
Jure Trampuš
-
Jure Trampuš, foto Borut Krajnc
2. 9. 2011 | Mladina 35 | Politika
Igor Lukšič je politolog, v SD je aktiven še iz časov Združene liste, trenutno je dvojni funkcionar, minister za šolstvo in začasni minister za visoko šolstvo. V nasprotju z drugimi politiki Lukšič ni histeričen, politiko razume skozi prizmo delovanja demokratičnih institucij, po svoje sistematsko, za koga tudi dolgočasno, hkrati pa javno trdi, da ima politika v Sloveniji premalo moči. Morda ne gre za moč, pač pa bolj za voljo. Lukšič je nedavno v intervjuju za Sobotno prilogo poskusil umiriti javnost in vsakodnevne pozive k predčasnim volitvam. »Vsi so za predčasne volitve, ko se je treba boriti za javnomnenjsko podporo,« je dejal. »Drugače pa je, ko se to v resnici zgodi. Tudi leta 2000 so bile vse stranke za predčasne volitve, potem pa se je kar naenkrat pojavil kandidat in Andrej Bajuk je bil v tretjem poskusu izvoljen za predsednika vlade. Nekaj takega je mogoče tudi v sedanjih razmerah.«
-
Jure Trampuš, foto Miro Majcen
28. 8. 2011 | Mladina 34 | Politika
V Sloveniji je uradno registriranih 74 strank. Večina jih deluje na lokalni ravni, nekatere izmed njih imajo prav eksotična imena. Recimo Stara pravda stranke prava ali pa jeseniška Narcisa - Stranka rdečega prahu. Na Primorskem obstaja kopica strank ali list, ki se hvalijo s tem, da je nekaj njihovo - pravzaprav naše. Naš je Piran, naša je Primorska, Obala, Izola, Koper in naša je bila nekoč tudi Slovenija. Nekoč zato, ker je stranka Slovenija je naša Borisa Popoviča, ki je v registru strank napisan kot zastopnik kar štirih političnih strank, neuspešno kandidirala na državnozborskih volitvah. Leta 2004 je župan Kopra skupaj s svojimi podporniki na slovenski ravni zbral dobrih 25.000 glasov, kakšnih 15.000 premalo, da bi se uvrstil v parlament. Popovičev neuspešen naskok slovenskega parlamenta je zanimiv. V različnih kombinacijah iskanja izgubljenega zaupanja volivcev slovenske levice se kot konstanta pojavlja ime Zorana Jankovića. Jankovič pravi, da ostaja župan Ljubljane in da se ne »bo priključil nobeni politični stranki«.
-
Jure Trampuš, foto Borut Krajnc
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Politika
»Čeprav se zdi, da se politične razmere v Sloveniji nezadržno spreminjajo po 'madžarskem scenariju', smo v Liberalni akademiji prepričani, da je prav zdaj res skrajni čas za rekonstrukcijo vlade in za premišljeno spremembo političnih konceptov. Politična levica ni izgubila volivcev, ampak so volivci izgubili levico, ki bi ji lahko zaupali,« so te dni zapisali v Liberalni akademiji. V društvu niso edini, ki opozarjajo, da v slovenski politiki, natančneje na strani strankarske levice, manjka resnih političnih konceptov, alternativ neoliberalizmu, premislekov o prihodnosti, je pa zato več osebnostnih zamer in samozadostnih voditeljev. Nekdaj obetajočemu Zaresu je zadnja Delova javnomnenjska analiza izmerila nižjo podporo kot zunajparlamentarni NSi, vodilna stranka na levici pa ima že nekaj časa enkrat nižjo podporo kot SDS. »Naš poziv strankam je namenjen temu, da resno razmislijo, kako v prihodnje. Vsi vidimo neki fatalizem na levici, neko vdajo, nobene resne iniciative,« pojasnjuje dr. Darko Štrajn, predsednik Liberalne akademije.
