Jure Trampuš
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Politika
Borut Rončević, v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo na Turkovem ministrstvu, se rad oglaša v javnosti. Piše bloge. Tudi na prenovljenem Siolu. Tako se mu je v začetku meseca, v času policijskih preiskav pri Jankovićih, zapisalo, da ni tako pomembno, kaj se dogaja z levico, naj ima ta svoje probleme, pomembneje je, kaj dela, kako razmišlja »pomladni blok«. »Slovenska pomlad je lahko močna le, če dela na sebi, če gradi lastno izobraževalno, kadrovsko in komunikacijsko infrastrukturo, če je vpeta v mednarodna omrežja,« je svoj članek zaključil Rončević.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Družba
Predsednikov poklon dobremu novinarstvu
Ne zgodi se pogosto, da kakšnega novinarja – tistega, ki je po definiciji skeptičen do vsake oblasti – predsednik republike odlikuje s posebnim priznanjem. Danilo Türk je red za zasluge podelil Juriju Gustinčiču, dolgoletnemu zunanjemu dopisniku Televizije Slovenija in kolumnistu Mladine.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Politika
Kardinal Franc Rode ni Petrov oče. Tako je pokazala genska analiza, ki sta jo opravila kardinal in njegov domnevni sin Peter Stelzer septembra na Inštitutu za sodno medicino Univerze v Münchnu. Kljub zadovoljstvu ob (pričakovanem) rezultatu je kardinal na tiskovni konferenci deloval zagrenjeno, zaskrbljen pa je bil tudi predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, saj naj bi slovenska medijska kultura dopuščala „eklatantno teptanje človekove pravice do dobrega imena“.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
Dr. Danilo Türk: "Varčevanje je nekaj, kar zahteva sistematičnost in čas."
Enajstega novembra bodo predsedniške volitve in dr. Danilo Türk je favorit, meritve javnega mnenja mu napovedujejo zmago. To ne pomeni, da ga nihče ne kritizira, še posebej vladna stran in njihov predsedniški kandidat dr. Milan Zver ga dojemata kot skrajnega kandidata - Türk naj bi bil „faktor blokade“. A v intervjuju je predsednik deloval spravljivo, vladi priznava, da poskuša sprejeti pokojninsko reformo, in je kljub napetim notranjepolitičnim razmeram in krizi še vedno optimist. Hkrati pa vseeno misli, da bi bilo bolje, če bi vlado vodil tisti, ki je zmagal na volitvah.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Politika
Dr. Marjan Smrke: »Neiskrenost v spolnosti vodi v hinavščino.«
Celibat in zanikanje spolnosti sta za katoliške duhovnike gotovo vir stiske. A ne gre samo za to, celibat je hkrati tudi oblika nadzora. Nadzora nad notranjecerkveno skupnostjo, torej kleriki, in vir moči, avtoritete nad laiki. A kot vsaka (nesmiselna) prepoved tudi ta rojeva deviacije. In ravno način, kako se cerkev spopada z njimi, kaže na njeno dvoličnost. Kaže na to, da cerkev sama odsvetuje spolne odnose pred sklenitvijo pred bogom potrjene zakonske zveze, hkrati pa v njenih vrstah ostaja množica duhovnikov, ki imajo spolne odnose in ki imajo tudi otroke.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Politika
Kadar duhovnik dobi otroka, nadrejeni škof običajno predlaga, da naj duhovnik zanj poskrbi, sam pa naj ostane v kleriškem stanu. Duhovnikov je malo in cerkev zna odpuščati zemeljske grehe. Popolnoma drugače je, če se otrok zgodi kakšnemu pomembnejšemu članu cerkvene hierarhije. Škofu, nadškofu, kardinalu, celo papežu (četudi se naj njim to vsaj v zadnjih stoletjih ne bi več dogajalo). Takrat je cerkev neusmiljena. »Tukaj je Vatikan do konca konsekventen. Tu ni milosti,« je ukrepanje Vatikana pred tedni v Večeru opisal Ivan Štuhec. Kar je logično, tovrstni očetje zatajenih otrok se ne prekršijo samo zoper moralno postavo, pač pa tudi zoper Vatikan in samega papeža. Greh očetovstva izpostavljenih članov cerkvene hierarhije se neusmiljeno kaznuje.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
Predsedniku Desusa Karlu Erjavcu ni všeč, če mediji pišejo, da njegova stranka znova grozi. Pravi, da nič ne grozijo, ampak da vladne partnerje le opozarjajo na dogovore in na to, da ne bodo popuščali pri pokojninah in socialnih prispevkih. Pred nekaj tedni se je namreč v vladi zaostrilo, osnutek novega proračuna naj bi vseboval preveč rezov na socialnem področju in vlada ga je potem, kot pravi Erjavec, tudi po njegovi zaslugi, zavrnila. Ministrstvo za finance je dobilo navodila, naj rezerve poišče drugje.
