Jure Trampuš
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Politika
Dr. France Bučar, ki velja za enega od očetov slovenske ustave, bil naj bi celo »hrast slovenskega osamosvajanja«, se je vedno držal stran od političnih strank. Nekaj časa je bil član komunistične partije, pa so ga izključili. Nekaj časa je bil v Demosu, pa ga tam niso marali. Nekaj časa so ga imeli za desnega politika, pa vseskozi glasno kritizira vlade, ki jih vodi slovenska politična »desnica«.
Zase pravi, da je trmast, da je samorastnik in da je največji problem Slovenije, da ji danes vlada (eno)strankarska diktatura. Politični sistem, ki se je preoblekel v demokracijo samo zato, da je lahko nadaljeval avtokratski način vladanja. Bučar seveda ne misli komunistov, ki jih nekateri še vedno preganjajo po Sloveniji, ampak politične stranke, njihove voditelje, politično strukturo, ki si podreja vso slovensko družbo. -
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Politika
Po uradnem zaključku kočevskega kongresa, na katerem je stranka SD za svojega predsednika izvolila Igorja Lukšiča, se je Miran Potrč z govorniškega odra vračal k mizi predsedujočih. Delegati so vstajali s stolov, tu in tam je še kdo ploskal. Potrč se je nagnil k članom, ki so vodili kongres, in zadovoljno rekel: „Konec dober, vse dobro, čeprav bomo ...“ Nato je tehnik izključil mikrofon, zato se ni slišalo, kako je Potrč nadaljeval stavek. A ni težko uganiti, kaj si je mislil. Stranko po izvolitvi novega predsednika čaka veliko dela. Pot od povezovanja oziroma ugajanja desnici do domnevno prave socialdemokratske drže ne bo preprosta. Pred preprosto nalogo v soboto ni bil niti Miran Potrč. V petek, dan pred kongresom, si je pripravil dva govora. Za vsak primer, da ga kongresno dogajanje ne bi presenetilo. Prvega bi prebral, če bi Borut Pahor zmagal in ostal predsednik stranke, drugega pa, če mu to ne bi uspelo. Potrč je bil zadovoljen, da je lahko prebral različico, kjer se je Pahorju iskreno zahvalil za petnajstletno vodenje SD.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Ali naj politiki, ki se je odločila, da bo spremenila referendumsko zakonodajo, tisto, ki jo je doslej spretno izkoriščala in povzročala blokade političnega sistema, veselo zaploskamo? Ali naj zapišemo končno, prišli so k pameti, referendumi ne bodo več sredstvo političnega izsiljevanja?
-
25. 5. 2012 | Mladina 21 | Politika
Igor Lukšič: »Borut Pahor absolutno ni razumel, kaj je smisel politike.«
Igor Lukšič napoveduje, da bo 2. junija na kongresu stranke premagal Boruta Pahorja in postal njen novi predsednik. Potem naj bi zavihal rokave in socialnim demokratom vrnil socialdemokracijo, opozicijska vloga njegove stranke pa naj bi se okrepila. Postavljata se dve vprašanji: bo Lukšič zmogel prepričati delegate na kongresu in ali bo v prihodnjih letih stranki res vrnil ugled, kakršnega naj bi bila nekoč že imela?
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Politika
Volilni kongres SD: Pahorjevo slovo?
V Kočevju se bo 2. junija na volilnem kongresu Socialnih demokratov Borut Pahor potegoval za nov mandat predsednika stranke. Prvič je bil izvoljen leta 1997, ko je stranko prevzel od Janeza Kocijančiča. Velik Pahorjev uspeh je, da je stranka obstala, da je iz združene liste prešla v socialdemokracijo in da je na prejšnjih volitvah zmagala. Tu pa se Pahorjevi uspehi nehajo.
-
11. 5. 2012 | Mladina 19 | Politika
Konec aprila je med duhovniki v Sloveniji završalo. Vatikan naj bi ukrepal. Vatikan naj bi vendarle kaznoval dva upokojena nadškofa, mariborskega Franca Krambergerja zaradi finančnih špekulacij, ljubljanskega Alojzija Urana zaradi domnevnih moralnih prekrškov, pravzaprav očetovstva, ki ga je Uran v prebrani izjavi neprepričljivo zavrnil. Nadškofa naj bi bila umaknjena iz (cerkvene) javnosti, izgubila naj bi vse funkcije, odšla naj bi po poti pokore v osamo zasebnega življenja.
