Jure Trampuš
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
V različnih javnih nastopih in polemikah Rastko Močnik, redni profesor na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete, že dolga leta opozarja, da ima tip kapitalizma, v katerega je zajadral svet, svoje meje in da poleg tega ustvarja družbo neenakosti in krivičnosti, kar seveda vodi v konflikte. Finančna kriza ga je le razgalila in znova opozorila, da je treba razmišljati o alternativah, tudi takšnih, ki smo jih nekoč že preizkusili. Vendar se je v zadnjih mesecih v Sloveniji vseeno zgodilo nekaj čudovitega, ljudje so odpravili moralno hegemonijo oblastnikov, od tega trenutka pa je mogoče čisto vse …
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Družba
Peter Kovačič Peršin je eden od najvztrajnejših kritikov političnih stališč vodstva katoliške cerkve. Z njim se je razšel še kot študent teologije, v času osamosvajanja pa je poskušal ustanoviti stranko, ki bi v skladu z mislijo Edvarda Kocbeka in njegovih predhodnikov zagovarjala idejo krščanskega socializma. Cerkev ga ni podprla, raje se je odločila za Lojzeta Peterleta. Peršin je lani izdal knjigo Duh inkvizicije, ki obravnava slovenski katolicizem. Je tudi dolgoletni urednik Revije 2000.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Politika
Ustavno sodišče je pred nekaj tedni presodilo, da je selektivno znižanje pokojnin na podlagi lani sprejetega zakona o uravnoteževanju javnih financ neustavno, in Slovenija bo morala po nekaterih izračunih oškodovanim upokojencem vrniti okoli 23 milijonov evrov. Ni bil problem zniževanje pokojnin, pač to, da so jih znižali samo določenim skupinam brez pravno prepričljivih pojasnil. Nato je višje socialno in delovno sodišče odločilo, da je država dolžna delavcem v javnem sektorju skupaj z obrestmi povrniti tudi neizplačana plačna nesorazmerja za obdobje od oktobra 2010 do maja 2012.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo katera izmed skupin, ki je sodelovala na protestih, odločila, da bo ustanovila stranko. Prvi korak so naredili posamezniki, zbrani okoli Odbora za pravično in solidarno družbo. Njihova stranka je v nastajanju, uradno naj bi se ustanovila v naslednjih tednih. Matjaž Krajnc je sicer samo eden izmed pobudnikov stranke, hkrati tudi eden od ustanovnih članov odbora. Krajnc je Mariborčan, ki že dolgo živi v Ljubljani, je redni profesor, doktor kemijskih znanosti in dela na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Politika
Eden izmed očitkov slovenskim vstajnikom je bil, da gre za veliko, heterogeno, pogosto neartikulirano skupino posameznikov, ki sicer vedo, čemu nasprotujejo, v svoji različnosti pa ne najdejo dovolj skupne energije in tudi politične spretnosti, da bi se preoblikovali v pravo stranko, s programom, s statutom, prepoznavnimi predstavniki in jasnim političnim delovanjem. Ta očitek bo kmalu preteklost. Iz Odbora za pravično in solidarno družbo, ki je kot eden izmed poganjkov protestov nastal konec decembra, se je izluščila skupina posameznikov, ki bo ustanovila svojo stranko. »Časi so preresni, prenova slovenske politike pa prevelik izziv, da bi v teh prelomnih trenutkih gledali proč in prihodnost države prepuščali le drugim,« je zapisal vodja odbora dr. Jože Pirjevec v pozivu k oblikovanju stranke in z njim člane tega civilnodružbenega odbora, pa tudi druge, povabil k podpisovanju pristopnih izjav. Za ustanovitev stranke jih potrebujejo 200, potreben je še statut, ustanovni kongres, ime nastajajoče stranke pa naj bi pobudniki že imeli. Prva stranka, ki bo nastala iz nedavnih slovenskih protestov in vstaj, naj bi se imenovala Solidarnost – za pravično družbo.
