Jure Trampuš
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Politika
SDS in velik del politične desnice že desetletja sistematično načenjata mit o partizanskem junaštvu. Kar je pravilno – miti so junaške zgodbe, ne pa verodostojni popisi zgodovine, partizani so med drugo svetovno vojno in po njej v imenu revolucije storili množico zločinov, med njimi tudi poboje vrnjenih domobranskih enot. A pri tem delu niso bili edini. Tudi četniška, domobranska, ustaška, nacistična stran ima krvave roke. Janševa revizija zgodovine ne govori o tem, zanj je zgodovina enoplastna, preprosta. Janša (in pri tem nikakor ni edini) ne omenja, kdo je napadel Jugoslavijo, kdo je sodeloval z okupatorji, kdo je to deželo želel narediti nemško, kdo je organiziral transporte vlakov, na katere so se vkrcavali prisilno izseljeni Slovenci, ne omenja, zakaj je bil pomemben antifašizem, kakšno je bilo bistvo nacistične ideologije, kaj pomeni zločin kolaboracije, kakšno je njeno izhodišče. Njegov pogled na zgodovino je izrazito selektiven. Ne gre torej za spopad različnih zgodovinskih razlag, pač pa za politično željo po relativizaciji kolaboracije, ki naj bi bila taktična, strateška, prehodna, začasna, prisilna, nikakor pa naj ne bi pomenila brezpogojnega sodelovanja z nacističnim režimom.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Politika
Ko se je pojavila informacija, tako je poročal POP TV, da je bil zoper nekdanjega ministra Žigo Turka in njegovega nekdanjega vodjo direktorata za visoko šolstvo Boruta Rončevića vložen obtožni predlog zaradi zlorabe položaja, saj naj bi bil za tri izbrane zasebne fakultete razpis prirejen tako, da so le one lahko dobile koncesijo, je obtoženi bivši minister lahkotno tvitnil, da imajo očitno nekateri nekaj proti njemu. Hkrati je dodal, da se je iz politike umaknil in se s politiko ne ukvarjam več. »Vem le, da sem kot minister delal za blaginjo Slovenije in prav nič kaznivega.«
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Politika
Petnajsti maj 1955 je bil za Avstrijce velik dan. Postali so svobodni, rešili so se vojaške uprave. Ustanovila se je Avstrija, nastala je Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (ADP). Podpisnice ADP so bile štiri zmagovalne sile (Sovjetska zveza, Velika Britanija, ZDA in Francija), k njej pa so kot sopogodbenice pristopile še druge države, Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska …. Vsaka s svojimi interesi. Za Jugoslavijo, ki se je po vojni odpovedala ozemeljskim zahtevam na Koroškem, je bil med drugim pomemben 7. člen te pogodbe, ki določa pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Svet
Nemčiji ne moremo očitati, da beži od svoje preteklosti. Ničkoliko državnikov se je opravičilo za zločine dedov in staršev. Ko je te dni Angela Merkel obiskala Dachau, je recimo govorila o »nedoumljivih grozotah« in o tem, da žrtev in dogajanja v nacističnih taboriščih ne smemo pozabiti.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Politika
Danes se zdi, da je Milan Kučan še vedno povsod, v SDS ga vsak dan omenjajo kot največjega krivca za vse, kar se je hudega zgodilo Sloveniji, zagovorniki razprodaje državnega premoženja pa ga slikajo kot utelešenje gospodarskega in moralnega propada. Milan Kučan v resnici ni predsednik že od decembra 2002, več kot ducat let. Tudi njegov Forum 21 je izgubil družbeno moč in vpliv, ki naj bi ga imel. Milan Kučan je v resnici nekdanji politik, ki svojih stališč ne spreminja, ki ga politika še vedno zanima, a bolj kot opazovalca. »Pripisujejo se mi stvari, ki naj bi jih počel, pa jih ne. Pa tudi želje po tem nimam,« pravi. Vseeno je zaskrbljen, temeljni problem Slovenije je, da nima strategije, da ne ve, kaj bi počela sama s seboj, brez pravih odgovorov pa postaja nesamozavestna država. Nekoč je bilo drugače.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Politika