-
28. 4. 2012 | Mladina 17 | Politika
Dva obraza strahu pred komunizmom
Mladen Dolar je pred tedni v intervjuju za Sobotno prilogo dejal, da je največji problem Slavoja Žižka, vsaj v Sloveniji, da tukajšnjim ljudem v 40 letih še ni uspelo sproducirati „enega poštenega kritičnega in analitičnega članka, ki bi se ukvarjal z nekom, ki je daleč najuspešnejši slovenski teoretik v zgodovini“. Seveda obstajajo teksti, dodaja Dolar, a sodijo prej v žanr obračunavanja ali denunciacije.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Politika
V zadnjem ducatu let so bili v Sloveniji trije referendumi, na katerih so volivci odločali o pravicah manjšin. Proti oplojevanju samskih žensk je bilo 72 % tistih, ki so prišli na volišče. Proti izbrisanim jih je bilo grozljivih 94 %, proti uveljavitvi družinskega zakonika dobrih 54 %. Kakšni so rezultati kategoričnega referendumskega zavračanja pravic drugim in drugačnim? Samske ženske se lahko, če si želijo, oplodijo na tujih klinikah. Izbrisani so pet let po referendumskem pogromu dobili svoj zakon. Istospolni partnerji so vsaj za zdaj ostali brez pravic, ki jih je zapovedalo ustavno sodišče. Miha Lobnik ima prav, ko trdi, da bodo prej ali slej zmagali, a še nekaj let bodo zaradi diktata večine otroci istospolnih partnerjev brez pravic, ki jih uživajo njihovi vrstniki. Zakaj že? Kaj je narobe z njimi? So si sami izbirali starše? So si izbrali državo, v kateri so se rodili? So sami krivi, da v neki Ribnici, Šentjurju ali Lenartu velika večina volivcev misli, da je najbolje, če takšni ne bi obstajali?
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Politika
Karla Erjavca, predsednika Desusa, domnevno najbolj leve in socialne stranke v Sloveniji, naj bi rušili „strici iz ozadja“. Torej stari komunisti, klika Milana Kučana in njegovih, ki so poskušali ustoličiti Zorana Jankovića. Tako je prepričan minister za notranje zadeve in plodovit bloger Vinko Gorenak, pa tudi Karl Erjavec. Teorija zarote pač selektivno izbira dejstva, ki pritrjujejo njenim interpretacijam. Druga dejstva niso pomembna.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Politika
Jana Kerčmar Džuban: »Je gej in je človek«
Vsi vemo, da je tradicionalna družina družina z mamo, očetom in otrokom oziroma otroki. To moramo nedvomno spoštovati kot temelj naše družbe. Vendar pa osebno mislim, da si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da v današnji družbi že imamo družine, ki niso tradicionalne. Če smo iskreni, ne le istospolna, popolnoma tradicionalna ni niti družina, kjer so starši ločeni ali kjer je eden od staršev samohranilec. Tradicionalna družina je pomembna in potrebna. Ne smemo pa pozabiti na drugačne družine, ki so že med nami. Ne moremo tem družinam in otrokom v teh družinah kar odreči nekaterih pravic, ki bi jim življenje olajšale, ga naredile bolj enakovrednega otrokom v tradicionalnih družinah.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Politika
Ne dovolite, da oni odločajo namesto vas
Ljubljanski stolni prošt Jožef Lap je lani maja v stolnici med mašo govoril o problemih, ki tarejo duha slovenske družbe in njenih ljudi. Bil je čas sprejemanja družinskega zakonika. Po mnenju duhovnika naj bi želeli nekateri politiki družino, torej »to osnovno celico, tako razcefrati in razvrednotiti in v to celico povabiti vse prašiče, koze in kozle in krave. Ne moremo. To ni družina!«.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Politika
V imenu varčevanja in racionalizacije ne bo več urada za enake možnosti, urada za verske skupnosti, urada za narodnosti in službe vlade za podnebne spremembe. To je šele začetek. Minister mnogih kvalitet Žiga Turk je napovedal ukinitev dveh samostojnih agencij: Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. Po njegovih besedah naj bi bilo v državi preveč fikusov, tajnic in direktorjev. Dokončna odločitev še ni sprejeta, a minister vseeno vztraja pri besedah o ukinjanju (domnevno) nepotrebnih posrednikov.