-
3. 4. 2013, 13:20 | Politika
Svoboda misli: Oglušujoči molk
Bodimo povsem neposredni. Janševa izključitev iz Pena, tega uglednega mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in pisateljev, je prišla prepozno. Izključiti bi ga morali že pred leti. Ne zato, ker ni aktivno sodeloval pri delu društva – v nasprotju z Dimitrijem Ruplom je vsaj plačeval članarino –, ne zato, ker se že dolgo ne ukvarja s pisanjem, in ne zato, ker je politik. Pa tudi ne zato, ker že dolga leta napada svobodo govora in toži novinarje. Izključiti bi ga morali takoj, ko je postalo jasno, da je njegova želja po prevzemanju vseh podsistemov države tolikšna, da ogroža demokracijo in svobodo. Kar je seveda lep zgodovinski paradoks. Janšo so v osemdesetih letih malo na silo spravili v Pen. Ne zaradi njegovih esejev ali knjig, pač pa zaradi novinarskega dela. Večina kolumnistov seveda ni članov Pena, je pa res, da je bil Janša takrat zaprt. Član Pena je postal v imenu vrednot demokracije, svobode misli in govora, da bi bil njegov proces pred vojaškim sodiščem deležen večjega mednarodnega zanimanja. Šlo je za simbolično, politično vključitev. Dvajset in še nekaj let kasneje pa se je zgodovina obrnila, članstvo v Penu je Janša izgubil zaradi očitkov, da krši ista demokratična načela, zaradi katerih so ga v združenje nekoč vključili.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Politika
Ustavna komisija je v državnem zboru soglasno sprejela spremembe referendumske zakonodaje, potrditi jih mora še vsaj 60 poslancev. Politika bi rada onemogočila (lastne) zlorabe referendumov in hkrati povečala moč neposrednega odločanja. A tudi tokrat se hudič skriva v podrobnostih. Predlagane spremembe omejujejo pravico do referendumskega odločanja, hkrati pa zaradi nejasne definicije, o čem se lahko in o čem se ne sme glasovati, ustavnemu sodišču znova nalagajo breme, da se odloči, katere referendume bo dopustilo. Zgodovina delovanja ustavnega sodišča nas uči, da so lahko njegove odločitve nenavadne. Tako je to sodišče dovolilo referendum o človekovih pravicah, preprečilo pa referendum o finančnih vprašanjih.
-
Agencija Ninamedia in Mladina sta v začetku tedna izvedli javnomnenjsko raziskavo, kjer so anketiranci odgovarjali na nekaj temeljnih vprašanj, povezanih s političnimi razmerami v državi. Rezultati so za odhajajočo vlado Janeza Janše porazni, a hkrati vprašani na prihajajočih volitvah (še) ne bi množično podprli stranke, ki bi se lahko izoblikovala iz protestnega gibanja. Kar je pričakovano, volivci kljub večinskemu nasprotovanju Janši in političnim elitam namreč ne morejo podpreti hipotetične stranke, ki je brez imena, brez voditeljev in pravega programa. A opravljena raziskava je znova pokazala, da ima vlada Janeza Janše privržence samo še med volivci SDS in deloma tudi NSi. Pa še teh je danes manj kot pred letom dni.
-
Tribuna, ki jo je organiziralo Društvo pisateljev Slovenije in na kateri so se srečali različni pogledi na politiko in stanje v slovenski družbi, je bila presežek. Anonimneži so dobili imena, ulični vzkliki argumente. Kdor je pričakoval, da se bo na njej oblikovala politična stranka, se je zmotil. Tribuna ni bila namenjena strankarskemu vstajenju, pač pa je odprla javno razpravo, prostor, bila je soočanje politične različnosti in iskanja skupnih imenovalcev za morebitni nastanek stranke ali kakšne druge koalicije. Tribuna je bila presežek zato, ker je dogajanja z ulic prenesla v sfero javne razprave, ker je v Cankarjev dom privabila več kot 80 organiziranih skupin, govornikov, vstajnikov, presežek zato, ker je spomnila na preteklost. Pred skoraj četrt stoletja so se v Cankarjevem domu dogajale podobne, tudi boljše in slabše tribune, ki so Slovenijo pripravljale na demokracijo.
-
Dr. Anton Kramberger: "Izvršna moč politike bi se morala omejevati z organi nadzora."
Dr. Anton Kramberger, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede, zase pravi, da je vedno poskušal razmišljati drugače, kot se od njega pričakuje. In kot sogovornik je točno takšen, odgovori na vprašanja pogovor velikokrat odnesejo v drugo smer od pričakovane, zato je iskriv, inovativen, tudi po malem naporen, a predvsem zanimiv v svoji analizi družbe, Slovenije, protestov in nesposobnosti politikov.
-
Prebivalci Šaleške doline in Koroške že dolgo čakajo na hitro cesto, ki naj bi jih povezala s središčem Slovenije. Obljubljena je bila že zdavnaj, o njej je recimo govoril tudi Janez Janša, in to v času, ko je vodil svojo prvo vlado.
