Jure Trampuš
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Pogovor z Miho Butaro, poveljnikom, ki je med vojno zavrnil ukaz za napad na ljubljanske vojašnice in bil zato odstavljen.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Politika
Karl Erjavec je utelešenje novodobne slovenske politike. Prijazen, nasmejan, človek za vsa ministrstva, lahko bi bil tudi fikus, izredno ambiciozen in spreten med pogajanji, a hkrati brezsramno izsiljevalski in prostodušno iskren v zagovarjanju lastnih interesov. Če finančni minister ne želi povečati pokojnin, bi povzročil vladno krizo. Če se obotavlja glede rekreativnega dodatka, bi zapustil koalicijo. Če mu predsednik vlade ukaže, naj odide, raje vse do konca javnosti pojasnjuje, da se zaradi kant pač ne odhaja …
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Politika
Zgodba o Toniju (Antonu) Mrlaku, pilotu helikopterja, ki so ga med osamosvojitveno vojno sestrelili nad Ljubljano, je ena od najbolj žalostnih zgodb slovenske osamosvojitve. Ne samo zato, ker je Mrlak skupaj z Makedoncem Bojančetom Sibinovskim tistega dne prevažal kruh. Ne zato, ker se je skupaj še z nekaterimi drugimi pogovarjal o prestopu na slovensko stran. In tudi ne zato, ker so njegovi svojci desetletje čakali, da država formalnopravno prizna status padlega.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Politika
Andrej Čuš, tisti mladi poslanec SDS, ki se je pred leti v državni zbor prebil le zato, ker je nadomestil goljufivega Branka Mariniča, je dejal, da mu je dovolj. Zapustil je poslansko skupino SDS, zapustil Janeza Janšo in se odpravil na samostojno poslansko pot. Kot pravi, je razlog za razhod napačna politika, ki jo gojijo v njegovi nekdanji stranki. Motijo ga izleti v zgodovino, moti ga obsesija s Kučanom, manihejstvo, zarotništvo, moti ga, da poslanci SDS dobijo navodila, kako naj glasujejo. V stranki, ki jo je zapustil, so se glede na standarde, kakršne so postavili v zadnjih letih, odzvali zadržano. Čuša naj bi bilo k odhodu spodbudilo to, da pri »evidentiranju za kandidiranje na naslednjih volitvah ni dobil podpore vseh odborov v volilnem okraju«, stranka pa ga sedaj poziva, naj vrne denar, ki ga je porabila za njegovo predvolilno kampanjo. Šlo naj bi torej za prerivanje, SDS pa še nikoli ni bila tako močna, kot je zdaj. Andrej Čuš je sicer na zadnjih volitvah v ptujski volilni enoti zbral 25 odstotkov glasov, kar je solidna, a za volilni okraj s takšno izvoljivostjo ne zelo bleščeča podpora.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Družba
Te dni je Slovenijo obiskal dr. Manfred Spitzer, avtor knjige Digitalna demenca. Gre za nekaj let staro uspešnico, slovenski prevod je izšel pri Mohorjevi založbi, medijski pokrovitelj predavanja v Cankarjevem domu pa je bila Založba Družina. Profesorjeva teza je preprosta, pretirana raba informacijskih tehnologij, računalnikov, tablic, mobilnih telefonov lahko okvari otroške možgane, nepovratno, usodno, digitalni mediji škodujejo umu, povzročajo odtujenost, govorne težave, stres, depresijo. Gre za moralno paniko, Spitzer resda obravnava mladoletne paciente, ki so odvisni od računalniških tehnologij, a to ne pomeni, da odvisnost povzroča tehnologija. Različne raziskave dokazujejo, da je odvisnost od interneta ali iger najpogosteje posledica drugih neskladji ali motenj, recimo duševnih, socialnih težav, ne tehnologije same.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Politika
