Jure Trampuš
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Politika
Parlament je obravnaval predlog zakona o istospolnih partnerskih skupnostih. Novinar Jure Aleksič je v članku opisal nastop poslanca Slovenske nacionalne stranke Srečka Prijatelja z besedami, da je svojo imenitno domislico o tem, kako naj bi se vedli istospolno usmerjeni, »pospremil s kavarniško mimiko, ki naj bi verjetno nazorno ilustrirala pravoverno pojmovanje nekega tipičnega poženščenega in prenarejenega pedruharja, v resnici pa je učinkovala zgolj kot normalen domet cerebralnega bankrotiranca«. Prijatelj se je namreč v parlamentu pačil in žaljivo govoril o skupnosti istospolno usmerjenih.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Politika
Velike evropske politične skupine, tiste, ki desetletja v evropskem parlamentu sooblikujejo politiko Evropske unije, se najbolj bojijo tega, da bi se na majskih volitvah v parlament prebili »radikalni politiki«. A pozor, to niso le radikalci, ki zanikajo ideje evropskega povezovanja, sožitja, spodbujanja različnosti, torej ksenofobi, fundamentalistični, netolerantni, skrajni desničarji, ki bi azilante spodili tja, od koder so prišli, ki svarijo pred islamizacijo Evrope, ki se spogledujejo z nacističnimi idejami.
-
17. 4. 2014 | Politika
Evropsko sodišče za človekove pravice je danes presodilo, da Mladina ni kršila človekovega dostojanstva nekdanjega poslanca in današnjega zapornika Srečka Prijatelja. Nasprotno, evropski sodniki so soglasno odločili, da je bila v Sloveniji Mladini in javnosti kršena svoboda govora in izražanja s tem, ko je slovensko ustavno sodišče zaradi članka o Srečku Prijatelju kaznovalo medij in poslancu potrdilo prisojeno odškodnino. Več>>
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Politika
Dvajsetega marca 2013, pred dobrim letom dni, je prisegla vlada Alenke Bratušek. Janez Janša je bil poražen, lani so bili rejtingi stranke zelo nizki. Kar je bilo logično. Janša je izgubil vlado, nato pa je junija še sodnica okrajnega ljubljanskega sodišča Barbara Klajnšek razsodila, da so v zadevi Patria Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič krivi. »Motiv je bil pridobiti sebi oziroma drugim premoženjsko korist, dejanja so, o tem ne more biti prav nobenega dvoma, storili iz koristoljubja,« je dejala. Zdelo se je, da se Janša bliža koncu politične kariere. V politiki je imel vedno manj zaveznikov.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Politika
Kdaj bi bil najprimernejši dan za referendum o arhivih? Parlamentarna večina predstavnikov vladajočih strank je določila, da je najboljša prva majska sobota, 4. maja torej. Predlagatelji referenduma pa so prepričani, da bi bilo bolje nekaj tednov kasneje, 25. maja, na dan evropskih volitev.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Politika
Skoraj natančno pred dvajsetimi leti, 20. marca 1994, v nedeljo, malo po osmi uri zvečer, so pripadniki vojaške policije in vojaške specialne brigade Moris ustavili civilni avtomobil Milana Smolnikarja.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Politika
Ali lahko klinični center prepove opravljanje maše v svoji kapeli? Ali jo lahko prepove, ker naj bi bil del maše posebna molitev za nerojene otroke, za tiste, ki so umrli »med postopkom umetne prekinitve nosečnosti«? Je to kršenje verske svobode, gre za kaznivo dejanje oviranja verskih obredov? Med verniki je zaradi »prepovedi« maše završalo, pojavila se je peticija, pojavili so se očitki o nestrpnosti in kristjanofobiji, svet katoliških laikov je v posebni izjavi zapisal, da je »takšno ravnanje UKC v nasprotju z osnovnim poslanstvom ustanove – to je s službo vsem, ki so potrebni zdravstvene pomoči«.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Politika
Letalske karte
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Družba
Poplave niso žled, so predvidljive, stabilne, obvladljive, lahko jih napovejo, omejijo, so naravni dogodek, ki se da obvladati z jezovi, z zadrževalniki, s čiščenjem strug, z zaščitnimi ukrepi. Kdor živi ob vodi, ve, da voda potrebuje prostor. Planinsko polje, ki je pred mesecem dni postalo največje slovensko jezero, je poplavilo nekaj hiš, voda pa je bila leta 1892 precej višja. Domačini vedo, kje in kako jezero poplavlja, vedo, da je voda nekoč segala »do tiste druge stopnice na cerkvi«. Če živiš z naravo, se ji moraš prilagoditi.
