu na čas slovenskega osamosvajanja. A nekaj so različni zgodovinski pogledi, pa tudi psevdo- ali ljubiteljsko-čitalniške interpretacije preteklosti, povsem drug problem pa je sistemski poskus utišanja zgodovinarja.
-
Kaj je temeljno pravilo propagande? Lansirati neko dejstvo, četudi povsem neresnično ali prikrojeno, in ga ponavljati tako dolgo, vztrajno, da postane tako resnično, da mu začnejo ljudje verjeti. Večja, kot je laž, resničnejša bo postala. Zgodovina pozna številne primere politične propagande, Slovenija tudi, v zadnjem času laži niso več eksces, pač pa so postale osnovni element političnega boja. Fake news ima v Sloveniji domovinsko pravico.
-
Zgodba je stara nekaj let, zato nekaj besed o njeni genezi. Mladina je na svoji satirični strani (!) Mladinamit kritizirala manipulativno politiko poslanca SDS Branka Grimsa in njegove politične poteze v skladu z žanrskimi zahtevami satire primerjala s propagandnim ministrom nacistične Nemčije, Josephom Goebbelsom. Zafrkljivo je objavila sliko obeh družin, da bi ponazorila, kakšne so metode propagande za doseganje političnega cilja. Kajti Branko Grims ni bil nikoli navaden, anonimen član poslanske skupine SDS, je eden od njenih najbolj prepoznavnih govornikov, zanj so bili izbrisani izmišljotina, strašil je z visokimi odškodninami, kar se je izkazalo za laž, podpiral je ponarejanje dokumentov, ki se ga je šla njegova stranka, v času Pahorjeve vlade je namigoval, da ministrica uživa kokain, v zadnjem letu manipulira s številom migrantov in straši s teroristični napadi.
-
Pomudimo se za hipec pri Angelci Likovič, komentatorki resničnostnih šovov, v času Bajukove vlade epizodni državni sekretarki na ministrstvu šolstvo. Angelca Likovič ni strokovnjakinja za porodništvo, o perinatologiji ne ve veliko, tudi o neonatologiji ne, ni izučena babica, niti pediatrinja ali ginekologinja. Angelca Likovič je upokojena učiteljica, nekoč je bila ravnateljica, morda nekaj ve o šolskem sistemu, o rojevanju otrok nič. Je pa mati, tako kot 650.000 drugih žensk v Sloveniji.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: O pravici do izbire
Daljnega leta 1951 se je v socialistični Sloveniji zakonodaja spremenila tako, da ženske, ki so opravile splav, niso bile več kaznovane. Leto kasneje je bil splav pod določenimi pogoji tudi uradno legaliziran. Nato so se stvari začele spreminjati, nastajali so kontracepcijske posvetovalnice, dispanzerji za ženske, različni odbori in leta 1969 je izšla posebna resolucija o načrtovanju družin, ki je temeljila na svobodnem odločanju o rojstvu otrok. V zvezno ustavo je bila pravica zapisana leta 1974. Od nastanka te ustavne določbe je minilo natančno 42 let. Od vpisa enake pravice v slovensko ustavo pa več kot 25.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Devetega aprila okoli druge ure zjutraj je v morju blizu egiptovske obale potonila ladja, na kateri so se gnetli migranti. Umrlo jih je več kot 500. Med njimi so bili Somalci, Etiopijci, Sudanci, Sirci, moški, ženske, otroci. Preživelo jih je le kakšnih deset, ki so skupaj s tihotapci odpluli z manjšim ribiškim čolnom.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Družba
Takoj ko je Parlameter, spletno orodje, demokratičnoinformacijska inovacija, ki ponuja pregled dela poslancev in državnega zbora, uradno zaživel, so se nanj na družbenih omrežjih usuli očitki, da je za njim globoka država. Tipično. Ustvarjalci naj bi bili »skrajni levičarji«, »FDV-jevci brez možganov«, »murgelski podtaknjenci«, ki uporabljajo »Toševo metodologijo statistične ideologije«. V najbolj mili različici naj bi šlo za orodje, ki »zelo natančno meri zelo nepomembne stvari«, v najbolj grobi pa je nekdo »zaposlil mlade levičarje, da bodo pomagali drek mešati«.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Politika
Ustavno sodišče domuje na Beethovnovi 10, v Plečnikovi palači, ki na zunaj ni videti nič posebnega, zgolj na sprano oranžno prebarvana neugledna hiša, kjer so bili nekoč prostori Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Notranjost je drugačna, ustavni sodniki delajo v neoklasicističnem blišču, do njih vodi rustikalno stopnišče, v stavbo so vgrajeni antični temelji. Ustavni sodniki so se na Beethovnovo preselili še v času socialistične Jugoslavije, leta 1964, zadnjih 25 let pa tam bivajo ustavni sodniki, ki s pravno zavezujočimi učinki razlagajo ustavo Republike Slovenije.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kultura
Nekoč je Jurij Gustinčič, pokojni starosta slovenskih novinarjev, človek, ki ga je bilo veselje poslušati in še bolj brati, v kolumni za Mladino pisal, da morajo biti novinarji vedno skeptiki, skepsa je nekaj zdravega, dvom je temeljni kamen novinarskega pogleda, a vse do tedaj, dokler ne pripelje do patološkega zavračanja, deformacije. Skepsa je seveda nekaj drugega kot cinizem. Ciničen je lahko vsak, za cinizem ne potrebuješ informacij, celo smisla za humor ne, za cinizem potrebuješ le vehementno samozadostnost, prepričanje, da ti je vse jasno in da o vsem vse veš.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Politika