-
Jure Trampuš, foto Borut Krajnc
12. 8. 2011 | Mladina 32 | Politika
Marca letos je odstopil socialist Jose Socrates, portugalski premier, ki je deželi vladal šest let. Parlament ni podprl njegovih varčevalnih ukrepov, prišlo je do volitev, zmagala je opozicija. Novi premier desne koalicije Pedro Passos Coelho je začel uveljavljati še radikalnejše varčevalne ukrepe, kot jih je želel Socrates, napovedal je razprodajo premoženja in odpuščanje v javnem sektorju. Portugalska ravna po zahtevah IMF-a, ki ji je skupaj z EU posodil 78 milijard evrov. Po političnem neuspehu Socratesove vizije Portugalska ni imela druge možnosti. Danes Portugalci svojo državo vodijo po diktatu tujih finančnih ustanov.
-
Jure Trampuš | foto: Borut Peterlin
5. 8. 2011 | Mladina 31 | Politika
Milan Potrč: »Karkoli delaš, delaj s premislekom in misli na konec«
Miran Potrč je eden od podpredsednikov SD, je tudi podpredsednik državnega zbora, poslanec z najdaljšim mandatom na Šubičevi. Nekoč je delal v socialistični skupščini. Njegova politična kilometrina je dolga. Prizna, da njegovi stranki SD danes ne kaže najbolje. A za težave ni kriv samo Borut Pahor. Nasprotno, Potrč je eden od članov stranke, ki dopušča možnost predčasnih volitev in ki hkrati misli, da je treba na njih znova poskusiti z Borutom Pahorjem.
-
16. 6. 2011 | Mladina 24
Igor Lukšič: "Sem apologet stabilnosti"
Igor Lukšič je minister za šolstvo. Nekoč je bil podpredsednik Socialnih demokratov, danes v stranki nima vidnejše funkcije. Na zadnjem kongresu s svojimi idejami o prevetritvi ni uspel. Kljub temu še vedno podpira Boruta Pahorja, ker po njegovem mnenju prinaša stabilnost, njegove napake, ki jih tudi zadržano priznava, pa naj ne bi bile tako usodne.
-
2. 6. 2011 | Mladina 22
Milan Jesih: »Stisnjeni smo v kot«
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih o tem, zakaj se je društvo odločilo, da pozove slovensko politiko k streznitvi
-
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Politika
Dr. Bojan Bugarič: "Sem levičar"
Dr. Bojan Bugarič na pravni fakulteti predava o upravnih sistemih. Nekoč je bil njihov del, saj je bil sekretar na notranjem ministrstvu, sodeloval pa je tudi s Pahorjevimi Socialnimi demokrati. Danes je do njih kritičen, ne do slovenske različice, pač pa do vse evropske socialne demokracije, ki je postala brezizrazna, ki se je pomaknila na sredino, ki je pozabila na svoje ideološke korenine in zaveze k boljšemu svetu. Zato tudi zgublja in zato evropske države in evropsko komisijo vodijo desni politiki.
-
26. 5. 2011 | Mladina 21
Dva dni po tem, ko je opozicijska večina sprejela amandma o praktični ukinitvi zunajzakonske zveze, je SDS stopila nazaj in umaknila sporni člen. So se zmotili? Jim je bilo žal? Ne, razlog za umik je bil »konec nesmiselne polemike«, konec manipulacij, konec izkrivljanj. SDS in njihovih satelitov niso prepričali osuplost strokovnjakov, zgražanje javnosti, strah pred vračanjem za trideset let v...
-
12. 5. 2011 | Mladina 19 | Politika
Radovan Žerjav je pred slabima dvema letoma prevzel vodenje SLS. Javnomnenjske ankete so takrat stranki napovedovale konec, SLS je bila na robu parlamentarnega praga, popolnoma neprepoznavna, nekje tam, kjer se danes giba razbita Zares. Žerjavov predhodnik na mestu predsednika SLS je bil Bojan Šrot, brat propadlega tajkuna Boška Šrota. Dve leti pozneje ankete SLS kažejo le malenkostno bolje, bistveno bolje pa...
