Jure Trampuš
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Politika
Miro Petek je bil nekoč novinar Večera, nato so ga pretepli, izvajalci in naročniki napada niso bili nikoli obsojeni. Petek je postal poslanec SDS, zadnja Janševa vlada pa ga je februarja 2013, le nekaj dni pred izgubo oblasti, imenovala na delovno mesto direktorja direktorata za medije. Ko je prišel novi minister Uroš Grilc, je bil Petek odstavljen, za dvomesečno delo je dobil nekaj manj kot 18.000 evrov bruto odpravnine. Danes Petek piše komentarje, izdaja knjige, ima samostojno podjetje za strateško komuniciranje. Še vedno je član stranke SDS. Na dan, ko je Janši poslanska večina odvzela mandat, je tvitnil: »Danes so se jim uresničile sanje. Pot je prosta. Od jutri dalje lahko spet začnejo polniti fojbe in hude jame.«
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Politika
Imamo novo komisarko. Violeta Bulc, ministrica za nekaj dni, ki naj bi s svojo energijo in karizmo povezala spotikajočo se ekipo Mira Cerarja, je odšla za komisarko za promet. »Njena predstavitev je bila odlična,« je dejal Miro Cerar. »Rešila je slovensko čast,« so trdili mediji, ki so se pred tednom naslanjali nad porazom Alenke Bratušek.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Družba
Mitja Velikonja je pred kratkim izdal knjigo Rock’n’retro, kratko študijo o novem jugoslavizmu v sodobni slovenski popularni glasbi. Jugoslavizem v vsakdanjem življenju, v popularni glasbi še vedno obstaja. Ali pa obstaja vedno bolj. Kajti, tako Velikonja, sklicevanje na preteklost pomeni kritiko sedanjosti, pa četudi se ta idealizirana, neobstoječa preteklost obuja v povsem nepomembnih zadevah, kot naj bi bila popularna glasba. Nekateri bi zamahnili z roko, dejali, nostalgija pač, drugi bi v tem videli zločinski načrt komunističnih zombijev, Velikonja pa v intervjuju pojasnjuje, da so stvari bolj zapletene, in dodaja, da prava alternativa vedno vodi naprej, ne pa v preteklost.
-
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Politika
Zoran Janković, četudi ne prizna, ne odgovarja rad na vprašanja o preiskavah, sumih, obtožbah, na vprašanja o korupciji. Niso mu všeč. »Gre za gostilniške govorice,« pravi. »Delam pošteno, zakonito.«
Kljub sijoči Ljubljani ne more skriti, da je njegov optimizem vsaj začasno začel izginjati. Na državni ravni ni bil uspešen. Tudi tokrat bo verjetno postal župan, a njegova lista bo težko dobila večino v mestnem svetu. Županovanje bo težje in vmes bo obiskoval sodišča. Umaknil se ne bo. Vztraja. -
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Politika
V tisti vstajniški zimi, ko so v Sloveniji množice zahtevale prečiščenje politike, se je vse začelo na lokalnem, mariborskem koncu. »Dovolj je koruptivnih županov,« so kričali, »razgradimo županovo hobotnico, gotovi ste!« Nezadovoljstvo je pljusknilo po Sloveniji, v Koper, Novo mesto, Kranj, Celje, Velenje, Novo Gorico in tudi v Ljubljano, kjer je lokalno nezadovoljstvo dobilo državniško naravo. Dovolj zgovorno je bilo to, da protesti pred magistratom, uperjeni proti Zoranu Jankoviću, niso bili množično obiskani. Županovo ime se je kdaj pojavilo na plakatih, to je bilo vse, os jeze je bila usmerjena v parlament in vlado.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Damijan Damijanovič je bil nekoč član stranke Boruta Pahorja, kandidiral je na njeni listi, prvič je postal direktor Slovenske filharmonije v času ministrice Andrej Rihtar. Kulturni resor je takrat upravljala SD. A po nekaj letih si je Damijanovič premislil, vključil se je v SDS in ostal direktor. Lani je začel svoj tretji mandat, a bi sedaj raje postal župan Ljubljane. Kot pravi, kandidira kot samostojni kandidat, zbral je dovolj podpisov. Svoje (nove) strankarske pripadnosti ne skriva, podpisal je recimo memorandum o »montiranih sodnih procesih«. Ko Damijanovič govori o Patrii, govori z besedami Janeza Janše. »Največji problem je izključevanje,« dodaja. »To je pravi problem Slovenije.« Ljubljani bi rad vrnil ponos, občutek, kaj pomeni, »če si Ljubljančan«.
