Jure Trampuš
-
»Filmi Jožeta Možine v marsičem prehitevajo zrelost nacije,« so zapisali predlagatelji nagrade Prešernovega sklada. Njegovi filmi delujejo monumentalno, vizualizacija je pristno dokumentarna, simbolno berljiva, značilnost vseh filmskih izdelkov je »visoka kakovost, ki je kljub zahtevnosti razumljiva najširšemu krogu gledalcev«. Jože Možina naj bi bil vrhunski ustvarjalec, katerega umetniško delo, film »Pedro Opeka: dober prijatelj«, pretrese, prepriča, navduši. Tako so zapisali pri Svetovnem slovenskem kongresu, Inštitutu Nove revije in preostali, ki so Možino predlagali za nagrado Prešernovega sklada. Podobnega mnenja so bili tudi Niko Grafenauer, Zorko Simčič in Drago Jančar, tudi sami Prešernovi nagrajenci, ki so samostojno predlagali Možino.
-
Leto 2014 bo prineslo najmanj dve volilni nedelji, spomladi evropsko, jeseni lokalno. Cinično bi lahko zapisal, da bo šlo za drugorazredne volitve. Pri evropskih malokdo – tudi pri tisti manjšini volivcev, ki bo odšla na volitve – ve, kaj dela osmerica slovenskih evropskih poslancev, pri lokalnih pa ne štejejo politični programi, pač prepoznavni in priljudni obrazi. Obe nedelji naj bi bili tako le navidezno demokratično odločanje, ki ne bosta spremenili ničesar.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Decembra lani je Alenko Bratušek poznal le malokdo, bila je poslanka Pozitivne Slovenije, v medijih je komentirala finančna vprašanja, povezana z Janševo vlado, včasih se je pojavila ob Zoranu Jankoviću. V enem letu se lahko spremeni veliko stvari. Alenka Bratušek je postala predsednica vlade, začasno vodi Pozitivno Slovenijo, ima veliko politično moč. Njena vlada ima seveda težave z upehanim gospodarstvom in s finančnim primanjkljajem, s koruptivno senco Zorana Jankovića in z njegovim vplivom na stranko, a premierki je uspelo, da je iz slovenske politike pregnala histerijo in zarotništvo. Ne iz slovenskih medijev, ne iz opozicije, iz politike, ki nastaja v vladni palači. Ni več nastopaštva, ni več preganjanja sovražnikov, ni več iskanja zarot.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Leto dni po protestih so začele nastajati nove stranke. Iniciativa za demokratični socializem je že napovedala ustanovitev stranke in nastop na volitvah, te dni bo imela svoj kongres Solidarnost.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Do zdaj so politiki drug drugega obkladali z žaljivkami, priletel je tudi kakšen udarec s časopisom, Jelinčič pa je nekoč nekoga vlekel za kravato. A pravega, fizičnega nasilja ni bilo.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Politika
KPK: »Korupcija je stanje duha.«
Ni idealnih politikov, ni idealnih sodnikov, tožilcev, novinarjev. Vsak ima svoje napake. Tudi triglavi senat Komisije za preprečevanje korupcije jih ima. Podobno kot posamezniki, ki so tovrstno funkcijo opravljali poprej. Recimo Boštjan Penko, ki je opozoril na konflikt interesov pri financiranju Ruplove diplomatske akademije, ali Drago Kos, ki je aktivno sodeloval pri finskih preiskavah prodaje osemkolesnikov. Tako se je Goran Klemenčič zaradi svoje žene Nine Zidar Klemenčič, ki je vplivna odvetnica z veliko podjetji, nekajkrat znašel v konfliktu interesov, podobno Rok Praprotnik, ki je nekoč kot novinar pisal o posameznikih, te pa je pozneje nadziral. Iz postopkov se je izločala tudi tretja članica komisije Liljana Selinšek.
-
5. 12. 2013 | Politika
Zaradi odstopa senata komisije za preprečevanje korupcije bi moral politika začeti resen boj proti sistemski korupciji. Načelno zavzemanje za pravno državo ni dovolj. Čas je za ukrepe.