-
12. 5. 2011 | Mladina 18
Dr. Slavko Gaber:"Namesto da bi rasla profesionalnost politikov, rastejo upanja v odrešitelje"
Dr. Slavko Gaber je bil dolga leta šolski minister, pomemben član LDS, eden od ključnih politikov Slovenije. Leta 2008 je politiko zapustil in se vrnil na univerzo. Danes pravi, da je pogled zunaj politike velikokrat drugačen kot znotraj nje, morda celo boj jasen, in da temeljni problem Slovenije ni v neki vladni krizi, pač pa v tem, da nihče, ne na levi ne na desni, ne razmišlja o velikih strukturnih premikih v sodobni družbi, ki se dogajajo Evropi in Sloveniji. Namesto tega je levica popolnoma dezorientirana, desnica pa že triumfira, napoveduje vračanje v neoliberalni svet in vladavino, podobni Madžarski. In Slovenija bo lahko izgubila “redko priložnost za dolgoročno utrditev v družbi nacij, ki omogočajo pravično, odprto družbo in visok standard življenja”. Res pesimistična napoved.
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Politika
Na spletnem portalu Vest.si je bilo pred časom objavljeno pismo, ki je bralce pozivalo, naj pomagajo materi, ki je v tragediji na Zaloški cesti izgubila otroka. Deklica je umrla, ker jo je oče vrgel skozi okno, potem pa je skočil tudi sam. Poziv k solidarnosti je naletel na običajne internetne odzive, le da je iz sočutja razprava hitro prešla v skrajne vode nacionalizma.
-
7. 4. 2011 | Mladina 14
Nekaj dni pred referendumom o malem delu je v središču Ljubljane mlad fant nezainteresirano delil letake s kričečim naslovom Glasuj proti. Rdeči letak je mimoidoče prepričeval, da je predlagano malo delo nekaj slabega. Letak je izdalo Popotniško združenje Slovenije. Za vso kampanjo proti referendumu bodo porabili 1000 evrov. Zakaj neko popotniško društvo sodeluje pri politični kampanji? Njihov predsednik Igor...
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Politika
Bistvo propagande je, da dejstva spremeniš, uokviriš, spregledaš, zamolčiš, z njimi pretiravaš ali pa nanje pozabiš tako, da potrjujejo tvojo izhodiščno tezo. Tako recimo tisti, ki so se v gorečem nasprotovanju arbitražnemu sporazumu sklicevali na tisočletne pravice slovenskega naroda, seveda niso omenjali, da pred tisoč leti slovenskega naroda še ni bilo.
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Politika
Nekoč je razsvetljeni Voltaire dejal, da se morda ne strinja z vsem, kar pravi kdo drug, a bi do smrti branil pravico, da bi ta to lahko povedal. Tako se tudi Mladina res ne more strinjati z vsem, kar so te dni objavili na spletnih straneh SDS, z odzivi na Mladinamit in Goebbelsovo in Grimsovo sliko. Ne more se strinjati z razkrivanjem ozadij, ki jih nikjer ni.
-
10. 3. 2011 | Mladina 10
Zakaj smo objavili fotografijoGrimsove družine
Edini pravi slovenski razumniški tabloid Mladinamit s tem imenom obstaja od leta 1995. Doslej je izšlo že 799 številk. Zadnja stran Mladine je kraj satire, izboklo ogledalo resničnosti, radikalen odsev aktualnega dogajanja, ki zabava s pretiravanjem zgolj zato, da bi brez uravnoteženega balasta in sivine korektnosti pokazal resničnost takšno, kakršna je.