-
6. 3. 2014 | Kultura
Leto 2014 je (vsaj za zdaj) leto Jožeta Možine. Potem ko je kljub protestom prejel nagrado Prešernovega sklada za svoj film Pedro Opeka, dober prijatelj, se je tudi RTV Sloveniji zazdelo, da ne sme pozabiti na svojega lavreata.
Komisija za podelitev priznanj je izbrala sodelavke in sodelavce, ki so bili »v preteklem letu zaslužni za najbolj kakovostne programske dosežke, za strokovne delovne prispevke in za dolgoletni opus v zavodu«. Komisija se je odločila, da častno priznanje med drugimi prejme Jože Možina, avtor, »ki je z dokumentarnim filmom … postavil opomnik in vzor vsem, ki jim je mar za soljudi.« Še več. Mednarodne nagrade so razprostrle vedenje zunanj Slovenije, oddaja ni samo dosegla, pač pa presegla svoj namen. Zaradi nevsiljivega populariziranja markantne osebnosti Možina »za svoje delo zasluži največje priznanje«.
Še sreča, da priznanja RTV Slovenija za leto 2013 podeljujejo tudi za »dolgoletne opuse«. Filma Pedro Opeka, dober prijatelj je bil namreč premierno predstavljen že leta 2011. Po tem letu Možina ni naredil nobenega drugega vidnejšega televizijskega prispevka. Častno priznanje – kipec so poleg Možine letos dobili še trije: Darja Korez Korenčan, Jože Mazovec in Miša Molk. Hišne nagrade so bile podeljene še v drugih kategorijah. Za življenjsko delo so jih recimo dobili: Iztok Premrov, Janez Kališnik in Peter Juratovec. -
Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (Sazu) lahko razumemo na dva način. Prvi, dobrohoten, je takšen. Sazu je »najvišja znanstvena ustanova, po kateri hlepi vsak zrel narod«, je reprezentativna ustanova slovenske kulture, akademija delovnih, odsev »slovenske narodne individualnosti«, je intelektualno, znanstveno središče naroda, najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna institucija, ki promovira znanost, kulturo, etične vrednote in v Sloveniji odločilno prispeva k »razvoju znanstvene misli in umetniške ustvarjalnosti«.
-
PollWatch 2014, projekt nevladne organizacije VoteWatch Europe, ki se zavzema za večjo transparentnost delovanja evropskih institucij, je te dni objavil izsledke javnomnenjske raziskave volilnih preferenc za majske volitve v evropski parlament. PollWatch je napovedal presenetljivo zmago S & D, evropske politične skupine zavezništva socialistov in demokratov, katere članica je slovenska SD. Če bo napoved obveljala, bo novi predsednik evropske komisije postal Martin Schulz.
-
Luka Mesec je eden od vidnejših članov Iniciative za demokratični socializem, ki je te dni skupaj z Demokratično stranko dela in Stranko za trajnostni razvoj Slovenije – TRS – predstavila Združeno levico, koalicijo levih strank in skupin, ki se povezujejo za skupni nastop na evropskih volitvah. Intervju je potekal na gledališkem odru, v soju luči, Luka Mesec je bil na začetku pogovora zadržan, previden, a hkrati svež – stvari, o katerih je govoril, so drugačne od običajne sivine nevsebinskih fraz politikov na oblasti. Ideja koalicije je preprosta: v Sloveniji želijo obuditi levo politiko in na dolgi rok, skupaj s sorodnimi strankami Evropske levice, zgraditi socialistično Evropo. Kljub mladosti je bil Luka Mesec neposreden, edina možnost za obstoj Evrope je velika reforma njenega ustroja, gospodarskega in političnega sistema. »Zadnjih dvajset let, v Evropi celo precej dlje, nam vladajo liberalci in konservativci. Oboji so padli na izpitu zgodovine. Skrajni čas je, da si svojo priložnost izborimo socialisti,« pravi. Povsem enako naj bi veljalo za Slovenijo.