Erjavec je med pogovorom deloval pomirjujoče, ni veliko govoril o načinu vladanja Janeza Janše in o njegovem iskanju sovražnikov, pravi, da je pomembneje, da slovenska politika skupaj najde rešitve. A nekje je vseeno neomajen: stranka Desus naj bi vlado Janeza Janše zapustila, če bodo jesenski rezi pregloboki in če bo napovedana pokojninska reforma samo ostra, ne pa tudi pravična. -
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Politika
„Zbor za republiko z velikim nelagodjem spremlja napade, ki jih iz vrst lastnega moštva doživlja predsednik vlade,“ je te dni v posebni izjavi za javnost zapisal Lovro Šturm, predsednik nekega združenja, ki se niti ne trudi več, da bi zakrilo svojo politično pristranskost. „Zbor za republiko poziva k prenehanju enostranskih, negativno usmerjenih potez koalicijskih partnerjev, predvsem pa k poglobljeni slogi, vse z namenom optimalnejšega stanja v domovini,“ je še dodal Šturm. Ni bil edini. K bratstvu v koaliciji in zaščiti lika in dela predsednika vlade pozivajo še mnogi. Recimo Boštjan M. Turk, ki pravi, da naj bi v Sloveniji vladalo sprevrženo stanje, pojavljajo se žaljivi grafiti in serija „dnevnih medijskih umorov z največjimi lažmi“. Vera Ban pa se na spletni strani SDS sprašuje, zakaj je Janez Janša deležen tolikšne pozornosti medijev, ki namenoma izničujejo njegov ugled. „Kdo podpihuje to gonjo zoper njega, kdo ukazuje peresom, ki se lotevajo tako gnilega pisanja izmišljenih zgodbic, kdo hodi zvečer spat in se zjutraj prebuja s slastnim občutkom, da je velik zato, ker je oblatil predsednika slovenske, torej tudi njegove vlade?“
-
10. 8. 2012 | Mladina 32 | Politika
Gregor Virant res ne more biti zadovoljen. Njegovo stranko so javnomnenjske ankete potisnile na rob prepoznavnosti. Del volilnega telesa mu ne odpusti, da se je pridružil Janezu Janši, in Janez Janša mu ne odpusti, da je ustanovil svojo stranko. Ne odpustijo mu tudi tisti, ki so prepričani, da Virantova sredinskost pomeni pogajanja s figo v žepu.
-
10. 8. 2012 | Mladina 32 | Politika
Leta 2009 je Miro Petek kot poslanec SDS sklical tiskovno konferenco, na kateri je govoril o medijski svobodi v Sloveniji. Za izhodišče je vzel poročilo mednarodne organizacije Novinarji brez meja, ki je tisto leto Slovenijo na indeksu držav s svobodnimi mediji potisnila za sedem mest nižje. V času Pahorjeve vlade naj bi se, tako Petek, dogajala berlusconizacija tiska, vpliv politike na medije pa naj bi bil ogromen. Petek je poročilo bral selektivno, ni omenil preganjanja finskega novinarja Magnusa Berglunda, a poročilo mednarodne organizacije si je vzel za svojo referenčno točko.