-
28. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Direktor boš. Mi bomo pa kadrovali.
Danes ni več nobenega dvoma: četudi bo Nataši Pirc Musar, nekdanji pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja, ki bi morala aprila prevzeti vodenje zavoda RTV Slovenija, torej postati njegova generalna direktorica, na sodišču uspelo dokazati, da so jo izigrali, si lahko obeta le še odškodnino. Generalni direktor zavoda Marko Filli je začel nov mandat.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Politika
Nataša Sukič je bila pred desetletji, v osemdesetih, aktivna v različnih civilnih združenjih, povezanih predvsem z LGBT-sceno in vprašanjem žensk. Danes dela v nevladnih organizacijah, je pisateljica, diplomirana inženirka elektrotehnike in ena prvih slovenskih didžejk. V intervjuju pojasnjuje, kaj je narobe z Ljubljano in kaj bi storila drugače kot Zoran Janković.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Politika
Politični nastopi Mira Cerarja so povezani z dvema tezama. Cerar naj bi v politiko vrnil etiko, poštenost, neoporečnost, resnost, pridnost, strokovnost pri upravljanju javnih zadev. S tem, ko se bodo s politiko in z upravljanjem države začeli ukvarjati ljudje, ki naj bi jih zanimalo javno dobro, ne parcialni interesi, naj bi bila država pripravljena za nov razvojni preboj. »Brez etičnega upravljanja ni ničesar,« pravi. Etično ravnanje bi moralo biti prvi pogoj za vsako politično delovanje, ki ga mora nadgrajevati vsebina. Velja tudi obratno, vsebina političnih odločitev bi morala neposredno vplivati na presojo o tem, ali je vlada dobra, ali je, če sprejmemo Cerarjevi retoriko, »dovolj etična«. Če konkretiziramo: vprašanje moči socialne države je imanentno vprašanje etičnih stališč, vprašanje koruptivnih politikov prav tako, vprašanje, ali so na ministrskih mestih strokovne osebnosti ali karierni politiki, tudi …
-
5. 9. 2014 | Mladina 36 | Svet
Borci Islamske države, kalifata, ki se je oblikoval v zadnjih mesecih, naj bi v severnem Iraku in Siriji nadzirali ozemlje v velikosti Jordanije. Pod njihovim nadzorom je recimo skoraj dvomilijonski Mosul, pripadniki radikalnega islamističnega gibanja uvajajo šeriatsko pravo, razkazujejo trupla ubitih, križajo kaznjence, pobijajo zahodne novinarje in grozijo vsem, ki se ne strinjajo z njim. Zakaj se je islam na tem ozemlju tako radikaliziral, kaj je kozmična vojna, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Primožem Šterbencem, docentom Univerze na Primorskem, ki se ukvarja s področji mednarodnih odnosov in sociologije religije, specializiral pa se je za vprašanja, povezana z islamom in Bližnjim vzhodom. Napisal je tudi znanstveni monografiji Šiiti: geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti ter Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije.
-
2. 9. 2014 | Mladina 35 | Politika
Prvič, drugič, tretjič … in četrtič?
