Jure Trampuš
-
France Bučar, starosta slovenske demokracije, je bil v svojem zadnjem intervjuju, ki ga je pred točno letom dni dal Mladini, jezen. Pogovor se je nazadnje vrtel okoli »domobranske vojske«, tako je dejal, Janeza Janše. »Čakajte, kaj pa mislite, da se je zgodilo v Kočevski Reki? Žalibog, ampak natančno tako se je začelo v nacistični Nemčiji. Natančno tako. Spodnaša se avtoriteta države, avtoriteta sodišča, ustanavlja se strankarska vojska. Pa smo tam. Kako so že peli v Nemčiji? »SA marschiert mit ruhig festem Schritt!«
-
Poslanec SDS Branko Grims je, kot so takrat poročali številni mediji, med drugim tudi SDS zelo naklonjen spletni portal Politikis, avgusta 2013 na svojem profilu na Facebooku objavil selfi iz fitnesa.
-
»Bilo je na božično noč,« se spominja slikar Sebastjan Šeremet, ki ima v Sokolcu, novomeškem art skvotu, atelje. »Pravzaprav nismo slišali veliko, stene Narodnega doma so debele skoraj meter. V sobo je pritekel prijatelj, ki je bil ravno v prostorih, kjer imajo glasbeniki vaje, in dejal, da je hiša polna dima. Ko smo pritekli na hodnik v pritličju, so bili v njem na srečo že gasilci, gorela so zgolj vrata.« Nekaj minut čez polnoč sta po pričevanju očividcev neznanca, eden izmed njiju naj bi bil imel na puloverju svastiko, v vrata Narodnega doma vrgla molotovko. »Na srečo so vrata doma zelo stara, debela, če bi bila današnja, bi jih v celoti zajel ogenj in požar bi se razširil. Pred njimi smo potem našli črepinje, krpo, vse je smrdelo po bencinu.«
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
Miha Turšič, postgravitacijski umetnik, eden od ustanoviteljev Ksevta, je jeseni s 17-dnevno gladovno stavko neposredno, zanj tudi boleče, pokazal, kaj vse je narobe s kulturno politiko in ministrico Julijano Bizjak Mlakar. Ministrica je simbol njegovega odpora, podobno, kot je Ksevt simbol vsega, kar je narobe s slovensko kulturno politiko. Domnevno sporni način financiranja zavoda, v bistvu je šlo za birokratsko-računovodski zaplet, rešljiv z nekaj dobre volje, je umetnika pripeljal do drastične odločitve, hkrati pa razkril birokratski odnos malih bogov na ministrstvu za kulturo, ki v stavki niso prepoznali obupanega poziva k razumnosti, pač pa izsiljevanje, ekshibicionizem, zaroto.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
Ko je Ljerka Bizilj postala direktorica Televizije Slovenija, je obljubljala veliko. Več raziskovalnega novinarstva, več velikih novinarskih zgodb, preverjenih informacij, poglobljenih analiz. A leto 2015 je prineslo druge stvari. Recimo popolnoma nedomišljen razvedrilni program ali opuščanje kakovostnih oddaj za otroke, predvsem pa informativni program, ki je z novo urednico Jadranko Rebernik izgubil precej verodostojnosti. Ne govorimo toliko o političnem udinjanju tej ali oni opciji, to je vedno obstajalo, praviloma se je nagibalo na desno stan, na desno, celo k paranoji je nagnjen svet zavoda, govorimo tudi o tem, da je informativni program javne televizije namesto trezne, kritične, ponekod pikre ali subjektivne analize prinesel kričanje, histerično poročanje, pretiravanje, netočnosti.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
Po čem si bomo zapomnili prvo leto in še nekaj mesecev vladanja Mira Cerarja? Po težavah z ministri, policijski stavki, licemerskem odnosu do Grkov, gospodarski rasti, zmanjševanju brezposelnosti, obljubah o prodaji Telekoma? Ne, prvo leto mandata novega, svežega, drugačnega politika je zaznamoval njegov odnos do beguncev. To ni nobeno presenečenje, begunski eksodus je zaznamoval vso Evropo, presenetljivejši je Cerarjev odgovor nanj. Velikega politika ne spoznaš v času vsakdanjih dogodkov, spoznaš ga v času velikih družbenih sprememb. Kako že ravnajo pravi politiki, če državo napadajo tujci, ki želijo uničiti narod? Kako preprečijo, da neka druga vojna postane totalna? Kakšne naj bodo njihove politične odločitve, da jih bo sprejela nenaklonjena mednarodna skupnost?