»Še pokojniku ne dajo miru,« te dni govorijo desničarska socialna omrežja. »Ko je umrl M. Ribičič, so se takoj ustavili vsi postopki, a je kdo kaj spraševal Cirila? V primeru Zagožna je obratno,« so zapisali na Politikusu. »Pustite pri miru družino!«
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Družba
Novinarsko častno razsodišče je samoregulativni organ, kar pomeni, da so ga ustanovili novinarji, člani Društva slovenskih novinarjev. Ti so del svoje avtonomnosti, svobode prenesli na skupino kolegov, ki presojajo, ali so poročali v skladu z novinarskim etičnim kodeksom ali pač ne. Razsodbe, mnenja razsodišča nimajo neposrednih pravnih učinkov, veljalo pa naj bi, da poskušajo krmariti vest novinarjev in urednikov, ko jih poleg novinarstva zanimajo gledanost, prodaja, klikabilnost, manj pa vprašanje javnega interesa ali družabnega pomena razkritega.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Politika
Frančiškanski pater Tadej Strehovec, generalni tajnik Slovenske škofovske konference, je eden od vodilnih nasprotnikov pravne izenačitve različnih parterskih skupnosti. Opozarja, da naj bi zakonska sprememba izničila klasično družino, govori veliko, tudi površno, bolj kot jezuit, ne pa kot frančiškan, predvsem pa nikakor ne sprejme teze, da je katoliška cerkev militantna in žaljiva. Pravi, da manipulirajo drugi.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Politika
Ste vedeli, da je pri otrocih iz lezbičnih skupnosti večje tveganje za kriminalno in asocialno vedenje? Da je nekajkrat večja verjetnost, da se bodo okužil s spolno prenosljivimi boleznimi? Da bodo po vsej verjetnosti posegli po marihuani in tobaku? Še več, ti ranjeni otroci naj bi imeli pogosteje duševne probleme, večkrat naj bi zapadli v depresijo in podobne grozote. Gre za povzetke raziskave dr. Marka Regnerusa, ki naj bi leta 2012 dokazal, da so otroci istospolnih staršev v primerjavi s svojimi vrstniki prikrajšani. Saj veste, »draga gejevska skupnost, vaši otroci trpijo«.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Politika
Pred nekaj dnevi je Društvo psihologov Slovenije objavilo javno stališče in v njem strokovno zavrnilo vse strahove, ki jih širijo pobudniki referenduma glede posvojitev otrok, ki naj bi jih odobrili istospolnim partnerjem. Omenjajo ideologijo, sovražnost, manipulacije, predvsem pa demifisticirajo prepričanje, da se otrokom v istospolnih družinah godi slabše kot v »klasični«. Z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek smo se pogovarjali o izjavi, stanju v Sloveniji, predvsem pa o otrocih, ki so do drugačnosti praviloma bolj odprti kot starši.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Politika
Stranka Mira Cerarja se je preimenovala v Stranko modernega centra. Moderen človek je tisti, ki živi v skladu z novejšim časom, upošteva najnovejše norme, ni nazadnjaški. Zvenelo je pametno, vladajoča stranka naj bi bila tista, ki se zavzema za drugačno, v prihodnost zazrto politiko, odločno, jasno, premočrtno. »Modernost vidimo v spoštovanju človekovega dostojanstva, strpnosti in temeljnih svoboščin,« se je širilo v času sežanskega kongresa. »Smo vrednotno, ideološko in akcijsko uravnoteženi. Center za nas predstavlja dinamično ravnovesje med liberalnimi, socialnimi in drugimi vrednotami.« Kaj pomeni, da je kdo vrednotno uravnotežen? Ali to pomeni, da si malo za prepoved splava, malo pa za pravico ženske, da odloča o lastnem telesu? Da zagovarjaš večji vpliv cerkve v družbi, hkrati pa si za ločitev cerkve od države? Da spodbujaš solidarnost med državljani, a odločno zagovarjaš omnipotentnost trga in podjetniškosvobodo? Uravnotežene vrednote ne obstajajo, ne gre za dinamično ravnovesje, pač pa za pragmatično, politično všečno krmarjenje, katerega namen je tehnokratsko vodenje države.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Politika