Kar je objavil Greenpeace, ni nikakršno presenečenje, stališča EU, predvsem pa ZDA, tam so bili vedno odkriti, so bila znana že vnaprej, razkrito je le potrdilo našega opozorila. Navedbe komisarke so poskus, da se stvari pomirijo. Dejansko ni tako. Ne gre torej za izvorna ameriška pogajalska izhodišča, za delovne dokumente, razkrita je bila edina različica enotnega, skupnega besedila sporazuma. Seveda je precej stvari v oglatih oklepajih, podrobnosti se bodo spreminjale, ampak temelji, pot, smisel sporazuma bodo ostali isti. Na boljše ne bo šlo. Z vidika potrošnika, ljudi, bo šlo kvečjemu na slabše.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Kultura
Vzdušje je srednje napeto, ura je štiri popoldne, zunaj dežuje. Državniki sedijo za mizo, na desni strani je Dimitrij Rupel, na levi Janez Janša in Igor Bavčar, vmes, na sredini, Milan Kučan, ki vodi sestanek, zraven neopazno prikimava in spušča sarkastične pripombe Janez Drnovšek. Herman Rigelnik je vseskozi tiho. Sestanek se je zgodil 6. januarja 1993. Sklical ga je tedanji predsednik Slovenije Kučan, njegov namen pa je bil med drugim razčistiti vprašanje tihotapljenja in preprodaje orožja Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Po sestanku je nastal magnetogram, nosil je oznako državna tajnost – strogo zaupno. Danes oznake nima več, informacijska pooblaščenka je oznako tajnosti preklicala, objavil ga je Matjaž Frangež v svoji knjigi Kaj nam pa morete, sedaj se je magnetogram preselil v gledališče.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Politika
Luka Mesec, poslanska skupina, podporniki, volivci, člani koalicije Združena levica, ki se je pred letom in pol presenetljivo uvrstila v parlament, so se znašli pred dilemo. Iniciativa za demokratični socializem, eden od konstitutivnih, najprodornejših delov Združene levice, je imela pred dnevi kongres v Krškem. Končal se je klavrno, pa ne zaradi nesklepčnosti, ampak zaradi prepirov, groženj, lahko bi rekli »netovariškega« vedenja. Vsi se ne strinjajo z zamislijo, da se mora Združena levica združiti v enovito stranko in da je parlamentarno delo tisto, ki je družbeno najvplivnejše. Del bi ostal na ulicah. Luka Mesec meni drugače, obsoja nedostojno vedenje posameznikov, pravi, da so nekateri, žal, zdrknili v anarhizem, sprejema kritiko, a ta je lahko tudi razdiralna. Še vedno zagovarja proces združevanja strank in obljubila nastanek leve alternative.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Politika
To, da je premier vlade pozval k razrešitvi kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ni presenečenje. Pozivov k razrešitvi se je v času njenega ministrovanja nabralo veliko. Pred meseci je tako odstopila večina članov Nacionalnega sveta za kulturo, ker naj bi ministrica svoj resor vodila politično, nestrokovno, konfliktno, avtoritarno, brez vizije. Odstopili so, ker je Cerar takrat ministrici še zaupal.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Politika
Ljudmila Novak je predsednica stranke, katere daljše ime je Nova Slovenija – krščanski demokrati. Vodi jo od leta 2008, ko je po neuspehu na volitvah odstopil njen prvi predsednik dr. Andrej Bajuk. Tri leta kasneje je Ljudmili Novak uspelo nekaj, kar ni nobeni stranki do tedaj, NSi se je po treh letih zunajparlamentarnega životarjenja vrnila v parlament. Na volitvah leta 2011 je zbrala 18.000 glasov več kot leta 2008. Bajuku in NSi se takrat pretirano kohabitiranje s prvo Janševo vlado pač ni izšlo. Na predčasnih volitvah leta 2014 je Ljudmila Novak uspeh ponovila. Beseda uspeh je morda pretirana, stranka je zbrala nekaj tisoč glasov manj kot leta 2011, a je zaradi nižje volilne udeležbe dobila poslanca več.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Družba