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Politika
To, da je zakon o izenačitvi vseh partnerskih skupnosti na referendumu padel, ni bilo veliko presenečenje. V državi, kjer tiha večina volivcev (za zdaj) podpira gradnjo ograje z rezili na južni meji, bi bilo iluzorno pričakovati, da bo na volitvah zmagala opcija, ki podpira enakopravnost vseh ljudi. V zgodovini Slovenije doslej ni uspel noben referendum, na katerem so bila postavljena vprašanja, povezana s človekovimi pravicami. Prav tako ni bila uspešna nobena izmed političnih strank, ki si je to topiko izbrala za primarno predvolilno temo. Slovenija ne spada med odprte družbe, nikoli zares ni. Mogoče to velja za urbana središča, a Slovenija obstaja tudi zunaj Ljubljane. Recimo v Halozah ali pa v Ribnici, v okolici Novega mesta, v Lendavi …
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Družba
Odkar je zgodba o nesmiselnem odvzemu dovoljenja za začasno prebivanje umetniku Damirju Avdiću prišla v javnost, so o njej poročali vsi relevantni mediji. Večina je izpostavljala absurdnost odločitve upravnega organa, ki je Avdiću, kljub temu da ima dovolj sredstev za preživljanje sebe in svoje družine, odvzel pravico do začasnega bivanja. Preprosteje, prvostopenjski organ mu je naložil, naj se iz Slovenije izseli. Kljub poročanju so bili na upravni enoti tiho, tekočih zadev ne komentirajo. Damir Avdić je zdaj vložil pritožbo. V njej dokazuje, da je uradni organ »napačno ugotovil dejansko stanje« in »napačno uporabil materialni predpis«.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Politika
Že dober mesec obstaja spletni portal nova24tv.si. Gre za uverturo, predhodnico, predigro velikega političnega projekta nove slovenske televizije. Njen pobudnik je Janez Janša, skupaj s somišljeniki so prek ponudbe delnic zbirali denar za medijsko hišo. Gre za nekakšno samoupravno zadrugo politikov, njihovih volivcev, novinarjev, tistih, ki mislijo, da bo novi medijski projekt v »službi resnice«.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Politika
Ustavno sodišče ni dopustilo nadaljevanja zbiranja podpisov za razpis referenduma o spremenjenem zakonu o obrambi, ki omogoča povečevanje pooblastil vojski. Zgodba je znana. Ko so se pojavili begunci, sta vlada in za njo parlament presodila, da bi morali v imenu varnosti vojaki dobiti večja, deloma tudi policijska pooblastila. Nato je skupina, zbrana okoli Radia Študent, vložila zahtevo za razpis referenduma, saj naj bi bilo povečanje pooblastil vojski neustavno. Zbiranje podpisov za referendum je potem državni zbor ustavil, pobudniki pa so se pritožili na ustavno sodišče.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Politika
»Gre za izsiljevanje naše države, na kar ne bom pristal ne glede na posledice,« je prejšnjo sredo grmel Miro Cerar v odgovor na začetek policijske stavke. Varnostni položaj v Sloveniji je napet, grozi nam mini Schengen, nekateri z nadčloveškim trudom obvladujejo položaj, drugi pa bi raje stavkali, morda se celo zafrkavajo. Stavka je, kot pravi premier, nepravična in nedostojna. »Kot državljan in kot predsednik vlade sem ogorčen!«
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Politika