-
1. 12. 2013 | Mladina 48 | Politika
Janšev tednik Demokracija in portal Politikis sta objavila odredbo o izvedbi finančne preiskave proti posameznikom, ki so povezani s procesom Patria. Odredba je do SDS prišla po neznanih kanalih. Zahtevo po preiskavi je podpisal okrožni državni tožilec Stanislav Pintar, status preiskovancev pa so dobili pokojni Jože Zagožen, njegov sin in žena, Janez Janša, njegova žena in brat ter osebna bančnica družine Janša-Bačovnik Nataša Pajenk.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Politika
Je res, da je stanje slovenskega pravosodnega sistema nezadovoljivo? Je res, da se v Sloveniji pozablja na domnevo nedolžnosti in se s sodnimi procesi skuša ovirati politične tekmece? Je res, da sodstvo obvladujejo »socialisti«, da sodni postopki ne potekajo po načelih vladavine prava, da sodstvo ni nepristransko in neodvisno?
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Politika
Dr. Božidar Debenjak: »Kapitalizem je forma, ki mora izginiti«
Kdor je v zadnjih desetletjih pri nas marksizem zanikal, ga je pač zanikal, a na Metelkovi in še kje drugje je vedno živel. Marksizem je recimo zanikal sedanji predsednik republike Borut Pahor, ko je še kot predsednik stranke dejal, da je imela nekdanja angleška premierka Margaret Thatcher prav, ko je delavskim sindikatom napovedala vojno. A Karla Marxa svet ni pozabil. Pozabile so ga le dežele, ki so bile nekoč za železno zaveso, in, kot pravilno ugotavljate, del Slovenije, pa četudi tukaj ni nikoli bilo prave potrebe za popolno zanikanje in amnezijo. Zanikati in zavrniti bi morali samo razne vulgarne in nasilne oblike marksizma.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
Trojke ne kličejo le politiki, pač pa se je veselijo tudi nekateri mediji, tisti, ki trdijo, da bo s trojko hudo, a brez nje še hujše. Ekonomist Mojmir Mrak je do takšnega poročanja zelo kritičen. »Tega klicanja trojke, tako s strani politikov kot s strani senzacionalističnih medijev, je preveč. Slovenija si s takšnim načinom dela zelo slabo uslugo.« Ni težko ugotoviti, zakaj se nekateri mediji tako obnašajo. Časnik Finance zagovarja ideologijo prostega trga, kapitalizem, njihovo nestrpno čakanje na mednarodni finančni diktat ni nepričakovano. Drugače je pri Dnevniku, pri Delu in RTV-ju, kjer radi katastrofično poročajo, kako se je obrestna mera slovenskih obveznic približala sedmim odstotkom, ko ta pade, teh poročil ni več.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
Pred dnevi je bil v Ljubljani posvet, na katerem so o zunanjepolitičnem položaju Slovenije razpredali trije sogovorniki. Dva nekdanja ministra, Dimitrij Rupel in Matej Lahovnik, ter nova nemška veleposlanica Anna Prinz. Rupel in Lahovnik sta bila v svojih ocenah apokaliptična. S Slovenijo je nekaj narobe, država je v zadregi, na vrata trka trojka, pomagata nam lahko samo prisilna uprava in zunanji pritisk. Konec je. Nemška sogovornica pa je bila bolj optimistična. Morda ima Slovenija probleme z birokracijo, a nemška podjetja so zadovoljna, pa tudi bonitetne ocene niso tako slabe, kot pravimo. »Vsi smo v istem čolnu,« je dejala malce začudena nad pesimizmom sogovornikov.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Družba