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Politika
Nekateri za Gregorja Viranta pravijo, da je človek, ki je z ustanovitvijo stranke zasadil nož v hrbet Janezu Janši. Drugi so prepričani, da je šlo vseskozi za igro in da Virantov vstop v koalicijo s SDS ni naključje. A sam pravi, da so vse to le špekulacije, da so se pri nastanku vlade odločili za boljšo izmed slabih možnosti in da je kljub nepotrebni ideologizaciji zadovoljen z delom vlade. Hkrati dodaja, da se mora jeseni spremeniti veliko stvari, če želi Janez Janša ostati premier.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Politika
Zakon o uravnoteženju javnih financ so spomladi sprejemali zelo na hitro, sredi pogajanj s sindikati, na nočnih sejah, s stotinami amandmajev, brez pravih izračunov in slike o tem, kaj zakon prinaša. Eno od »skritih« določil je bilo zmanjševanje pokojnin 26.000 upokojencem, o katerem je med sprejemanjem zakona in po njem bilo veliko govora. Seveda samo do konca junija, ko so »izbrani« upokojenci dobili obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o tem, da se jim bo zmanjšala pokojnina. Kako nedomišljena in rokohitrska je bila odločitev, priznava tudi vlada. Minister Andrej Vizjak je recimo napovedal »določene popravke«, a spet ne za vse upokojence, ampak samo za izbrano kategorijo, za vojne veterane v vojni za Slovenijo.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Politika
Ko je informacija o začasnem izgonu nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana prišla v javnost, objavil jo je njegov sorodnik Vlado Bizant, lazarist, župnik v Šentjakobu ob Savi, so bili večinski odzivi sovražni do Vatikana. Kar je logično, nihče, niti „domača cerkev“, niti nuncij, niti izgnani nadškof, niso prepričljivo pojasnili, zakaj se mora Uran (začasno) umakniti v tujino. Je kriv, ker je Vatikanu prikrival starševstvo, je kriv, ker se je sprl z Antonom Stresom, ali je njegova pot v tujino posledica drugih prekrškov?
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Politika
V novinarskem poklicu naj bi veljalo preprosto pravilo, da je med uredništvom in upravo postavljen požarni zid. Razlog je preprost. Poslanstvo novinarstva je obveščati javnost in delovati v javnem interesu, želja lastnikov in menedžerjev pa je čim večji dobiček. Ta dva cilja sta si velikokrat v nasprotju, delanje časopisov pač ni isto kot polnjenje steklenic piva.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Politika
Odkar je Spomenka Hribar pred skoraj 30 leti napisala esej o povojnih pobojih, zločinu in spoštovanju človekovega dostojanstva, ne glede na politično opredelitev, se trudi, da bi država, politika, ljudje, drug med drugimi in sami s sabo sprejeli spravo. Spoštovanje. Opravičilo. Da bi končali z medvojnimi delitvami. A njena želja se še ni uresničila, nasprotno, obe strani, še posebej pa desna, se trudita, da Slovenija ostaja razdeljena. Na prave in neprave. Danes je še huje, pravi Spomenka Hribar, manj smo spravljeni kot pred tremi desetletji.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Politika
Kdo lahko premaga Danila Türka?
Leta 1990 je Milan Kučan Pučnika premagal za 17 odstotnih točk. Dvanajst let pozneje je Janez Drnovšek Barbaro Brezigar prehitel za 13, na zadnjih predsedniških volitvah pa je Danilo Türk v boju z Lojzetom Peterletom dosegel rekordno zmago. Prehitel ga je za kar 36 odstotnih točk.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Politika
Počastimo naše upornike proti komunizmu
Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic, ki deluje v okviru ministrstva za pravosodje, je 2. junija vladi in nekaterim drugim državnim organom poslala posebno pobudo, v kateri predlaga, naj državni zbor obsodi komunistični totalitarni režim, odpravi njegove posledice in omogoči razvoj zavesti o uničujočih posledicah totalitarizmov. Pobuda je sestavljena iz obrazložitve, posnetka stanja in nekaj konkretnih sklepov, ki naj bi jih država uresničila. Med njimi sta »politična in moralna obsodba komunizma« in počastitev »upornikov proti komunizmu in borcev za suverenost Slovenije«.