Ko je na začetku februarja grški premier Aleksis Cipras predstavljal program svoje vlade, je dejal, da ima Nemčija do Grčije veliko moralno obveznost. Iz časov druge svetovne vojne naj bi ji bila dolžna 162 milijard evrov, polovico javnega dolga, ki danes bremeni Grčijo. »Za kaj takšnega ni možnosti,« sta Grkom osorno odgovorila nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel in finančni minister Wolfgang Schäuble. Verjetnost, da bi dolg poravnali, je nična, vse je bilo že plačano, ta zgodba je končana, zahteve so absurdne, naivne … Grki pa vztrajajo. Cipras je zagrozil z zaplembo nemškega premoženja v Grčiji, če na nemški stani ne bo pravega odgovora.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Politika
80.518 podpisov proti enakopravnosti
Pred dobrim mescem je bil na Slovaškem referendum o omejitvi pravic istospolnim partnerjem. Referendum je pripravilo, zveni znano, Zavezništvo za družino, združenje, povezano s katoliško cerkvijo. Slovaki so glasovali proti porokam istospolno usmerjenih, proti posvojitvam in proti udeležbi učencev pri šolski spolni vzgoji brez dovoljenja staršev. Slovaški istospolni pari pravic, o katerih se je glasovalo, nimajo, celo slovaška ustava prepoveduje poroko istospolnih partnerjev, a referendum je bil neuspešen. Udeležilo se ga je samo 21 odstotkov volivcev, za veljavnost bi jih moralo glasovati več kot polovica.
-
Ustavno sodišče ima velike težave. Res velike. S tem, ko so ustavni sodniki v torek obsojenca v zadevi Patria Antona Krkoviča in Ivan Črnkoviča do končne odločitve pustili v ječi, hkrati pa so v istem primeru tretjega obsojenca Janeza Janšo pred meseci začasno odrešili zaporniškega statusa, so ustvarili občutek, da gre za dvojna merila. Da so politiki, poslanci, voditelji opozicijskih strank privilegirani. Tega se recimo zaveda ustavni sodnik Ernest Petrič, ki se je v odklonilnem ločenem mnenju vprašal, kakšen vtis bi se ustvaril v javnosti, če bi ustavno sodišče zadržalo izvajanje kazni enemu od pritožnikov samo zato, ker je obsojeni poslanec in vodja opozicije.
-
Še nedavno je pri izboru učiteljev za škofijsko klasično gimnazijo veljalo, da so pomembne pedagoške in strokovne reference. »Prišla sem pred komisijo, bilo je kar številna, pogledali so, kaj sem počela do takrat, in odkrito sem jim povedala, da nisem verna,« pravi ena izmed njihovih učiteljic. »Ni bilo nikakršnega problema, malo so se že pozanimali o meni, o moji družini, od kod prihajam, a moje versko prepričanje jim ni bilo pomembno. Povedali so mi, da so cerkvena šola, da imajo navado, da se pred prvo in po zadnji uri prekrižajo, če imam s tem probleme, a to je bilo tudi vse, tukaj sem zadovoljna.«
-
Erik Valenčič je šel v Irak prvič leta 2003, malo pred drugo zalivsko vojno. Od takrat se vrača v te kraje, kot novinar, kot vojni poročevalec. Bil je še v Siriji, Palestini, v Izrael ga niso spustili, pa v Egiptu, Libiji, Sudanu, Afganistanu … Povsod je spoznaval, da se vojne vedno znova rojevajo, da so v interesu velikih sil in da v njih najbolj nastradajo nemočni, civilisti, otroci, ljudje, ujeti v svet nasilja in zla.
-
Mediji
-
Ljerka Bizilj je najprej študirala primerjalno književnost, a je kar hitro, kot pravi, umaknila knjige in namesto njih v stanovanje postavila televizijo. Na televiziji je prvič delala leta 1973, šest let pozneje se je zaposlila. Takoj po osamosvojitvi je za nekaj časa medije zapustila in odšla v politiko; ker pa ni bila uspešna, se je na televizijo počasi vrnila. »Svet politike ni zame,« je dejala. Nedavno je postala direktorica Televizije Slovenije, otepa se političnih oznak, pravi, da jo zanima strokovnost. V novinarstvo bi rada vrnila znanje, poglobljeni pogled, pomembne teme in privlačne zgodbe.