-
Na Drugi vseslovenski vstaji se je zdelo, da je Trg republike, ki je po dolgem času lahko s ponosom nosil svoje ime, nabito poln. A šlo je za privid. Iluzijo. Polna je bila samo polovica trga, druga polovica je bila zastražena, ograjena, zavarovana s policisti in z njihovimi ščiti. Kar je odlična prispodoba za dogajanje v Sloveniji. Policisti so z železnimi ograjami potisnili ljudsko demokratično prebujanje stran od parlamenta, da bi oblast laže varovali pred demokracijo. In tudi protestniki so v veliki večini gledali stran od parlamentarne stavbe, proti odru, ki je bil postavljen pred banko. Parlamentu so pokazali hrbet. Podobno kot so hrbet pokazali Borutu Pahorju, ki jih je želel pozdraviti nekaj minut po prisegi za predsednika države. Novoizvoljeni predsednik ne predstavlja politike, kakršno zahtevajo protestniki, tudi parlament in njegovi poslanci je ne.
-
To, da je Janez Janša zelo pozoren na to, kaj si o njem misli tujina, ni nič novega. Leta 2004 je v parlamentu napadel urednika Radia Slovenija Miha Lamprehta, ker naj bi v tujih medijih pisal laži o Sloveniji, pa čeprav napadeni Lampreht ni bil avtor spornega članka. Tudi v času svoje prve vlade je Janša novinarje, ki so podpisali peticijo za medijsko svobodo, napadel, ker naj bi »blatili Slovenijo«. Vse skupaj je šlo celo tako daleč, da je Anže Logar, tedanji in sedanji šef vladnega urada za komuniciranje, pripravil posebno sporočilo o Situacija glede medijske svobode v Sloveniji, ki so ga tuji novinarji našli v svojih hotelskih sobah.
-
10. 1. 2013 | Politika
Uprava Dela je v torek na pogovor poklicala novinarja Dejana Karbo in ga prisilila, da je podpisal »sporazumno« odpoved delovnega razmerja. Karba po mnenju uprave ni dovolj dobro opravljal svojega dela in zato so ga odpustili. Pravijo, da ni bilo dovolj »vzajemne sinergije«.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Ko je na dan državnosti vlada partizanskim praporščakom prepovedala udeležbo na proslavi, ker naj bi bile na njihovih emblemih tudi rdeče zvezde, za Janšo simbol totalitarizma, se je zdelo, da je šlo za spodrsljaj. A ni bil spodrsljaj. Rdečo zvezdo so vladni politiki omenjali kot nekaj slabega. Janšo so na demonstracijah pred parlamentom zmotili simboli »ekstremnih« levičarjev, zvezde in delavske pesmi, o neonacistih je govoril bolj malo. Rdeča zvezda partizanskega poveljnika Franca Rozmana Staneta je bila kriva, da je minister za obrambo vsem nasprotovanjem navkljub preimenoval vojašnico. Izganjanje rdeče zvezde je velik del javnosti sprejel s posmehom, ljudje so začeli nositi majice z zvezdami (tudi Mladinine).
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Na predsedniških volitvah je zmagal Borut Pahor. Presenetljivo? Samo na prvi pogled. Pahor je premagal dosedanjega predsednika Danila Türka, četudi mu je najprej razpadla vlada, potem je lani na parlamentarnih volitvah njegova stranka SD doživela poraz, spomladi pa je poraz doživel še Pahor sam, na volitvah za predsednika stranke. Premagal ga je Igor Lukšič. A kljub temu, kljub trem velikim NE-jem, je Pahor poskušal še četrtič. Izsilil je kandidaturo za predsednika republike, se odpravil po Sloveniji, se preizkušal v množici poklicev in nazadnje postal presenetljivi zmagovalec. Zmagal je z veliko prednostjo.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Spomenka Hribar je bila vedno kritična do politike. Presoja jo skozi etična vprašanja, ne pa skozi vprašanja političnega pragmatizma in učinkov. Zaradi tega je nekoč politično kariero končala, politiki morajo namreč sprejemati tudi kompromise, včasih v imenu »večjega in pomembnejšega« tudi zavajati. In tanka je meja med dopustnim in nedopustnim. Spomenka Hribar to mejo pozna in tudi dobro ve, da jo je slovenska politika že zdavnaj prestopila. Protesti pa so le posledica obnašanja te politične elite. Spomenka Hribar se je te dni pridružila pobudi Odbora za pravično in solidarno družbo, ki je ravno na Roški predstavil svoj manifest. Pač na kraju zločina, tam, kjer se je nekoč vse začelo …