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Politika
Kadar Evropsko sodišče za človekove pravice odloči, da je država kršila človekove pravice in da mora za to plačati še odškodnino, je najbolje, da politiki te države, tisti, ki so soodgovorni za ugotovljene kršitve, obmolknejo, povesijo glavo, priznajo napako, poskušajo uresničiti, kar so zapovedali sodniki. Sodišče namreč presoja kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah, temeljnega evropskega akta o razumevanju človekovih pravic izpred več kot 50 let. Spoštovanje človekovih pravic je eden od postulatov demokracije, zaveza o tem pa je zapisana tudi v preambuli slovenske ustave. Sodbe sodišč so za članice Sveta Evrope zavezujoče in dokončne, nadzor nad izvajanjem sodb je v rokah odbora ministrov Sveta Evrope. Naloga držav, ki spoštujejo pravo, pa je, da jih izvršujejo.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Politika
Generalni sekretar vlade Božo Predalič je 15. junija veteranskim društvom poslal vabilo za udeležbo na proslavi ob počastitvi dneva državnosti. Različne domoljubne organizacije pri takšnih državnih obredih navadno sodelujejo kot kulisa, s prapori in z zastavami dajejo slovesnosti zgodovinski pridih.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Politika
Dr. France Bučar, ki velja za enega od očetov slovenske ustave, bil naj bi celo »hrast slovenskega osamosvajanja«, se je vedno držal stran od političnih strank. Nekaj časa je bil član komunistične partije, pa so ga izključili. Nekaj časa je bil v Demosu, pa ga tam niso marali. Nekaj časa so ga imeli za desnega politika, pa vseskozi glasno kritizira vlade, ki jih vodi slovenska politična »desnica«.
Zase pravi, da je trmast, da je samorastnik in da je največji problem Slovenije, da ji danes vlada (eno)strankarska diktatura. Politični sistem, ki se je preoblekel v demokracijo samo zato, da je lahko nadaljeval avtokratski način vladanja. Bučar seveda ne misli komunistov, ki jih nekateri še vedno preganjajo po Sloveniji, ampak politične stranke, njihove voditelje, politično strukturo, ki si podreja vso slovensko družbo. -
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Politika
Po uradnem zaključku kočevskega kongresa, na katerem je stranka SD za svojega predsednika izvolila Igorja Lukšiča, se je Miran Potrč z govorniškega odra vračal k mizi predsedujočih. Delegati so vstajali s stolov, tu in tam je še kdo ploskal. Potrč se je nagnil k članom, ki so vodili kongres, in zadovoljno rekel: „Konec dober, vse dobro, čeprav bomo ...“ Nato je tehnik izključil mikrofon, zato se ni slišalo, kako je Potrč nadaljeval stavek. A ni težko uganiti, kaj si je mislil. Stranko po izvolitvi novega predsednika čaka veliko dela. Pot od povezovanja oziroma ugajanja desnici do domnevno prave socialdemokratske drže ne bo preprosta. Pred preprosto nalogo v soboto ni bil niti Miran Potrč. V petek, dan pred kongresom, si je pripravil dva govora. Za vsak primer, da ga kongresno dogajanje ne bi presenetilo. Prvega bi prebral, če bi Borut Pahor zmagal in ostal predsednik stranke, drugega pa, če mu to ne bi uspelo. Potrč je bil zadovoljen, da je lahko prebral različico, kjer se je Pahorju iskreno zahvalil za petnajstletno vodenje SD.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Ali naj politiki, ki se je odločila, da bo spremenila referendumsko zakonodajo, tisto, ki jo je doslej spretno izkoriščala in povzročala blokade političnega sistema, veselo zaploskamo? Ali naj zapišemo končno, prišli so k pameti, referendumi ne bodo več sredstvo političnega izsiljevanja?