Vse od svoje ustanovitve se Radio Študent otepa podobnih problemov. Težave ima s svojim ustanoviteljem, študentsko organizacijo, ki ji včasih ni všeč, kako poroča in kakšno glasbo vrti, še manj pa ji je všeč, da mora kot ustanoviteljica financirati dejavnost radia. Tako je tudi danes, kljub temu da naj bi se na Kersnikovi zavedali »družbenega in širšega pomena radia«, je denarja za njegovo delovanje vedno manj. Lani je tako ljubljanska ŠOU radiu namenila 230 tisoč evrov, letos samo še 180 tisoč, naslednje leto bo denarja zaradi upada študentskega dela še manj. Radio Študent in njegovi sodelavci, ki so mizerno plačani, na leto potrebujejo okoli pol milijona evrov, razliko do te vsote pa zberejo s pomočjo različnih programskih subvencij, nekaj tudi z lastno produkcijo. Radio Študent tako uspešno životari že 40 let.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Politika
Konec septembra je zaradi 528 evrov dolga Telekomu na vrata LDS potrkal rubežnik in zaplenil nekaj predmetov, med drugim umetniške slike in računalniško opremo. Stranka, ki je pred dobrimi ducati let na volitvah zbrala neprekosljivih 390 tisoč glasov, je danes pred tem, da dokončno umre in bankrotira. Bankam je dolžna dobrih 700 tisoč evrov, donacij in prihodkov ni od nikoder. LDS ni edini stranka, ki ugaša, ki je izgubila podporo, smisel, članstvo, ki je zabredla v dolgove. Podobno se lahko zgodi z Državljansko listo, ki je veliko obljubljala, a za zdaj izgubila velik del podpore, pa tudi s Pozitivno Slovenijo, stranko Zorana Jankovića. Ljubljanski župan je namreč tisti, ki je to stranko naredil, oblikoval, ki je vanjo pripeljal svoje ljudi, a hkrati tudi tisti, ki jo lahko pokoplje.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Številke so impozantne. Devetdeset tekem, več kot 95.000 prodanih promocijskih in spominskih artiklov, 330.000 gledalcev, 182.000 prodanih kart, povprečno 3700 gledalcev na tekmo, 55.000 obiskovalcev Slovenije, največ Hrvatov, pa Italijanov in nad cenami piva navdušenih Skandinavcev … Številke so lepe tudi z ekonomskega stališča. Po optimističnih ocenah podjetja Eurobasket 2013 naj bi bil skupni prihodek zaradi prvenstva visok okoli 40 milijonov evrov, kar je ravno dovolj, da naj bi država s pobranim DDV-jem dobila povrnjeno kotizacijo, ki jo je plačala Fibi Evropa.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Politika
Gregor Virant je danes zadovoljen, ker je njegova stranka zapustila koalicijo Janeza Janše, v preteklost ne gleda rad, v svoji načelnosti zavrača oba, Janšo in Jankovića. Spremenil pa se je tudi drugače, strinja se s trditvijo, da je njegov sopotnik Janez Šušteršič naredil kakšno napako, kot »pravi liberalec« pa zdaj celo podpira zamisel, da država dokapitalizira banke in posredno postaja lastnica novih podjetij. Seveda zgolj začasno, zanj je državno lastništvo še vedno katastrofalno.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Ko se je Igor Šoltes umaknil s položaja predsednika računskega sodišča, ni naravnost odgovoril na vprašanje, kam se bo odpravil. »Mogoče se vidimo še v kakšni drugi obliki,« je tedaj navrgel novinarjem. Njegovo ime se je potem pojavljalo ob špekulacijah, katero novo politično alternativo naj bi izbral, dokler se ni odločil, da bo poskušal na svoj način. S somišljeniki je ustanovil društvo Verjamem, kjer nastaja nov načrt, Šoltes temu raje reče logična matrica razvoja Slovenije. Bistven problem države naj bi bil namreč v tem, da ni znala določiti skupnih ciljev, kaj so njene prioritete, v kaj bo vlagala, zakaj ravno tja. Ko bo ta dolgoročni cilj konsenzualno postavljen, pa se da nanj vezati vse ostale področne politike. Morda ima Šoltes prav, a bistveno je, da ima danes Slovenija zvezane roke. Dostop do denarja se oži, zadolževanje skorajda ni več mogoče, novih prihodkov ni. Šoltes, ali pa kakšna druga politična alternativa, bo moral najprej izumiti način, kako lahko ob omejenih finančnih sredstvih izboljša delovanje države.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Po dolgih letih se je začela gradnja ljubljanske džamije