-
Poslanci Nove Slovenije so v parlamentu podprli vladni predlog zakona o dostopu do arhivskega gradiva in s tem povzročili ogorčen odziv SDS. Razglasili so jih za izdajalce, očitali so jim, da so Kučanovi agenti. Ljudmila Novak ni molčala, v intervjuju za Mladino je Janšo razglasila za manipulanta, destruktivnega politika, za človeka, ki ni prihodnost slovenske politične desnice. Prenesljivo, bi rekli eni, končno je spregledala, bi dodali drugi.
-
SDS je napovedala nov referendum, tokrat naj bi volivci (že drugič) odločali o dostopu do arhivskega gradiva. Parlament je sprejel nov zakon o varstvu dokumentiranega in arhivskega gradiva, po trditvah SDS pa novi zakon znova zapira zgodovino, še posebno v delu, kjer se razkrivajo mračna dejanja rdečih sil. »Levica je v smrtnem strahu,« pravi Vinko Gorenak, čas je, da temu znova rečemo »ne!«.
-
Na včerajšnji seji študentskega zbora je večina študentskih poslancev razveljavila sklep o spremembi aktov Radia Študent, po katerih bi večina predstavnikov sveta zavoda prihajala iz študentske organizacije. Znotraj koalicije, ki vodi ŠOU, je prišlo do razhajanja, in skupina Povezanih, ki jo neodvisnost in poročanje radia najbolj moti, je ostala osamljena. Tudi zato ni predlagala sklepa o tem, da se radiu odvzame dodatnih 60.000 evrov, četudi je bil ta sklep pripravljen.
-
Vlada je te dni zavrnila predlog zakona o konoplji, v državni zbor vložen na podlagi podpisov, ki jih je zbral Slovenski konopljin socialni klub. Zakon, ki najverjetneje ne bo potrjen, med drugim predvideva uporabo konoplje v medicinske namene. Medicinski razlogi so samo en vidik uporabe. Zakaj ne bi Slovenija naredila še koraka naprej in ustrezno uredila gojenja, rabe in prodaje marihuane? Ne samo za medicinske namene, pač pa tudi za užitek, zabavo, sprostitev. Razlogov za korak bliže k popolni legalizaciji je nekaj, obstajajo pa tudi nekateri tehtni pomisleki.
-
Lovro Šturm je ugleden pravnik, bivši ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča, bivši minister za šolstvo in pravosodje, avtor strokovnih knjig o ustavi, urednik zbirke sodnih odločb ustavnega sodišča, predavatelj na katoliškem inštitutu, v prostem času mojster igre go, malteški vitez in predsednik Zbora za republiko. Šturma je v petek na osebni avdienci sprejel Borut Pahor. Prijateljski pogovor z njim se mu je zdel tako pomemben, da je njegov urad o sestanku objavil novičko na spletni strani.
-
30. 1. 2014, 12:20 | Politika
Študentska organizacija (ŠOU) si je s spremembo akta o ustanovitvi (začasno) omogočila, da bo z novo sestavo sveta zavoda vplivala na uredniško politiko Radia Študent. A konflikt ni od včeraj: na eni strani je Radio Študent s svojimi podporniki – s »poslušnimi fanatiki«, kot jim pravi poslanska skupina Povezani, članica predsedstva študentske organizacije, na drugi strani so študentski funkcionarji, ki svet in pomen radia, če smo prizanesljivi, vidijo skozi finance. Kdo izmed njih gre še dlje. Ker je Radio Študent kritično poročal o delovanju Študentske organizacije, bi ga radi kaznovali. Z izgovorom, da bi ga »približali študentski populaciji«. Ta konflikt je vgrajen v samo jedro delovanja radia. Radio že od nekdaj deluje v spreminjajočih se razmerah: nekaj let ŠOU vodijo posamezniki, ki vedo, kaj je javno dobro in zakaj se kakovost radia ne meri v njegovi poslušanosti, v preostalih letih pa ŠOU prevzamejo generacije iz drugega sveta, ki jih zanima poslušnost uredniškega odbora. Delovanje medija pa ne more biti odvisno od dobre volje spreminjajočih se generacij in interesne sestave študentskega parlamenta.