-
25. 5. 2012 | Mladina 21 | Politika
Igor Lukšič: »Borut Pahor absolutno ni razumel, kaj je smisel politike.«
Igor Lukšič napoveduje, da bo 2. junija na kongresu stranke premagal Boruta Pahorja in postal njen novi predsednik. Potem naj bi zavihal rokave in socialnim demokratom vrnil socialdemokracijo, opozicijska vloga njegove stranke pa naj bi se okrepila. Postavljata se dve vprašanji: bo Lukšič zmogel prepričati delegate na kongresu in ali bo v prihodnjih letih stranki res vrnil ugled, kakršnega naj bi bila nekoč že imela?
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Politika
Volilni kongres SD: Pahorjevo slovo?
V Kočevju se bo 2. junija na volilnem kongresu Socialnih demokratov Borut Pahor potegoval za nov mandat predsednika stranke. Prvič je bil izvoljen leta 1997, ko je stranko prevzel od Janeza Kocijančiča. Velik Pahorjev uspeh je, da je stranka obstala, da je iz združene liste prešla v socialdemokracijo in da je na prejšnjih volitvah zmagala. Tu pa se Pahorjevi uspehi nehajo.
-
11. 5. 2012 | Mladina 19 | Politika
Konec aprila je med duhovniki v Sloveniji završalo. Vatikan naj bi ukrepal. Vatikan naj bi vendarle kaznoval dva upokojena nadškofa, mariborskega Franca Krambergerja zaradi finančnih špekulacij, ljubljanskega Alojzija Urana zaradi domnevnih moralnih prekrškov, pravzaprav očetovstva, ki ga je Uran v prebrani izjavi neprepričljivo zavrnil. Nadškofa naj bi bila umaknjena iz (cerkvene) javnosti, izgubila naj bi vse funkcije, odšla naj bi po poti pokore v osamo zasebnega življenja.
-
28. 4. 2012 | Mladina 17 | Politika
Dva obraza strahu pred komunizmom
Mladen Dolar je pred tedni v intervjuju za Sobotno prilogo dejal, da je največji problem Slavoja Žižka, vsaj v Sloveniji, da tukajšnjim ljudem v 40 letih še ni uspelo sproducirati „enega poštenega kritičnega in analitičnega članka, ki bi se ukvarjal z nekom, ki je daleč najuspešnejši slovenski teoretik v zgodovini“. Seveda obstajajo teksti, dodaja Dolar, a sodijo prej v žanr obračunavanja ali denunciacije.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Politika
V zadnjem ducatu let so bili v Sloveniji trije referendumi, na katerih so volivci odločali o pravicah manjšin. Proti oplojevanju samskih žensk je bilo 72 % tistih, ki so prišli na volišče. Proti izbrisanim jih je bilo grozljivih 94 %, proti uveljavitvi družinskega zakonika dobrih 54 %. Kakšni so rezultati kategoričnega referendumskega zavračanja pravic drugim in drugačnim? Samske ženske se lahko, če si želijo, oplodijo na tujih klinikah. Izbrisani so pet let po referendumskem pogromu dobili svoj zakon. Istospolni partnerji so vsaj za zdaj ostali brez pravic, ki jih je zapovedalo ustavno sodišče. Miha Lobnik ima prav, ko trdi, da bodo prej ali slej zmagali, a še nekaj let bodo zaradi diktata večine otroci istospolnih partnerjev brez pravic, ki jih uživajo njihovi vrstniki. Zakaj že? Kaj je narobe z njimi? So si sami izbirali starše? So si izbrali državo, v kateri so se rodili? So sami krivi, da v neki Ribnici, Šentjurju ali Lenartu velika večina volivcev misli, da je najbolje, če takšni ne bi obstajali?