Čez dober teden, 10. septembra, je zadnji dan, ko lahko volivci, liste, stranke vložijo kandidaturo za nastop na lokalnih volitvah. Prve volitve po zamenjavi vlade bodo zaradi različnih razlogov pomemben preizkus za več strank.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Politika
V Sloveniji je več kot 600.000 upokojencev. Če bi vsi ali polovica izmed njih volila stranko Desus, bi bil Karl Erjavcev novi premier. »Kdor pravi, da je Erjavec uspešen, se moti. Njegova volilna baza je bistveno večja od njegovega volilnega izida,« pravi eden izmed njegovih kritikov.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Svet
Leta 1999 je konec novembra v Seattlu potekala ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije. V mesto je prišlo 40 tisoč demonstrantov, protiglobalistov, policija ga je blokirala, postavili so barikade, poklicali narodno gardo. Začel se je boj za Seattle, Battle for Seattle, aretiranih je bilo 157 ljudi, mesto je bilo opustošeno, policija je za spoprijem z demonstranti uporabila vojaško taktiko. Mesec po protestih je odstopil vodja seattelske policije Norm Stamper. Obžaloval je svojo odločitev in uporabo sile. »V imenu skupnega dobrega ne bi smeli uporabljati solzivca. Ne bi smeli povečevati napetosti.«
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Politika
Januarja 2004 je Tone Rop za prvega začasnega slovenskega komisarja predlagal Janeza Potočnika. Ta je bil takrat minister za evropske zadeve, za pol leta je v Bruslju pristopil k širitvenemu resorju, po potrditvi prve Barrosove evropske komisije pa je za pet let postal komisar za znanost in raziskave. V Sloveniji vsi niso bili zadovoljni z njegovim imenovanjem – boljši bi bil Franci But ali France Arhar, je trdila SLS, Potočnik je pristranski, so vpili pri SDS, kaj pa je narobe z Borutom Pahorjem, so se spraševali tretji … Podobno je bilo leta 2009, ko je za nov komisarski mandat Potočnika predlagala Pahorjeva vlada. V prejšnjem mandatu smo »pričakovali večjo zavzetost in angažma z njegove strani,« so trdili pri SDS.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Politika
Nedeljska zmaga Mira Cerarja se je napovedovala, a ko so začele prihajati številke vzporednih volitev, v volilnem štabu zmagovalca ni bilo pretiranega veselja. Številke so res fascinantne. Miro Cerar je dobil 34,61 odstotka, zanj je volilo skoraj 300.000 ljudi. Vsi ti volivci so novi volivci. Cerar ni zmagal samo v šestih volilnih okrajih (od oseminosemdesetih), SDS ga je prehitela le v Lenartu, Dolenjskih Toplicah, v Grosupljem, Ribnici, Ajdovščini in Železnikih. Povsod drugod je bil Cerar prvi, tudi v Škofji Loki, kjer tradicionalno zmaguje desnica, ali v Halozah, kjer je v zadnjih desetih letih vedno premočno zmagovala SDS. SDS je izgubila v urbanih središčih, pa tudi tam, kjer je zmagala, recimo v Ajdovščini, je Miro Cerar dobili »velikih« 25,7 odstotka glasov. Več>>
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Politika
Alenka Bratušek zase pravi, da je pogumna, njeno volilno geslo je »Pogum za naprej«. Slovenijo je odrešila trojke, sprožila naj bi bila gospodarsko rast. Njeni politični konkurenti naj bi bili drugačni. »Pri Cerarju poguma ne vidim, ni ga pokazal niti pred enim letom, ko je bila država na kolenih,« je dejala nekaj dni pred volitvami.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Politika
Državna volilna komisija te dni pakira volilne pakete in jih pošilja po svetu. Izseljencem, ki imajo stalno bivališče v tujini, in onim, ki bodo zaradi počitnic ali česa drugega glasovali po pošti. Teh je slabih 4000, veliko, na predčasnih volitvah leta 2011 jih je po pošti želelo glasovati (le) okoli 1400. V volilni komisiji so prepričani, da bo velika večina »dopustnikov« pravočasno prejela volilno gradivo, po vsej verjetnosti v začetku prihodnjega tedna, a hkrati priznavajo, da lahko nastanejo zapleti, saj nekateri posamezniki ne bodo na naslovu, ki so ga pred tedni sporočili volilni komisiji, nekateri volivci pa so si premislili in ne bodo odšli na napovedani dopust. A ker jim bodo volilno gradivo poslali po pošti, na domačem volišču ne bodo mogli voliti.