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Oblast se najbolj boji, kadar je upor proti njej enoten, če se proti njej združijo vse opozicijske stranke, če ji nasprotujejo različna interesna združenja, če demonstrirajo združeni sindikati. Eno skupino kritikov je namreč vedno lažje obvladati kot pa več med seboj povezanih združenj. Zato je politiki vedno v interesu, da ustvarja umeten konflikt med posameznimi kritiki. Recimo med delavci v javnem in zasebnem sektorju, med samostojnimi kulturniki in med tistimi, ki delajo v javnih zavodih. Kadar politika v imenu varčevanja krči pravice socialne države, hkrati pa govori o tem, da so ljudje v javnem sektorju privilegirani, to počne samo zato, da ustvarja vtis pravičnosti. A vprašanje pravičnosti ni, kdo je zaradi krize bolj prizadet, delavci ali učitelji, vprašanje pravičnosti je, ali so vladni ukrepi domišljeni in pametni, ali krizo rešujejo ali jo poglabljajo. Umeten spor med prizadetimi bistvena vprašanja namenoma potiska v ozadje.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Marko Kržan: »Ljudje nasprotujejo vladi«
Gibanje, če s tem poimenujem razširitev protestov na vso državo, je staro komaj štirinajst dni. Ni mogoče, da bi se v tako kratkem času konsolidiralo in formaliziralo. Prvi koraki v tej smeri pa potekajo, pojavljajo se programski dokumenti in zahteve, prihaja do prvega povezovanja s sindikati. Protestniki si bodo našli ali pa oblikovali infrastrukturo, ki bo omogočala nadaljnje delovanje.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Kdo vse je gotof? Koga vse napadajo množice, ki so v zadnjih tednih napolnile ulice slovenskih mest? Gotof je Franc Kangler, pa Žiga Turk, Vinko Gorenak, Borut Rončević, Janez Janša, Danilo Türk, Boris Popovič, Zoran Janković, Dušan Semolič, Alojzij Muhič, Hilda Tovšak, Ivan Zidar, Franjo Bobinac, Igor Lukšič, Milan Kučan, tudi Goran Klemenčič, Aleksander Čeferin … Vsakdo, ki ima kakršnokoli družbeno moč in političen vpliv, naj bi bil kriv za brezizhodnost, v katero se je ujela Slovenija. »Nočemo ne levih ne desnih, odidite vsi,« kričijo demonstranti. »Ne razumete? Dovolj je bilo!« Ljudstvo ne zaupa več oblasti. Ne popušča. Naj odide celotna politična elita. Ne – naj odidejo kar vsi. Dovolj je, da poznamo njihovo ime – naj gre.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Tožilstvo zahteva pregon novinarjev Mladine
Politiki, kadar jih v zvezi z njihovim delom obiščejo kriminalisti, navadno javnost o tem obvestijo še isti dan. V uredništvu Mladine smo o naši zadevi molčali. Nismo hoteli izpostavljati kriminalistov, hkrati smo bili prepričani, da nam bo z argumenti uspelo brez javnih pritiskov prepričati tožilstvo o našem prav. To nam sicer ni uspelo, tožilstvo kljub vsemu vztraja pri pregonu, čeprav je sodišče ta mesec primer sprva zavrglo. Za kaj gre?
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
Protesti v Sloveniji so izbruhnili nepričakovano. Vzroki zanje so tleli dlje časa, a redki so pričakovali, da se bodo pojavili v takšni obliki. Še najmanj je to pričakovala etablirana politika. Njena odtujenost se je doslej v Sloveniji manifestirala z eksperimentalnim glasovanjem na volitvah, z zmagami na hitro sestavljenih lokalnih list, z začasnim uspehom stranke, ki naj bi vpeljala novo politiko, s samozadostnimi župani, s strankami, ki so nastale neposredno pred volitvami. Politične institucije so med volivci izgubile zaupanje, razočaranje vsega nad vsem pa se je prelilo na ulice. Vendar protesti vsaj za zdaj na ravni političnih strank niso prinesli ničesar novega. Politične elite na transparente niso znale odgovoriti, ker pač ne morejo. Za Janšo so protesti del tranzicijskega boja, poskušal jih bo uporabiti za monopolizacijo politične moči, za Lukšiča pa pomenijo možnost poenotenja politične levice pod njegovim poveljstvom. Oba odziva sta del problema. Razkrivate dvoje: politiki živijo v vzporedni realnosti in politiki podcenjujejo ljudi.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