-
Nadomestne volitve: „Zmagal bom!“
Zoran Janković bo znova postal župan Ljubljane, tako vsaj kaže tri tedne pred volitvami. Nima močnih protikandidatov, Ljubljančani so ga množično podprli na jesenskih državnozborskih volitvah, in ker je vseskozi govoril, da ga poslanska funkcija ne zanima, mu vrnitve na magistrat volivci verjetno ne bodo zamerili.
-
Kakšna je bila prva seja vlade Boruta Pahorja? Nič posebnega, dan po potrditvi ministrov je Pahorjeva ekipa oblikovala vladna telesa, imenovala državne sekretarje, spregovorila je še o finančni krizi. In se nasmejala v kamere.
-
To, da je Janez Janša za ministra za notranje zadeve predlagal Vinka Gorenaka, ni presenečenje. Gorenak je bil v rdečem socializmu policist, v demokraciji državni sekretar na notranjem ministrstvu, v času Pahorjeve vlade pa je v parlamentu vseskozi napadal takratno notranjo ministrico Katarino Kresal. Šel je celo tako daleč, to je priznal tudi na svojem blogu, da je v parlamentarno proceduro vložil zakon o testiranju javnih funkcionarjev za droge na podlagi govoric, da naj bi jih redno uživala Borut Pahor in Katarina Kresal. Kot nekdanji policist bi Gorenak moral vedeti, da govorice za obsodbo na sodišču niso dovolj, so pa dovolj za politični obračun. In tega je Vinko Gorenak odlično izpeljal.
-
Mariborska nadškofija je v finančnem peklu, njena podjetja so pred stečajem, banke želijo zaseči zastavljene nepremičnine, verniki so v cerkvenih skladih izgubili privarčevano premoženje. Odziv hierarhičnega vrha katoliške cerkve je bil doslej predvidljiv. Kljub temu da se je zlom cerkvenih finančnih institucij v Mariboru napovedoval več let, so vzroke zanj iskali v gospodarski krizi, slabih poslovnih odločitvah, nekaj malega naj bi bili krivi tudi škodoželjni mediji. Na dilemo, ki jo je v intervjuju za Mladino izpostavil dr. Marko Kerševan, češ, kako to, da je bilo bogatenje cerkve moralno v času, ko so finančne transakcije prinašale dobiček, danes, ko ga ne, pa naj bi bila ista dejanja moralno sporna, niso ponudili odgovora.
-
Dr. Marko Kerševan je eden od očetov preučevanja religije na Slovenskem. Je zaslužni profesor na Filozofski fakulteti, v svojem širokem znanstvenem opusu pa se je vseskozi ukvarjal s položajem cerkve v družbi in njenim razmerjem do družbenih pojavov in z družbo kot celoto. Njegovo delo spoštujejo celo na »drugi strani«, teolog Vinko Potočnik je na predstavitvi njegovega novega zbornika recimo dejal, da je »človek dialoga«. A to ne pomeni, da Kerševan do cerkve, predvsem do njene politične usmeritve, ni kritičen.
-
Slovenska politična realnost ima več zanimivih lastnosti, ki ji ne morejo biti v čast. To se je dobro pokazalo minulo sredo, ko v parlamentu Zoranu Jankoviću ni uspelo zbrati dovolj glasov. Zgolj nekaj primerov omenjenih lastnosti:
-
13. 1. 2012 | Politika
Nekaj o dvigovanju glasovnic in o politični korupciji
Janez Janša je včeraj v zagovor nedvigovanja glasovnic v parlamentu na oddaji Pogledi Slovenije dejal, da se v sredo to ni zgodilo prvič in da so to počeli tudi drugi. Kar je res. Na enem od glasovanj o Andreju Bajuku aprila 2000 je bilo razdeljenih samo 58 glasovnic. Več kot tretjina parlamenta ni volila.
-
Jankovićev poraz in poraz demokratičnega odločanja
Leta 1999 so v Avstriji zmagali socialdemokrati. A vlade niso sestavili, ljudska stranka se je povezala s Haiderjevimi svobodnjaki. Zmagovalec volitev je končal v opoziciji.