Zgodba o tem, kako je del učiteljskega kolektiva kranjske Gimnazije Franceta Prešerna preprečil, da bi v bližnjem dijaškem domu namestili otroke begunce, je znana. Veliko je bilo zapisano o Sloveniji, prežeti s strahom, sovraštvom, neznanjem, zavračanjem. A obstaja tudi druga stran, drugi posamezniki, tisti, ki pomagajo beguncem, tisti, ki v begunskih otrocih ne vidijo nevarnosti.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Politika
Devetega aprila bo imela Združena levica v Krškem kongres. Ops, treba je biti bolj natančen, redni kongres v Krškem bo imela IDS, Iniciativa za demokratičen socializem, ena izmed treh konstitutivnih strank, ki je na zadnjih volitvah pod imenom Združena levica nastopila v koaliciji. V političnem konglomeratu so poleg marksistične skupne aktivistov še ekosocialistični TRS, stranka, ki je nastala malo pred volitvami leta 2011, ter Demokratična stranka dela Franca Žnidaršiča, ki je nastala po tem, ko bivšemu poslancu Desusa v stranki ni uspelo premagati Karla Erjavca v tekmi za predsedniško mesto. V Združeni levici je še nekaj skupin, aktivistov, združenj, ki so nastala med ali pred vstajami ali po njih pred tremi leti.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Družba
Dr. Marijanca Ajša Vižintin je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Nekoč je delala kot učiteljica slovenščine, pred nekaj leti pa je doktorirala na temo vključevanje otrok priseljencev v slovenske osnovne šole. Sodeluje pri projektih, ki spodbujajo medkulturni dialog, vključevanje (otrok) priseljencev. Marijanca Ajša Vižintin pravi, da so morda nestrpni, tisti, ki zavračajo begunce in njihove otroke, zelo glasni, a obstaja tudi druga Slovenija, so šole, ki otroke že učijo medkulturnega sprejemanja in sobivanja drugačnosti. Vseeno je veliko dobrih primerov, »naj se slišijo tudi ti, ne le rasisti in ksenofobi«.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Politika
Čez nekaj dni, točneje, v soboto, 2. aprila, bo na »zgodovinskem« Trgu republike veliko ljudsko zborovanje, poimenovano zbor V obrambo Slovenije. Obrambni shod prireja Zbor za republiko, pomagajo pa mu še parlamentarni SDS in NSi ter izginjajoča SLS in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Ker so časi grozeči, preizkušnje pa še težje, naj bi bilo treba obraniti domovino.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Politika
Zdi se, da je Miru Cerarju uspel véliki met. Tako govori v javnih izjavah, intervjujih, nastopih. V Bruslju naj bi bili ta teden dokončno zaprli balkansko pot. Poti v Evropo po novem za množico beguncev ali »iregularnih migrantov«, kot jih zdaj imenujejo v slovenski vladi, ni več. Evropa bo sprejela samo tiste posameznike, za katere bodo brezimni uradniki v Grčiji ali Turčiji presodili, da bežijo pred vojno, da so torej »regularni«. Druge Evropska unija zavrača, tudi zgolj na podlagi napačne nacionalnosti. Gre za kršitev mednarodnopravnih zavez, na kar so že opozorile nekatere dobrodelne in mednarodne organizacije. A Miru Cerarju naj bi bilo uspelo. »Slovenija bo delovala humanitarno,« pravi. »Sprejemali bomo begunce počasi, po 50 na mesec, kot smo se zavezali, po sistemu relokacije.« Gre za že nekaj mesecev dogovorjen evropski mehanizem, po katerem bi morale evropske države sprejemati begunce, ki so obtičali v Grčiji. Za zdaj se ta dogovor praktično ni upošteval.