Pogovor z dr. Tadejem Troho, filozofom, ki dela na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, sprva ni bil namenjen dogodkom v Parizu, a mimo njih nismo mogli, kljub tragičnosti in nedojemljivosti so namreč zelo pripravni za tiste, med njimi tudi za slovensko vlado, ki begunce razumejo zgolj kot grožnjo. »Dogaja se evidentno, sistematično poneumljanje slovenske družbe,« pravi. Troha je zelo kritičen tudi do Cerarja, do njegove zaigrane morale, do njegovega razumevanja oblasti, hkrati pa tudi do tistih z levice, ki v luči pariškega napada zadržano sprejemajo desničarske strahove.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Politika
Zaradi ZUJF-a Rudi Rizman na Univerzi v Ljubljani ne poučuje več, a še vedno predava, zdaj je profesor na Univerzi v Bologni. Rudi Rizman je doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti in na znamenitem Harvardu, bil je član uglednega Russllovega razsodišča, je eden od ustanoviteljev ljubljanskega Mirovnega inštituta, predvsem pa že vso akademsko kariero zagovarja človekove pravice in demokracijo. Četudi je obojega vedno manj, se je za oboje treba vseskozi boriti, sicer privolimo v svet brez alternativ. V svetu brez alternativ življenje pač ni svobodno.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Politika
Številka 5044-3 danes ne pomeni veliko, a gre za pomembno podrobnost iz osamosvojitvenega časa. Tako je bil oštevilčen strogo zaupen dokument, povelje generala podpolkovnika Svetozarja Višnjića, v tistih jugoslovanskih časih poveljnika 5. vojnega območja, ki je vključevalo republiko Slovenijo. V strogem zaupnem povelju je general januarja 1988 poostril bojno pripravljenost enot Jugoslovanske ljudske armade in med drugim zaukazal, da morajo napisati »posebno politično-varnostno oceno za svoje področje odgovornosti, v kateri je potrebno registrirati in analizirati mogoča žarišča in pojave sovražnega delovanja, rušilnih in mirnih demonstracij, s ciljem, da enota ne bi bila varnostno presenečena in borbeno ogrožena«. Z drugimi besedami, tedanja JLA se je pripravljala na spopad v Sloveniji, tudi na uporabo vojske v primeru množičnih demonstracij civilistov. Del zaupnega dokument s številko 5044-3 je prekopiral praporščak Ivan Borštner, kopijo je izročil Davidu Tasiću, ta jo je dal Janezu Janši. Višnjićev dokument 5044-3 je pomenil začetek zgodbe o četverici.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Družba
Milan Kučan je star 74 let. Zadnji predsedniški mandat se mu je iztekel 23. decembra 2002, pred 13 leti. V politiki dejavno ne sodeluje več, če ga kdo kaj povpraša, pove svoje mnenje, novinarji z njim opravijo kakšen intervju. Na politični desnici ga imajo za udbomafijca, gospodarja v senci, človeka, ki z nevidno roko krmari Slovenijo. Gre za preganjavico, ki ima točno določen politični namen.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Politika
Slovenija ima že leta težave z razumevanjem demokracije, težave z razumevanjem pomena referenduma, instituta nadzora odločitev neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva. Leta so ga izrabljale politične stranke in v nekem trenutku so celo ustavni sodniki zahtevali, naj parlament natančneje določi, kdaj se pravica do referenduma lahko omeji. To se je pred dvema letoma zgodilo in po novem poslanci ne morejo zahtevati referenduma, pa tudi referendum je omejen, o nekaterih vprašanjih volivci neposredno ne smejo odločati.