-
Prejšnjo sredo je predsednica vlade Alenka Bratušek poklicala koalicijskega partnerja Igorja Lukšiča in mu povedala, da bo v prihodnjih dneh »zakrožilo« ime Igorja Šoltesa kot morebitnega novega ministra za zdravje. Bratuškova naj bi bila Lukšiča potem vprašala, kaj si misli, a predsednik SD ni bil najbolj navdušen. Že na prvi pogled lahko ugotovimo, zakaj. Šoltes že nekaj mesecev ustanavlja politično alternativo vsem sedanjim, tudi vladnim strankam, hkrati pa naj bi bil član vlade in si prek nje gradil politično prepoznavnost.
-
Koliko je televizijo stal film o Pedru Opeki?
Izdelava prispevkov o Pedru Opeki ureja pogodba med RTV Slovenijo in koproducentom, ki je hkrati izvršni producent, podjetjem Etika Studio Fos. Na televiziji pravijo, da so v projekt vložili slabih 24.000 evrov neposrednih programskih stroškov, v tem okviru je nastalo več televizijskih oddaj, celovečerni dokumentarni tv-film in še drugi dokumentarni prispevki o misijonarju in Madagaskarju. Ostale stroške izdelave je pokril koproducent. Jože Jagrič iz studia Fos pravi, da so se tudi pri njih pokrili vsi stroški: »Delali smo z entuziazmom kot na delovnih brigadah, namen ni bil ustvarjanje dobička, pač pa predstavitev velikana slovenskega naroda.«
-
»Filmi Jožeta Možine v marsičem prehitevajo zrelost nacije,« so zapisali predlagatelji nagrade Prešernovega sklada. Njegovi filmi delujejo monumentalno, vizualizacija je pristno dokumentarna, simbolno berljiva, značilnost vseh filmskih izdelkov je »visoka kakovost, ki je kljub zahtevnosti razumljiva najširšemu krogu gledalcev«. Jože Možina naj bi bil vrhunski ustvarjalec, katerega umetniško delo, film »Pedro Opeka: dober prijatelj«, pretrese, prepriča, navduši. Tako so zapisali pri Svetovnem slovenskem kongresu, Inštitutu Nove revije in preostali, ki so Možino predlagali za nagrado Prešernovega sklada. Podobnega mnenja so bili tudi Niko Grafenauer, Zorko Simčič in Drago Jančar, tudi sami Prešernovi nagrajenci, ki so samostojno predlagali Možino.
-
Leto 2014 bo prineslo najmanj dve volilni nedelji, spomladi evropsko, jeseni lokalno. Cinično bi lahko zapisal, da bo šlo za drugorazredne volitve. Pri evropskih malokdo – tudi pri tisti manjšini volivcev, ki bo odšla na volitve – ve, kaj dela osmerica slovenskih evropskih poslancev, pri lokalnih pa ne štejejo politični programi, pač prepoznavni in priljudni obrazi. Obe nedelji naj bi bili tako le navidezno demokratično odločanje, ki ne bosta spremenili ničesar.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Decembra lani je Alenko Bratušek poznal le malokdo, bila je poslanka Pozitivne Slovenije, v medijih je komentirala finančna vprašanja, povezana z Janševo vlado, včasih se je pojavila ob Zoranu Jankoviću. V enem letu se lahko spremeni veliko stvari. Alenka Bratušek je postala predsednica vlade, začasno vodi Pozitivno Slovenijo, ima veliko politično moč. Njena vlada ima seveda težave z upehanim gospodarstvom in s finančnim primanjkljajem, s koruptivno senco Zorana Jankovića in z njegovim vplivom na stranko, a premierki je uspelo, da je iz slovenske politike pregnala histerijo in zarotništvo. Ne iz slovenskih medijev, ne iz opozicije, iz politike, ki nastaja v vladni palači. Ni več nastopaštva, ni več preganjanja sovražnikov, ni več iskanja zarot.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Leto dni po protestih so začele nastajati nove stranke. Iniciativa za demokratični socializem je že napovedala ustanovitev stranke in nastop na volitvah, te dni bo imela svoj kongres Solidarnost.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Do zdaj so politiki drug drugega obkladali z žaljivkami, priletel je tudi kakšen udarec s časopisom, Jelinčič pa je nekoč nekoga vlekel za kravato. A pravega, fizičnega nasilja ni bilo.