-
Družinski zakonik in človekove pravice: Legalizirani linč
Raziskovalni oddelek državnega zbora je dva dni pred volitvami objavil primerjalno analizo položaja otrok v istospolnih skupnostih. Parlamentarni raziskovalci so preverili, kaj določajo družinski zakoniki v različnih državah, kaj so o vzgoji otrok v istospolnih skupnostih ugotovile raziskave, kakšne pravice imajo otroci takšnih staršev. »Ob upoštevanju vsega prebranega in analiziranih rezultatov predstavljenih raziskav,« je zapisala Mojca Pristavec Đogić, »so lahko istospolne družine prav tako zdravo okolje za otroke kot heteroseksualne družine, glavno nevarnost oz. moteč faktor predstavljajo predsodki in določena dejanja iz okolice.« Ali Aleš Primc in njegova civilna iniciativa pomenita takšno nevarnost?
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Ko so na začetku junija volivci z veliko večino zavrnili pokojninsko reformo, ukrep vlade, za katerega je Borut Pahor dejal, da se bo »zanj boril kot lev«, je bilo jasno, da vlada ne bo končala mandata. Možnosti sta bili dve, ali Pahorjev odhod in novo koalicijsko mešanje ali predčasne volitve. Stranka SD se je odločila, da bo stala za svojim predsednikom. Janez Janša v tistem času ni mogel biti boljše volje. Vlada je razpadala, ankete so mu napovedovale zmago z veliko razliko, govoril je o ustavni večini.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
Spletna stran SDS je bila še pred dobrim mesecem vir zarotniških napadov, manipulacij, zgroženih zapisov strankarskih podpornikov, pozivov k političnemu prevratu. Pred nekaj tedni je takšen način pisanja izginil, iz napadalnega medija se je stran www.sds.si prelevila v dolgočasen portal. Neposredni napadi na politične nasprotnike so se prenesli drugam. V „prave medije“. Na spletni portal nacionalne televizije (MMC), na tabloidni Požareport, na mariborski Politikis.si. Druge medijske hiše pa so zgodbam, ki so jih našteti odkrivali, nekritično sledile.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Te dni je ministrstvo za kulturo objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, torej rezultate razpisa medijskega sklada, ki je namenjen zagotavljanju uresničevanja pravice javnosti do obveščanja, zagotavljanju pluralnosti in raznovrstnosti medijskih vsebin.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
14. septembra letos, ob 10. uri, 44 minut in 13 sekund, je publicist in sodelavec Mladine Igor Mekina prijatelju, sodniku Francu Dobrovniku, s svojega elektronskega naslova poslal zasebno elektronsko sporočilo, v katerem je bil „link“ do enega od člankov. V Siolovi tehnični službi so ugotovili, da to elektronsko sporočilo ni bilo poslano nikomur drugemu, razen Dobrovniku. Ravno tako elektronskega sporočila niti Dobrovnik niti Mekina nista prepošiljala nikomur.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Politika
Razkritje, da je Gregor Virant leta 2009 kot bivši minister 12 mesecev prejemal nadomestilo, ni nič novega. Tudi dejstvo, da je Virant v tem času delal za vlade drugih držav, svetoval pri posodabljanju javne uprave, pisal članke, predaval, ne. Mladina je o tem prvič pisala avgusta 2009, saj je bil Virant avtor etičnega kodeksa in predlagatelj zakona, ki naj bi omejeval privilegije funkcionarjem. Leta 2009 je Mladina pisala o dvoličnem Virantu.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Politika
Ste že slišali za Samantho Sršen? Sršenova je dvaindvajsetletno dekle, nekajkrat se je poskusila na lepotnih tekmovanjih, končala je študij obramboslovja. Pred tedni je na Facebooku komentirala odločitev Zorana Jankovića. »Vsi pro-Jankovići so najbrž že pozabili, da so bila potrebna tudi človeška življenja, da smo se osvobodili srbske nadvlade,« je zapisala in spravno dodala, da so nekoč pogumni Slovenci stopili skupaj. »Kdor bi rad, da nas ponovno zasužnjijo Srbi, naj se peš odpravi dol, na jug, kamor sodi. Slovenijo Slovencem.« Sršenova se bo podala v tekmo za poslansko mesto, kandidirala bo v Krškem, na listi SDS, v ekipi, ki je po mnenju Janeza Janše »najbolj kompetentna« za rešitev Slovenije.