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Politika
ZDA so bile nekoč rasistična država, morda se to iz današnje perspektive zdi iracionalno, a v veljavi so bili rasistični zakoni. To se niti ni skrivalo. Veljal je recimo zakon o naturalizaciji, v izhodišču je bil sprejet že leta 1790, po katerem si lahko postal ameriški državljan, le če si bil »svoboden belec dobrega značaja«. Na začetku so bili tako izločeni ameriški Indijanci, sužnji iz Afrike, Azijci, državljanske pravice so imeli le dobri belci. Stvari so se potem spreminjale, po državljanski vojni so v zakon, ki je omogočal pridobitev državljanstva, dodali tudi »črne ljudi, ki izvirajo iz Afrike«. Na sodiščih so potekale prave intelektualistične razprave o tem, kaj pomeni bela in črna koža, kaj je z Japonci, so preveč rumeni, kaj je s Kitajci, Havajci. Sodniki so razpravljali, kaj so mislili, ko so napisali tak zakon, ali sta črna in bela točno določeni, kaj je potem z rdečo barvo, sivkasto, rjavo, bledo sivo. Mehičani so postali dovolj beli leta 1907, nekaj let kasneje tudi Sirci, kar je bila prelomna odločitev, saj so potem sodišča sprejela interpretacijo, »da so prebivalci Azije, s Sirijo vred, klasificirani kot beli«. Pravno-evgenično-legalistični rasizem se je končal leta 1952, ko je nov zakon prepovedal rasistično in spolno diskriminacijo v postopkih sprejemanja v državljanstvo. Kar se je zdela nekoč pomembna zakonodajna dilema, je z današnjega vidika, z vidika moderne družbe, ki upošteva človekove pravice in se zaveda pomena enakopravnosti, povsem absurdna razprava.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Politika
Ko je pred skoraj stotimi leti nemški sociolog Max Weber pisal o birokraciji, o njenem idealnem tipu, se mu je med drugim zapisalo, da je birokracija eden od najboljših in najbolj racionalnih modelov, na podlagi katerih se lahko organizira človekova dejavnost. Sistematičnost procesov, organizirana hierarhija in druge stvari so pomembne za vzdrževanje reda, maksimiranje učinkovitosti, prepričevanje protežiranja posameznikov. A to velja le v idealnih razmerah, te pa, kot vedo tudi znanstveni preučevalci družb, ne obstajajo. Preobsežna birokracija je grožnja svobodi, svobodni volji, ljudje so ujeti v »železno kletko« pravil in zakonov, ki jih izvajajo, ne glede na njihovo vsebino. Glavni namen birokracije, torej vzpostavljanja dobro delujoče družbe, se v tem primeru lahko obrne sam proti sebi, spoštovanje birokratskih načel in zakonov je pomembnejše od koncepta, za katerega so napisana. Birokratski aparat postane avtonomen sistem, katerega namen ni opravljanje prvotno zamišljenih nalog, temveč producira nove in nove naloge z edinim namenom osmišljanja svojega obstoja.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Politika
Zgodba o Mihi Turšiču, umetniku, ki gladovno stavka, pač ni zgodba o tem, kako naj bi se v vitanjskem Ksevtu šli kreativno računovodstvo, o čemer nas želi prepričati ministrstvo za kulturo. Pri tem, da ne bomo deležni očitkov o neuravnoteženem poročanju, obstaja možnost, da je bilo spornih 45.784 evrov z računovodskega vidika napačno zavedenih, a takšne sume bi moralo dokazati ali ministrstvo za kulturo ali za finance. Tega doslej ni prepričljivo storilo ne eno ne drugo.
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Politika
Miha Turšič se ukvarja z umetnostjo v vesolju. Na prvi pogled je to bizarno, a samo tisti, ki je »slep«, ne vidi pomena kulturalizacije vesolja. Miha Turšič je bil še nedavno direktor Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) v Vitanju, a je odstopil in 1. oktobra začel gladovno stavko. Odkar je ministrstvo prevzela ekipa iz Kamnika, tako pravi, so se stvari zapletle, ministrstvo je tako rekoč ustavilo financiranje zavoda, govori o napačnih računovodskih izkazih, o neodgovornem ravnanju z javnimi sredstvi, o sporni obračunski dokumentaciji. Turšič vse obtožbe zavrača in odgovarja, da gre za cinizem oblasti, birokratsko politikantstvo, vsa javna sredstva naj bi bila porabljena za program zavoda. Pri stavki bo vztrajal, dokler se ne izpolnijo njegove tri zahteve: odstop državne uradnice, preoblikovanje Ksevta v nacionalno funkcionalno institucijo, povečanje sredstev državnega proračuna za kulturo na dva odstotka.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Politika
Še nedavno je veljalo, da raba rasističnega jezika ni družbeno sprejemljiva. Po Auschwitzu to ni več mogoče, so trdili nekateri, holokavst naj bi nas bil naučil človečnosti. Seveda je šlo za iluzije; kdor prebira spletne forume, to vidi. A danes rasističnega jezika ne govorijo le spletni anonimneži, ta jezik govorijo legalno izvoljeni predstavniki ljudstva. Recimo madžarski premier Viktor Orban, ki razpreda o Evropi za Evropejce in Madžarski za Madžare, ali češki premier Bohuslav Sobotka, ki zagovarja tezo, da bi morala Češka sprejeti samo begunce, ki imajo takšne vrednote in prepričanja, da se bodo takoj integrirali v tamkajšnji način življenja.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Politika
Ko nastaja ta članek, odločitev ustavnega sodišča uradno še ni znana. Vendar nekateri mediji (Dnevnik, Radio Slovenija) poročajo, da so ustavni sodniki, sicer s tesno večino, dovolili referendum o zakonski noveli, ki izenačuje pravice različnih parterskih skupnosti. Sedaj naj bi pisali samo še obrazložitve…
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Politika
Je politična shizofrenija prava besedna zveza, ki bi lahko opisala, kaj se te dni dogaja na slovensko-hrvaški meji? Je boljši izraz sprenevedanje? Pragmatičnost? Strateško ravnanje? Humanost? Nesebična pomoč?