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Z Ivanom Štuhecem smo se pogovarjali v njegovi sobici na teološki fakulteti. Pogovor z njim je bil podoben retoričnemu boksu. Štuhec rad pretirava, izziva in je v svojih stališčih nepopustljiv, še posebej, kadar pogovor teče o politiki. Štuhec prizna tudi napake cerkve, a zanje je v prvi vrsti krivo preveliko zaupanje. Kljub vsemu po koncu pogovora Štuhec ni bil slabe volje, nasprotno, nekajkrat smo se tudi nasmejali. In tu in tam smo se z njim tudi strinjali. Enkrat. Tako na pol.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Politika
Pojem države ob dnevu državnosti v slovenski politiki vedno povzroča pretrese. Včasih je narobe to, da govori napačen predsednik, drugič so moteče rdeče zvezde na partizanskih praporih, včasih državna odlikovanja dobijo napačni ljudje, nekateri jih nočejo sprejeti. Politiki, ki prisegajo na enotnost, trdijo, da se proslav udeležujejo ljudje, ki slovenske države ne spoštujejo, in včasih ravno zaradi tega prepričanja prirejajo svoje, alternativne, prave proslave, tisto uradno pa, če po naključju niso v vladi, bojkotirajo. Tudi tokrat je bilo tako.
-
23. 6. 2014 | Mladina 25 | Družba
Uprava Centra starejših Trnovo je prejela pismo ogorčene Trnovčanke, ki jo je zmotila rdeča zvezda, izobešena na stekleni ograji enega izmed balkonov. »Opozorite tega stanovalca,« je zapisala, »ki je izobesil na zunanji strani svojega balkona belo zastavo z rdečo zvezdo.« Ta naj zastavo ali odstrani »ali pa jo premesti na notranjo stran balkona ali kjerkoli drugje pri sebi, da jo lahko gleda«. Rdeča zvezda naj bi bila namenoma izobešena tako, »da je vidna za druge, mimoidoče«. Trnovčanka je še dodala, da v tem domu živijo osebe z visokimi dohodki in uživalci privilegijev, a v Trnovem živijo tudi navadni ljudje in »nekatere izmed njih zelo moti izobešena zastava s totalitarnim simbolom na fasadi doma«.
-
14. 6. 2014 | Mladina 24 | Politika
Slovenija je čudna dežela. Srednješolci protestirajo proti Romom, sodnicam očitajo, da so ženske, odvetniki v svoji stavbi ne bi imeli odraslih oseb s posebnimi potrebami, stanovalci pod blokom ne želijo javne kuhinje, spet drugi bi restavracijo z romsko hrano prestavili na drugo stran mesta. Za fasado odprte družbe in sodobne Slovenije se skrivajo predsodki. In sovraštvo.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
Mira Cerarja so mnogi vabili v politiko, tudi Alenka Bratušek. Za vstop se takrat ni odločil, danes trdi, da zato, ker ne bi mogel voditi samostojne politike. Sedaj bo raje poskusil sam. V ponedeljek je ustanovil stranko, ki je za zdaj poimenovana kar po njem, kasneje bodo ime spremenili. Ankete javnega mnenja mu napovedujejo dober izid.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
Jeseni 1996 se je v državnem zboru znašel predlog novega zakona o poslancih. Med drugim so si ti zaželeli, da bi jim bilo kot predstavnikom ljudstva omogočeno, da odidejo v pokoj s samo 25 leti delovne dobe. Ustavno sodišče je dve leti poprej že razveljavilo podoben zakonski člen, ki naj bi omogočil privilegirano upokojitev, a je skupina poslancev leta 1996 poskusila še enkrat. Sporni zakon so želeli le nekaj tednov pred volitvami obravnavati na izredni seji po hitrem postopku.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
Kdor ima v Sloveniji stalno bivališče in volilno pravico, a ga 13. julija ne bo doma, ker bo na kakšnem samotnem jadranskem otoku, lahko voli po pošti. Način za to obstaja, natančno je predpisan, a volitve zaplete, potrebne so posebne priprave, nekaj finančnih sredstev.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Politika