-
Popolnoma jasno je, da je čas, v katerem vlada Miro Cerar, težak. Migrantska kriza je velik izziv, za Evropo, za Slovenijo. Vlada Mira Cerarja pri obravnavi beguncev vseskozi niha, govori o človekovih pravicah, a zaostruje azilno zakonodajo, poudarja človečnost, a postavlja žico. Sedaj so se, povsem pričakovano, v Sloveniji pojavili še ksenofobija, strah, sovražnost. Miro Cerar se je odzval, obsodil skrajne politike, skrajna stališča. Pohvalno, vendar se ni spremenil. Ko govori o beguncih, v isti sapi omenja varnost. Ko govori o človečnosti, hkrati razmišlja o absorpcijskih sposobnosti Slovenije. Ko smo mu v intervjuju očitali, da je poskušal prekomerno zaostriti azilno zakonodajo, in dodali, da to pač ni evropsko, nas je popravil. Tako počne vsa Evropa, omejevalni ukrepi so evropski. Morda so res, a takšna politika ni politika Evrope, kakršne bi si želeli.
-
V času tiste zime se je prebujala družbena zavest, pogovarjali smo se o politiki, odločevanju. Najprej smo postavili internetni participativni projekt Predlogi. Osnovna ideja je bila, da internet ponudi platformo, na kateri se zbirajo ideje za izboljšanje delovanja družbe. Šlo je za poskus povečanja digitalne politične participacije in vzpostavitev mehanizmov nadzora. Sprovocirali so nas očitki, da so protesti brez prave vsebine. Vsekakor je bilo med vstajami ogromno vsebine, bila pa je heterogena, razpršena, ideje so potrebovale prostor za svojo evolucijo. Internet je za nekaj takega zelo primeren. V tej aplikaciji nismo sprejemali kar vsega, celotna skupnost temelji na konsenzu šestih temeljnih pravic, recimo pravice do solidarnosti, vključenosti, skupnega, narave in podobno. Na koncu je prišlo 500, 600 pobud, veliko jih je bilo vsebinsko močnih, namenjene pa so bile tako lokalnim skupnostim kot državnemu zboru in evropskim institucijam.
-
Zadnje mesece se v Evropi brez dvoma dogajajo velike spremembe. V Siriji, na Bližnjem vzhodu in v njegovi okolici ljudje bežijo pred vojno, revščino. Marsikdo na poti umre, veliko družin je razbitih, ogromno je pretresljivih zgodb. Politika, evropska in slovenska, na beg pred trpljenjem ne zna najti odgovora. Ali pa ga noče. Z drugimi besedami, ni samo v Siriji razpadla država, družba solidarnosti in socialne pravičnosti je zaradi prihoda dobrega milijona beguncev razpadala tudi v Evropi. Pravzaprav razpada že desetletje, izgubljeni in deportirani begunci so razkrili, da je velik del Evropske unije sebična tvorba državnih skupnosti, ki moč izkoriščajo za uveljavitev interesov vsake države, politika, kapitala posebej. Kako drugače razumeti nameren obračun z Grčijo? Kako drugače razumeti, da se je za reševanje bank bogatih evropskih držav našel takšen ali drugačen finančni mehanizem, v imenu pomoči soljudem pa se zapirajo meje?