Ko se je od nekod pojavil Facebook, je bilo to orodje nekaj novega, omogočalo je izmenjavo informaciji, fotografij, posnetkov, nastala so prijateljska omrežja, povezave, Facebook je med seboj povezal ljudi. Hkrati je nezdržno rasel, se krepil, njegov doseg je presegel milijarde uporabnikov. Danes je Facebook enako velik kot Google, za mnoge ljudi pomeni internet, njegova moč je neizmerljiva. Facebooka nihče zares ne nadzira, ne uporabniki ne države. Po zmagi Donalda Trumpa, po zmagi populistično-brutalne govorice, prepojene z lažmi in stereotipi, se je v svetu, kjer resnica nima več nikakršne teže, postavilo vprašanje, kakšna je pravzaprav vloga Facebooka, kako kroji sedanjost, prihodnost, kdo ga lahko omeji. Facebook je postal prevelik, da bi ga lahko ignorirali.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
Leta 1991 je slovenska emigracija v Argentini v Taboru (El fortin), glasilu Združenih slovenskih protikomunistov, objavila seznam zahtev, pogojev za to, da bi domobranska stran privolila v spravo. Tako so zapisali: da je treba »izbrisati lažno prikazan mit o komunistični osvobodilni vojni in sprejeti zgodovinsko dejstvo, da je bila OF samo politično orodje za izvedbo revolucije«. Državljansko vojno naj bi torej začela partija sama. Dogajanje med drugo svetovno vojno je bilo seveda bistveno bolj kompleksno, a tako poenostavljen pogled na preteklost postaja v današnji Sloveniji prevladujoč.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Politika
Pred dnevi je okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo zahtevo Emilije Mrlak, žene pokojnega pilota Tonija Mrlaka, za uvedbo sodne preiskave zoper brigadirja Antona Krkoviča. Ta naj bi bil neposredno odgovoren za sestrelitev helikopterja, ki ga je med osamosvojitveno vojno pilotiral Mrlak; takrat je v goreči gazeli umrl še tehnik letalec Bojanče Sibinovski. Mrlak je bil sicer pilot v JLA, a se je vseskozi dogovarjal za prestop v teritorialno obrambo. Njegov helikopter ni bil oborožen, ko je padel, je bil natovorjen zgolj s kruhom … Zavrnitev sodne preiskave ni bila nobeno presenečenje, država Slovenija, njeni organi pregona, sodišča, policisti, tožilci so se vseskozi otepali iskanja resnice. Padec gazele so tožilci preiskovali že v devetdesetih letih, a so primer, ker naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je zares streljal in zakaj, pospravili v arhiv – elementi kaznivega dejanja sicer niso bili neposredno zanikani, toda primera niso nikoli zares preiskali.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Politika
»Zunaj se je jeklena nevihta urno bližala s črnimi koraki zakajene, tuleče počasti,« v romanu Doberdob Prežihov Voranc realistično opisuje dogajanje med prvo svetovno vojno. »Skozi ozračje je huškajoče poplesaval en sam oduren, mozeg pretresajoč odmev razbesnelih izstrelkov in kamenja,« nadaljuje pripoved. »V prihodnjem hipu je zračni pritisk vse tri zagnal nazaj v jarek, iz katerega so skočili. Očem je vzelo vid, v obraz jim je puhnila žveplena toplota. Tam, za Heldom nekje se je razkadila granata.« Na Krasu, na doberdobski planoti, ki danes leži v Italiji, tik za slovensko-italijansko mejo, je med prvo svetovno vojno potekala frontna črta. Tam je bil tudi Prežihov Voranc, tam, po vsej soški fronti, so bili vojaki, ki so se borili za svojo zemljo, med njimi veliko Slovencev, večinoma so se borili na avstro-ogrski strani, nekaj Beneških
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Družba
Dr. Darko Suvin (1930, Zagreb) se je večino akademske kariere ukvarjal s književnostjo, predvsem z dramskim teatrom in žanrom znanstvene fantastike. Poučeval je na univerzah v Zagrebu, Massachusettsu in Indiani, pa na McGillovi univerzi v Montrealu, kjer je postal zaslužni profesor in član Kanadske akademije znanosti in umetnosti.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura
7. januarja 2015 je Rénald Luzier - Luz zamujal v službo. Imel je rojstni dan in je, razumljivo, nekoliko dlje ostal v postelji. »Žena me je presenetila,« se je mesece kasneje spominjal v intervjuju za Vice, »pripravila je torto, kavo, bilo je super.« Luzovi rojstni dnevi so že leta potekali podobno, zgodaj zjutraj ga je poklicala mama in mu povedala, kako srečna je, da ima sina, nato mu je oče zaželel vesel praznik. Potem je odšel v uredništvo in s sodelavci so si razdelili kraljevsko pito. Tistega dne pa je bilo drugače, zamujal je, v prostore Charlieja Hebdoja je prišel malo po tem, ko sta vanje vstopila v črno oblečena oborožena moška. »Ni mi bilo jasno, kaj se dogaja, bilo je čudno, potem sem zaslišal prve strele.« Ko sta napadalca zbežala, je stekel po stopnicah, »na njih sem opazil krvave stopinje, kasneje sem ugotovil, da je to prijateljeva kri. Potem sem zagledal ljudi, ki so ležali na tleh … Pariz ni bil pripravljen na kaj takšnega, a se dogaja tudi drugod, v Siriji, Afriki.« Luz je po srečnem naključju preživel napad bratov Kouachi na uredništvo satirično-anarhistične revije Charlie Hebdo, kjer sta ubila 11 ljudi, še enkrat toliko pa sta jih ranila. Nato sta zbežala iz Pariza in nekaj ur kasneje umrla pod streli policistov.