V soboto bodo položili temeljni kamen za Islamski kulturni center, za prvo pravo džamijo v Sloveniji. Islamska verska skupnost do sedaj zaradi različnih, predvsem političnih razlogov ni imela svojega verskega objekta in je bila zato diskriminirana. Problematika gradnje slovenske džamije se je nekajkrat znašla celo v mednarodnih poročilih o spoštovanju človekovih pravic v naši državi. Sedaj je tega konec. Muslimani svojih verskih praznikov ne bodo več praznovali po lokalnih telovadnicah.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Politika
Grims vs. Mladina
-
20. 8. 2013, 11:25 | Politika
Okrožno sodišče v Ljubljani je v pravdi zadevi med Martino Dragoš Grims, sicer ženo poslanca SDS Branka Grimsa, in tednikom Mladina odločilo, da ni prekomerno posegla v osebnostne pravice Martine Dragoš Grims in njene družine, da je torej ni žalila in da ni dolžna objaviti opravičila. Martina Dragoš Grims mora Mladini v celotni povrniti tudi sodne stroške. Spor med Mladino in tožečo stranko je nastal leta 2011, ko je Mladina v satirični rubriki Mladinamit objavila fotografijo družine poslanca Grimsa med mašo na Brezjah, zraven pa je objavila tudi fotografijo družine nacističnega ministra za propagando Jospha Goebbelsa. Mladinamit je satirično pripisal, da vsak »dr. G. še ni dr. Goebbels« in da se mora dr. Grims še veliko naučiti.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
Zadnji avgustovski konec tedna bo v Rovtah, vasici nad Logatcem, streljaj od Šentjošta, »najbolj domobranske slovenske vasi«, potekala slovesnost ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ob obletnici postavitve farne plošče in ob obletnici ustanovitve domobranstva v Sloveniji. To je nastalo septembra 1943, kot vojaška formacija pa so bili domobranci neposredno podrejeni nemškemu generalu Erwinu Rösenerju.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Politika
Očitno so božja pota res skrivnostna. Papežev odpoklic slovenskih nadškofov, pred dnevi Antona Stresa in Marjana Turnška, že prej pa Franca Krambergerja in tudi Alojza Urana, naj bi bila prevelika, krivična, nesorazmerna kazen. Tako pravi moralni teolog Ivan Štuhec, tako misli tudi začasni upravitelj ljubljanske nadškofije Andrej Glavan. Še več, na delu naj bi bile »skrivnostne zle sile«, hudobni duh, ki je nekako zavel po slovenskih cerkvah in povzročil finančni kolaps mariborske nadškofije. »Tega se racionalno ne da razumeti, štirje nadškofje v zadnjih treh letih,« se sprašuje Glavan. »Poznamo razne lobije, ki delujejo na tem in onem področju, ki hočejo cerkev ponižati in uničiti.« Pravijo, da je bila v Mariboru nastavljena past. Tiskovni predstavnik koprske škofije Božo Rustja te možnosti ne izključuje. »Sprašujem se, kako so mogli odobravati take kredite. Jih je kdo odobraval s skrito računico, ki pa se ni izšla? Lahko tu pritrdimo teoriji zarote, da je šlo za napad na Cerkev v Sloveniji? Celo za poskus njenega uničenja,« je Rustja zapisal v Ognjišču.