-
Nemški režiser Matthew Heineman se je s kamero odpravil na eno najbolj zastraženih mej sveta med ZDA in Mehiko. Tako je zastražena, da jo v prostem času varujejo samoorganizirane paravojaške enote, domoljubni vigilanti z nočnimi kamerami in ostrostrelnimi puškami, s katerimi v imenu obrambe največje demokracije na svetu na lastno pest lovijo pribežnike, tihotapce ljudi in mamil, člane kartelov. »Vzdržujemo zakon, kjer ni nobenega zakona,« pravi eden izmed njih. Ni edini. Heinemanov film Cartel Land pokaže tudi drugo stran meje, dogajanje v mehiški deželi Michoacan, kjer se vaščani, ki jih terorizira kartel Vitezov templarjev, organizirajo v samoobrambne enote z orožjem. Skupino Autodefensas vodi José Manuel 'El Doctor' Mireles in samoorganizirani domoljubni Mehičani prej ali slej naletijo na odpor vaščanov, ki naj bi jih zaščitili. Tisti, ki se vozijo v avtomobilih brez registracij, pač ne morejo braniti zakona. »Uzurpirali ste zakon in za kaj takšnega nimate nobenih pravic. Če ne verjamemo v institucije države, smo kot državljani propadli,« pravi eden razburjenih vaščanov, ko ga pripadniki vaške garde prepričujejo, da so tam zaradi njegove varnosti. Ko Autodefensas postane premočen, koruptiven, nasilen, država na pomoč pokliče vojsko in policijo. Večina članov samoobrambne paravojaške skupine prestopi, njenega voditelja zaprejo zaradi nelegalnega posedovanja orožja. Na koncu se izkaže, da so s karteli povezani vsi, samoorganizirani vaščani, njihova obrambna garda, policisti, uradniki, Američani. V vojni proti drogam ni nihče nedolžen, to, da država ne zna, noče, ne zmore zagotavljati varnosti, še ne pomeni, da lahko posamezniki zlorabljajo zakon.
-
Ko je v ponedeljek tožilstvo v zadevi radarji umaknilo obtožnico zoper Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, je ta s solzami v očeh razlagal, da se je končno pokazalo, da so bile mariborske vstaje politično spodbujene. Šlo je za veliko gonjo proti njemu, proti tedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši, namen vstaj naj bi bil vseslovenski politični prevrat. Ko je bil dan kasneje spoznan za krivega nezakonitega posredovanja pri zaposlitvi svoje nekdanje podžupanje Astrid Bah na stanovanjskem skladu, solz in političnih interpretacij ni bilo. »Sodišča očitno ne zanimajo dejstva, resnica ter pošteno in pravično sojenje, zanima jih zgolj obsodba,« je obsodilno sodbo komentiral njegov odvetnik Marko Bošnjak.
-
22. 1. 2016 | Politika
Zakaj Miro Cerar prijateljuje z Viktorjem Orbanom?
Miro Cerar z vsem bliščem sprejema madžarskega premiera Viktorja Orbana. Ne gre za njun prvi sestanek, a današnji se dogaja na Brdu, s točno določenim protokolom, delegacijami, podpisom meddržavnih sporazumov, s skupno sejo vlad in fototermini. Sledi kosilo, klepet s predstavniki gospodarske zbornice, popoldanska otvoritev kulturnega centra madžarskega veleposlaništva. Delovni obisk predsednika vlade Madžarske Viktorja Orbana in skupno zasedanje vlade republike Slovenije in Madžarske je skratka velik diplomatski dogodek in uspeh slovenske zunanje politike.
-
Vojaška zveza Nato ima od padca Berlinskega zidu težave, ne ve točno, kaj bi počela, kakšna je njena vloga v postsovjetskem času, kako daleč in ali ne predaleč segajo geostrateški interesi držav članic.
-
France Bučar, starosta slovenske demokracije, je bil v svojem zadnjem intervjuju, ki ga je pred točno letom dni dal Mladini, jezen. Pogovor se je nazadnje vrtel okoli »domobranske vojske«, tako je dejal, Janeza Janše. »Čakajte, kaj pa mislite, da se je zgodilo v Kočevski Reki? Žalibog, ampak natančno tako se je začelo v nacistični Nemčiji. Natančno tako. Spodnaša se avtoriteta države, avtoriteta sodišča, ustanavlja se strankarska vojska. Pa smo tam. Kako so že peli v Nemčiji? »SA marschiert mit ruhig festem Schritt!«
-
Poslanec SDS Branko Grims je, kot so takrat poročali številni mediji, med drugim tudi SDS zelo naklonjen spletni portal Politikis, avgusta 2013 na svojem profilu na Facebooku objavil selfi iz fitnesa.