Mag. Dejan Židan: »S prevelikimi ambicijami delamo škodo vsej levici«
Po nedeljskem porazu je Dejan Židan postal začasni predsednik SD. Res je, da so ga na tem položaju vsi že nekaj časa pričakovali, a res je tudi, da se ga je otepal, a ko je odstopil Igor Lukšič, je bilo jasno, da bo stopil na njegovo mesto. Židana je v politiko pripeljal Borut Pahor. Še preden je postal član stranke, je postal minister. Intervjuji, ki jih je dajal doslej, so bili v glavnem o okolju in kmetijstvu, o evropskih kvotah in zeleni energiji. »To je moj prvi pravi politični intervju,« je Židan malce živčno priznal na začetku pogovora. »Bomo videli, kako bo šlo.« Dejan Židan je po izobrazbi veterinar. V vladi Alenke Bratušek je minister za kmetijstvo in okolje.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Politika
Lendava je pri črpanju evropskih sredstev med uspešnejšimi pomurskimi občinami. Zadnja leta je iz različnih skladov in programov pridobila skoraj deset milijonov evrov, za energetsko prenovo vrtca in doma starejših, za ureditev turistične ceste, za kanalizacijsko infrastrukturo, za ureditev mestnega jedra, za postavitev razglednega stolpa, pa čeprav je ta projekt zaradi protestov zdaj v fazi »novega preverjanja strokovnih rešitev«.
-
28. 5. 2014 | Politika
Včeraj zvečer je Prešernov nagrajenec Jože Možina objavil svoj pogled na Depalo vas, na dogodek, ki je po njegovih besedah »povod za obračun z vrhom slovenske pomladi in restavracijo centrov moči iz dobe komunizma.« Objavljena dokumentarna pripoved govori o zaroti, ki naj bi odnesla Janeza Janšo, in nedemokratičnih metodah političnega boja. Več>>
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Politika
Borut Pahor je spreten politik. Zelo dober je v samoprepričevanju, da ima vedno prav. Znajde se v vsaki vlogi, v vlogi smetarja in v vlogi predsednika vlade, v vlogi čistilca hleva in v vlogi razlagalca ustavnih členov. Najboljši je v izrekanju populističnih fraz, recimo tiste, da bo med dvema slabima možnostma izbral manj slabo, ali one, da se pač ne smemo kriviti za napačno razumevanje zapletenih ustavnih rokov, ki si jih vsak zase različno razlagamo. Pahor je tudi avtor modrosti, da sta julij in avgust, ker sta poletna meseca, težko primerna za volitve, ampak da je vendarle julij malce manj neprimeren kot avgust.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Politika
Prihajajo volitve in stranke na levici so zmedene. Ali naj se združijo ali naj raje poskušajo same? Jože Vogrinc pravi, da če ne bo prišlo do povezovanja, bo levi blok na parlamentarnih volitvah doživel katastrofo. A četudi jim uspe premagati narcisizem malih razlik, je to le prvi korak. Najprej mora levica začeti razmišljati zunaj horizontov sedanjega kapitalističnega sistema, tudi o socializmu, potem pa se mora, če se res želi enakopravno soočiti z velekapitalom, povezati s strankami in silami, ki naj bi ji bile sovražne. Torej tudi z desnico. Samo ljudska fronta, tako Vogrinc, široka ljudska fronta je lahko uspešna v naraščajočem konfliktu, in če se to ne bo zgodilo, bo prej ali slej izginila tudi država …
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Svet
Francoz Thomas Piketty je nova intelektualna zvezda, je »rock star« ekonomist, kakor so ga z malce ironije označili pri Financial Timesu. Njegovo epohalno delo »Kapital v 21. stoletju« kraljuje na prodajnih lestvicah, v Franciji so prodali 50.000 izvodov knjige, v Angliji dvakrat toliko, v naslednjih tednih naj bi jih prodali še 200.000 v ZDA. Povpraševanja je toliko, da knjigo komaj sproti tiskajo.