-
3. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
Novi papež Frančišek se je namenil čistiti vatikanske hodnike. Takšen je vtis, iz kurije izganja blišč absolutizma, vrača se k evangelijskemu uboštvu,preiskuje posle vatikanske banke, govori preprost jezik, odpira teme, od katerih so nekoč bežali. A za zdaj je to le vtis, vsebina, dogma, nauk katoliške cerkve se ne spreminjajo. Dober primer je tiskovna konferenca, ki jo je papež za izbrane novinarje priredil na letalu, ko se je vračal iz Brazilije v Rim. Govoril je všečno, improvizirano, brez enigmatičnih podtonov. »Kdo sem jaz, da bi sodil geje,« je dejal novinarki. In požel navdušenje.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
Uroš Grilc je pred nehvaležno nalogo. Prišel je na ministrstvo, ki v prejšnji vladi kot samostojni resor ni obstajalo, hkrati ima na voljo bistveno manj sredstev kot njegovi predhodniki. Kako naprej, kako dvigniti kakovost kulturne produkcije, zanjo pa ne porabiti veliko denarja? Minister je prepričan, da se to da, kot se tudi da napisati predlog novega nacionalnega programa za kulturo že v treh mesecih. Grilc se od svojih predhodnikov razlikuje tudi po tem, da ne mara politikantstva, da je odprt za dialog s civilno družbo. Morda je drugačen tudi v tem, da je letos užival na koncertu Rammsteina in da mu je žal, ker ni mogel obiskati MetalDays v Tolminu.
-
31. 7. 2013 | Mladina 30 | Politika
Ko je Janez Drnovšek leta 2002 zapuščal LDS, se je Igor Bavčar videl kot njegov naslednik. Ni mu uspelo, premier in predsednik takrat še velike LDS je postal Anton Rop. Bavčar je bil užaljen. V zameno je tudi zaradi politične podpore dobil mesto predsednika uprave Istrabenza. »Odhajam v gospodarstvo,« je takrat dejal. Dobrih deset let pozneje je bil Bavčar skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šrotom, Bavčarjevim svetovalcem Kristjanom Sušinskim in njegovim bratom, ki je nekoč vodil Maksimo Holding, Nastjo Sušinskim, obsojen na zaporno kazen. Bavčar je zaradi napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja dobil sedemletno zaporno kazen, Šrot pet let in deset mesecev zaporne kazni, brata Sušinski pa sta bila obsojena na nižji kazni.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Politika
Zoran Janković je v zagatni situaciji. Preiskujejo ga kriminalisti in davčna uprava, družinsko podjetje Electa se naj bi izogibalo plačilu davkov, upravno sodišče Mestni občini Ljubljana ni ugodilo, ker ta ni želela vrniti del denarja za Stožice ministru za izobraževanje, nato se je Janković še sprl z Košarkarsko zvezo Slovenije glede višine mestnega sofinanciranja evropskega prvenstva v košarki, za nameček pa tudi Pozitivna Slovenija ni več stranka, ki bi bila odvisna samo od volje ljubljanskega župana. Zoran Janković je tudi nezadovoljen, ker aktualna vlada Ljubljani ni vrnila sredstev, ki jih je mestu odvzela vlada Janeza Janše.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Politika
Na prvi pogled se zdi, da so Lukšičevi socialni demokrati na dobri poti. Njihov politični tekmec na parlamentarni »levici« je obremenjen s koruptivno senco ljubljanskega župana, njihovi ministri, predvsem ministrica za delo, svoj posel opravljajo dobro, njihov predsednik igra vlogo opozicije znotraj vlade – godrnja zaradi predlaganih ukrepov, poslanci SD pa jih s tresočo roko podpirajo.
-
1. 7. 2013 | Družba Za naročnike
Pred dvema letoma izdana knjiga zamejskega zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca Tito in tovariši je v Sloveniji podrla vse prodajne rekorde. Ne samo na področju zgodovinskih del, dolge mesece je vztrajala na prvih mestih lestvic najbolje prodajanih knjig. Prodali so je več kot 23.000 izvodov, lahko bi rekli, da jo je kupil vsak stoti Slovenec. Pirjevec sedaj pripravlja novo, pričakovano in nekako logično, o partizanih in njihovem boju. A težko bi rekli, da je Pirjevec kakšen ljubitelj partizanskih epopej ali komunizma, druga svetovna vojna ga zanima predvsem zato, ker je »nacionalist«, ali bolje, ker je vnet patriot, v tistem času naj bi namreč Slovenci postali zgodovinski narod. Res pa je, da mu je bila rdeča zvezda vedno všeč ...