-
France Bučar je iskriv sogovornik. Včasih se malo poheca, nasmeji, drugič maha z rokami in jezno zatrjuje, da ima prav. Februarja bo star 92 let, pravi, da smuča sicer ne več, zato pa še vedno piše. Februarja bo pri Mladinski knjigi izšla njegova nova knjiga Prelom, do katerega ni prišlo. In o tem zakasnelem prelomu smo se pogovarjali tudi v intervjuju. Bučar je prepričan, da smo pozabili misliti državo, da smo ostali na vlaku, ki nas je pripeljal iz komunizma, in se odpeljali naprej, ne da bi vplivali na to, kam se bomo peljali. To se vidi tudi pri razprodaji državnega premoženja, ki ni samo moralno vprašanje, pač pa je po Bučarjevem mnenju celo neustavno. Pravica do lastnine po slovenski ustavi namreč ni absolutna, pač pa je omejena, tudi s socialnimi funkcijami.
France Bučar je bil prvi predsednik slovenskega državnega zbora, eden izmed avtorjev slovenske ustave, nekoč partizan, kasneje disident, dolga leta tudi profesor na pravni fakulteti, od koder ga je leta 1976 odstranila partija.
Je politični samorastnik, nikoli ni zares pripadal ne slovenski parlamentarni desnici ne njenemu levemu protipolu.
Je tudi eden iz množice podpisnikov peticije Preprečite razprodajo. -
Sredi osemdesetih let, v času, ko so se v teh krajih že porajale nacionalistične napetosti, je bila v Modri dvorani v Idriji veselica. Pisalo se je leto 1985. Prišli so domačini, delavci iz bratskih republik, mladi. In nastal je pretep, domnevno je bila v ozadju ljubezenska zgodba, neki Bosanec naj bi bil težil Slovenki, ki ga je na plesišču zavrnila. Pa so se stepli. Ni se končalo pri navadnem prerivanju. Pretep je dobil izrazito nacionalističen predznak. Nekaj domačinov je šlo po dogodku na grad, kjer so bivali makedonski delavci, hoteli so jih napasti in pregnati. Govorilo se je, da bodo požgali samski dom. V mestu so bile okrepljene policijske enote, prišli so mediji iz vse Jugoslavije, oglasili so se politiki in najostreje zavrnili »nacionalistične izpade«. Napetosti so se po nekaj dneh pomirile. O tem dogodku je takrat Bogdan Novak napisal knjigo Zdomci med brati, pisal je o slovenskem nacionalizmu, šovinizmu, v katerem so živeli izkoriščani delavci iz drugih republik.
-
Od predsedniških volitev je minilo dve leti in en mesec. Nepričakovani zmagovalec Borut Pahor – kajti točno to je bil, politik, ki si je zakockal vlado, je potem nemudoma postal predsednik republike – bi lahko v teh dveh letih naredil kaj pomembnega, prelomnega. Imel je nekaj priložnosti, izkoristil ni nobene. Nasprotno. Kako pomemben je zares ta predstavnik vsega ljudstva, vrhovni politični suveren, kaže število prelomnih intervjujev, ki jih je dal v teh dveh letih, izjav, s katerimi je v skladu z ustavnimi pristojnostmi skušal vplivati na slovenski politični prostor. Teh intervjujev ni bilo. Tudi ne poslanic, zakonskih predlogov, oglašanja ob prelomnih političnih dogodkih.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Ko je padla vlada Alenke Bratušek, se je Borut Pahor odločil, da bo volitve razpisal med poletnimi počitnicami. Argument, da je veliko volivcev takrat na morju, ga ni prepričal. Volitve med počitnicami se niso zdele sporne niti ustavnemu sodišču. Volilna udeležba je bila 51,7-odstotna, najnižja izmed vseh državnozborskih volitev doslej.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Geslo »manj je več« velja tudi v slovenski politiki. Leta 2014 smo imeli troje volitev, evropske, državne, lokalne. Imeli smo tudi en referendum. Veliko možnosti za neposredno demokracijo, za podeljevanje kazni in nagrad, za iskanje odrešiteljev.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Peter Jambrek v intervju za Mladino ni privolil brez pomislekov. Pravi, da je Mladina preradikalna, da pa ima nekaj lucidnosti. Jambrek, nekoč ideološki sopotnik Janeza Janše in eden izmed avtorjev slovenske ustave, je danes iz aktivne politike umaknjen, razočaran, na stara leta naj bi bil prišel »k pameti«, dodajo, da je kdaj tudi cinično grenak. Ni mu hudo, o preveliki moči države predava na fakultetah, ki jih subvencionira prav ta država, prepričan je, da je temeljni problem Slovenije »železobeton« politične in korporacijske birokracije. Krize, ki jih povzroči prevelika liberalizacija gospodarstva, pa so po njegovem le učna pot kapitalizma.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