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Politika
Številke so pretresljive. Od leta 2010 število prošenj za azil v Evropski uniji občutno raste. Predlani jih je bilo v vsej Evropski uniji vloženih 431 tisoč, lani 625 tisoč, letos jih pričakujejo več kot milijon. Daleč največ, skoraj petina prosilcev, je Sircev pa Afganistancev, ljudi, ki prihajajo s Kosova, iz Eritreje, Srbije, Pakistana, Iraka, Rusije, Ukrajine, od povsod, kjer divja vojna in kjer države kot tvorbe miru ne obstajajo. Večina jih odide v Nemčijo in na Švedsko, v teh državah najpogosteje podeljujejo status begunca in zagotavljajo največ subsidiarnega varstva. V povprečju je ta pravica v vsej Evropi podeljena slabi polovici prosilcev (46 odstotkom), pri čemer so najbolj širokosrčni Bolgari, Finci in Švedi, najmanj Madžari in Hrvati.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Politika
Okrajno ljubljansko sodišče je odločilo, da je zadeva Patria zastarala, stvar je zavržena, Janša, Krkovič in Črnkovič so bili neupravičeno v zaporu, po vsej verjetnosti bodo sledile odškodninske tožbe. Država je zaprla nedolžne ljudi.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Politika
Dimitrija Rupla je težko opredeliti, nekoč je podpiral levico, z leti, ko je postal modrejši, pravi danes, je postajal konservativnejši. Vseskozi je bil samosvoj, tako se je pred meseci znova dokončno razšel z Janšo, podobno kot je storil v času razhoda Demosa, ko se ni strinjal z Janševim mnenjem, da je treba »družbeno strukturo prestaviti na desno«. Kasneje je na to malce pozabil. SDS je zapustil zaprepaden, osupel je, kako se ravna z ljudmi, tudi nad tem, kaj se znotraj te stranke dogaja s kritiki Janeza Janše. Sedaj zase pravi, da je predvsem liberalec. A ne smemo se sprenevedati, Rupel se ni spremenil, v Sloveniji po njegovem še vedno vlada globoka država, mediji so katastrofalni, večina politikov nesposobna. Tudi danes bi, kljub vsemu, kar se je zgodilo z Irakom, in ne glede na to, da je to ameriško posredovanje zanetilo vojne v sosednjih državah, podprl napad ZDA na Irak. Vilensko izjavo bi podpisal še enkrat.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Družba
Če je nekoč veljalo, da ima univerza določeno mero avtonomnosti, je danes ta vedno bolj načeta. Izobraževanje je danes vedno manj »učenje za hojo po poti iskanja resnice« in vedno bolj dresura za učinkovito in konkurenčno sprejemanje temeljnih družbenih pravil. Vse to se dogaja zelo subtilno, a te stvari je mogoče prepoznati in poimenovati, tudi znotraj visokošolskega študija.
-
1. 7. 2015 | Družba
S Keithom Lowom sem se pogovarjal dan po tistem, ko je obiskal eno od slovenskih povojnih morišč. Bil je pretresen, a nikakor ne maščevalen; zgodovino, tako pravi, je treba obravnavati celovito, posledice povezati z vzroki, ne pa iz enega ali drugega obdobja vzeti posameznih delcev, ki učinkujejo kot prirejene resnice. Res je, morija po drugi svetovni vojni je nekaj popolnoma nedojemljivega, gorje premagancem, a začetek te morije se ni začel leta 1945. Maščevanje je le oblika, odgovor, poskus moralnega uravnoteževanja, četudi napačen. Vzrokov za maščevanje pa je bilo leta 1945 obilo.