-
»Bilo je na božično noč,« se spominja slikar Sebastjan Šeremet, ki ima v Sokolcu, novomeškem art skvotu, atelje. »Pravzaprav nismo slišali veliko, stene Narodnega doma so debele skoraj meter. V sobo je pritekel prijatelj, ki je bil ravno v prostorih, kjer imajo glasbeniki vaje, in dejal, da je hiša polna dima. Ko smo pritekli na hodnik v pritličju, so bili v njem na srečo že gasilci, gorela so zgolj vrata.« Nekaj minut čez polnoč sta po pričevanju očividcev neznanca, eden izmed njiju naj bi bil imel na puloverju svastiko, v vrata Narodnega doma vrgla molotovko. »Na srečo so vrata doma zelo stara, debela, če bi bila današnja, bi jih v celoti zajel ogenj in požar bi se razširil. Pred njimi smo potem našli črepinje, krpo, vse je smrdelo po bencinu.«
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
Miha Turšič, postgravitacijski umetnik, eden od ustanoviteljev Ksevta, je jeseni s 17-dnevno gladovno stavko neposredno, zanj tudi boleče, pokazal, kaj vse je narobe s kulturno politiko in ministrico Julijano Bizjak Mlakar. Ministrica je simbol njegovega odpora, podobno, kot je Ksevt simbol vsega, kar je narobe s slovensko kulturno politiko. Domnevno sporni način financiranja zavoda, v bistvu je šlo za birokratsko-računovodski zaplet, rešljiv z nekaj dobre volje, je umetnika pripeljal do drastične odločitve, hkrati pa razkril birokratski odnos malih bogov na ministrstvu za kulturo, ki v stavki niso prepoznali obupanega poziva k razumnosti, pač pa izsiljevanje, ekshibicionizem, zaroto.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
Ko je Ljerka Bizilj postala direktorica Televizije Slovenija, je obljubljala veliko. Več raziskovalnega novinarstva, več velikih novinarskih zgodb, preverjenih informacij, poglobljenih analiz. A leto 2015 je prineslo druge stvari. Recimo popolnoma nedomišljen razvedrilni program ali opuščanje kakovostnih oddaj za otroke, predvsem pa informativni program, ki je z novo urednico Jadranko Rebernik izgubil precej verodostojnosti. Ne govorimo toliko o političnem udinjanju tej ali oni opciji, to je vedno obstajalo, praviloma se je nagibalo na desno stan, na desno, celo k paranoji je nagnjen svet zavoda, govorimo tudi o tem, da je informativni program javne televizije namesto trezne, kritične, ponekod pikre ali subjektivne analize prinesel kričanje, histerično poročanje, pretiravanje, netočnosti.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
Po čem si bomo zapomnili prvo leto in še nekaj mesecev vladanja Mira Cerarja? Po težavah z ministri, policijski stavki, licemerskem odnosu do Grkov, gospodarski rasti, zmanjševanju brezposelnosti, obljubah o prodaji Telekoma? Ne, prvo leto mandata novega, svežega, drugačnega politika je zaznamoval njegov odnos do beguncev. To ni nobeno presenečenje, begunski eksodus je zaznamoval vso Evropo, presenetljivejši je Cerarjev odgovor nanj. Velikega politika ne spoznaš v času vsakdanjih dogodkov, spoznaš ga v času velikih družbenih sprememb. Kako že ravnajo pravi politiki, če državo napadajo tujci, ki želijo uničiti narod? Kako preprečijo, da neka druga vojna postane totalna? Kakšne naj bodo njihove politične odločitve, da jih bo sprejela nenaklonjena mednarodna skupnost?