»Pozno popoldne sem dobil nepopolne izide vzporednih volitev, ravno smo se vozili v Ljubljano, nekako nisem znal odreagirati,« se volilne nedelje, ko se je Združena levica nepričakovano uvrstila v parlament, spominja Luka Mesec. Pričakovali so bistveno manj, na volitve so šli zato, da bi se preizkusili in morda dobili nekaj sredstev za delovanje. Še kakšen teden pred volitvami ni v resnici nihče pričakoval, da bi se Združena levica prebila med parlamentarne stranke. »Seveda sem bil vesel, a da bi bil to moj najsrečnejši dan v življenju … niti ne. Prijeten že, takoj sem si postavil vprašanje, kaj sedaj, kako naprej. Zvečer je bila v stranki evforija, jaz pa sem vse skupaj doživel precej stresno. Na dopust nisem šel, na neki način sem se malo ustrašil nove vloge, zakopal sem se v delo, šele zdaj se počasi navajam na to funkcijo.«
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Politika
Zgodilo se je tisto, česar si SDS ni želela. Nova Slovenija, ki si je že pred letom dodala pristavek krščanski demokrati, je imela na Vrhniki kongres. Bil naj bi prelomen, na njem sta si stala nasproti dva pogleda na strankino prihodnost. Prvega je predstavljala Ljudmila Novak, predsednica NSi, ki je v stranko pripeljala »mlade fante«, da bi jo odprli in ji odvzeli pridih konservativne zatohlosti. Drugi pol je predstavljal Aleš Hojs, nekdanji minister za obrambo, ki je Novakovi očital, da se je preveč oddaljila od SDS in slovenske pomladi, ker se pač osamosvojitev od totalitarizma v simbolnem pomenu v Sloveniji še vedno ni končala. Nazadnje je zmagala Ljudmila Novak, Hojs je zbral nekaj manj kot tretjino glasov, Novakova pa je ostala predsednica NSi. Boj je bil neizprosen, bilo je nekaj specialne vojne, nekateri posamezniki iz SDS naj bi pred kongresom klicali lokalne odbore NSi in člane prepričevali, da Ljudmila Novak in njena skupina ne zagovarjajo »katoliških vrednot«.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Politika
Quod licet Iovi, non licet bovi*
Dan pred javno objavo odločitve ustavnih sodnikov o vprašanju odvzema poslanskega mandata Janezu Janši so Slovenske novice objavile informacijo, da je Janša uspel, glasovanje naj bi bilo sedem proti dva, zmagal je, za vedno se vrača se iz zapora.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Politika
Kongres Nove Slovenije bo odgovoril na eno, bistveno vprašanje. Če bo na njem zmagala dosedanja predsednica stranke Ljudmila Novak, bo NSi nadaljevala pot osamosvajanja od SDS, z ekipo, ki prihodnost vidi predvsem v neoliberalnem gospodarskem programu. Če bo na kongresu zmagal Aleš Hojs, nekdanji minister za obrambo, pa bo NSi znova zavila pod patronat Janševe stranke, »obudila domoljube« in se oprla na delitve iz druge svetovne vojne in protikomunizem.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Politika
Sredi poletja, pred manj kot štirimi meseci, je Stranka Mira Cerarja na volitvah zbrala več kot 300.000 glasov. Pometla je s konkurenco, v državnem zboru je dobila 36 poslancev. Uspeh SMC je bil še posebej velik, ker je stranka nastala le nekaj tednov pred volitvami. Miro Cerar je dobil izjemno velik delež zaupanja volivcev.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Politika
»Z eno besedo – tam je štala,« pravi nekdo, ki od blizu pozna dogajanje v Komisiji za preprečevanje korupcije.