Janez Janša ni mogel skriti zadovoljstva nad zmago Boruta Pahorja na predsedniških volitvah. Predsednik republike bo postal politik, ki je uničil levico, človek, ki politiko razume kot poveličevanje samega sebe in ki je, kot bi dejal Tomaž Mastnak, s svojim »govoričenjem jemal dostojanstvo in verodostojnost političnemu jeziku in uveljavljal antiintelektualizem«. Točno za to gre, za všečnost brez vsebine, za populizem, ki iz politike dela blišč ter spektakel, pomembnejše stvari pa namenoma potiska v ozadje. Janez Janša se je pri svojem zavzemanju za drugo republiko znebil pomembnega kritika. Težko je namreč verjeti, da bo Borut Pahor, vljuden, priljuden, spravljiv in povezovalen, kakršen pač je, kadarkoli odločno nasprotoval poskusom uvajanja avtoritarnosti.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Politika
Milan Kučan: »Pahorjeve besede zahtevajo razjasnitev.«
Milan Kučan je teden dni po prvem krogu volitev Borutu Pahorju poslal javno pismo, v katerem ga je pozval, naj razkrije strice, ki naj bi zrušili prejšnjo vlado. Pahor vseskozi namiguje, da obstaja možnost, da državo soupravljajo neznani posamezniki, ki za kaj takega na volitvah niso dobili mandata. Ni edini, to že dolgo govori krog politikov okoli Janeza Janše in vsi s prstom, posredno ali neposredno, kažejo na bivšega predsednika. Milan Kučan pravi, da sam ni stric iz ozadja, da vseskozi deluje transparentno in da ravno nesmiselne razprave o teorijah zarote usmerjajo politično pozornost stran od resničnih problemov. A po njegovem mnenju je razprava o stricih vseeno smiselna, v svojem jedru namreč skriva temeljno vprašanje etike in odgovornosti za javno besedo in politično delovanje.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Politika
Ko je Mladina na svoji spletni strani začela napovedovati izide predsedniških volitev, se je število dnevnih obiskovalcev krepko povečalo. Sklep, ki se je ponujal, je bil enostaven. Ljudi zanima, kdo bo zmagal, zato se je povečal obisk Mladinine strani. Podrobna analiza je pokazala nekaj drugega. Res je bil višji internetni promet neposredno povezan s predsedniškimi volitvami in res je kar nekaj ljudi pogledalo predvolilno napoved, a skupni promet se je povečal, ker so posamezniki iskali star članek o Manci Zver, hčerki neuspešnega predsedniškega kandidata, ki je v času prve Janševe vlade pozirala za Playboy. Skoraj sedem let star članek o politikih in njihovih hčerkah je dobil 6900 ogledov. Obisk Mladinine strani se je povečal zaradi na pol slečene Mance, ne pa zaradi napovedi o tem, ali bo njen oče predsednik.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Politika
Predsedniške volitve: An, ban, ...
Danilo Türk je imel leta 2007 na predsedniških volitvah srečo. Zmagal je po naključju, lahko bi se obrnilo drugače. V prvem krogu volitev je bilo med njim in nekdanjim guvernerjem Banke Slovenije Mitjem Gasparijem manj kot 4000 glasov razlike. Türk je potem v drugem krogu volitev brez večjih težav porazil Lojzeta Peterleta, enako bi lahko storil tudi Gaspari. Kontekst volitev leta 2007 je bil namreč takšen, da so ljudje volili proti prvi Janševi vladi.
-
8. 11. 2012 | Politika
Kolikšna bo končna razlika med Türkom in Pahorjem?
Štiri dni pred volitvami je rezultat že skoraj znan. Türkov padec se počasi umirja in, če v naslednjih dneh ne bo večjih presenečenj, njegov končni rezultat ne bo nižji kot 40 % in višji kot 45 %.
-
7. 11. 2012 | Politika
Padanje se je umirilo, a trend se ni obrnil
Nekaj dni pred volitvami se trend padanja podpore Danilu Türku umirja. Zadnja anketa Ninamedie mu je izmerila 42,9 odstotka, Borut Pahor pa je izgubil dve odstotni točki. A razlika med njima še vedno ni takšna, kot je bila na začetku merjenj. Je manjša od 10 odstotnih točk.
-
6. 11. 2012 | Politika
Tudi po šesti meritvi volilnega razpoloženja Danilo Türk ne more biti najbolj zadovoljen. Merjenje Ninamedie je sicer pokazalo, da se je trend padanja podpore Danilu Türku za zdaj ustavil, v enem dnevu je pridobil eno odstotno točko, vendar je hkrati pridobil tudi njegov tekmec Borut Pahor. Sicer manj, a Pahorjev trend počasne rasti traja že pet dni, Türk pa svojega rezultata še ni dvigni na oktobrski nivo.