-
10. 2. 2011 | Mladina 6
Dr. Gregor Tomc: "Danes živimo v položaju, ko ljudje prevečkrat izrekajo mnenja"
Dr. Gregor Tomc na ljubljanski fakulteti za družbene vede med drugim poučuje tudi predmet sociologija mladine. Januarja je bila objavljena raziskava Mladina 2010, katere izsledki so med drugim pokazali, da mladih v Sloveniji politika ne zanima in da zase mislijo, da so brez pravega političnega vpliva. Tomc pravi, da je to nekaj najbolj normalnega, po njegovem biti mlad ne pomeni biti revolucionar, vsaj v smislu političnega spreminjanja sveta ne, pač pa bolj to, da ko si mlad, eksperimentiraš z različnimi življenjskimi cilji, predvsem znotraj delno zaprtega vrstniškega kroga. Mladost je moratorij, mladi odločneje posežejo v družbo, če je z njo res kaj narobe. In tega v Sloveniji za zdaj ni; kljub krizi in nepriljubljenosti vlade je pri nas čisto normalna demokracija, ki se spoprijema z gospodarsko krizo. Revolucija se na srečo ne, kot razmišlja Tomc, skriva za vogalom.
-
Te dni se je na razrušeni Haiti vrnil Jean-Claude Duvalier, tja ga ni bilo petindvajset let. Vrnil se je, »da bi pomagal svoji državi«, ki si še ni opomogla od potresa, politične, ekonomske, zdravstvene in še kakšne krize. A Duvalier ni kdorkoli, bil je predsednik, pravzaprav diktator Haitija. V času njegovega petnajstletnega režima so se dogajala sistematična mučenja, posilstva, zunajsodne usmrtitve.
-
»Imam vtis, kot da neka mora leži na tej lepi deželi,« je konec decembra na predavanju o svojih pogledih na Slovenijo v Kranju dejal kardinal Franc Rode. »Ozračje razpuščenosti, dezorientacija, poplitvenost, vulgarnost, tudi hudobija. Problem je moralno stanje.« Katoliški tednik Družina je poročal, da je Rode v Kranju še pripomnil, da je Gabrova šola pokvarila slovensko mladino in da so...
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Kostis Hacidakis je bil leta 2009 grški minister za razvoj. Leto kasneje je Grčija zašla v dolžniško krizo in država je začela izvajati korenite varčevalne ukrepe, ki sta jih od nje zahtevala Evropska unija in Mednarodni denarni sklad (IMF). Grška vlada je zato znižala plače javnim uslužbencem, podaljšala minimalno delovno dobo, podaljšala delovno dobo za ženske, odpravila možnost predčasnega upokojevanja, znižala...
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Pred leti se je Ljubica Jelušič, takrat je bila še profesorica na fakulteti, v anale politične demagogije zapisala z izjavo, da bo, če bomo šli v Nato, na ljubljanski tržnici solata cenejša. Kasneje je trdila, da je bila ta izjava vzeta iz konteksta in da ni mislila tako, kot je izzvenelo v javnosti. Morda ministrica res tako misli, vendar politične poteze in izjave, ki jih daje danes ministrica za obrambo, ne...
-
25. 11. 2010 | Mladina 47
Živimo v času absurdov, v času brez pravih odgovorov, v času politike, ki ne razmišlja dlje kot do najbližje volilne nedelje. Zakaj v Sloveniji znaten, morda celo večinski del volilnega telesa verjame, da naj bi bil resničen namen predlaganega zakona o RTV Slovenija politični prevzem nacionalnega medija? Tovrstne trditve so popoln nesmisel. Zakaj velik del Slovenije verjame, da nam vladajo zarotniške klike, ki od...
-
11. 11. 2010 | Mladina 45 | Politika
Paranoje, manipulacije in racionalnost
Te dni je Nova revija, nekakšen intelektualni agar desnih političnih strank, sklicala okroglo mizo o izzivih svobode. In kakšna je njihova diagnoza slovenske družbe? Katastrofalna. V povabilu na okroglo mizo je zapisano, da se v Sloveniji kažejo znaki avtokracije. »Družbene skupine se interesno bojujejo druga proti drugi in med seboj, civilna družba, kar je je še ostalo, nemočno stoji ob robu, posamezniki z...
-
22. 10. 2010 | Mladina 42 | Politika
V drugi polovici osemdesetih let je Jugoslavijo pretresala gradbena afera. Tedanji zvezni sekretar za obrambo admiral Branko Mamula si je v Opatiji dal zgraditi vilo. Gradili so mu jo vojaki Jugoslovanske ljudske armade. Mladina je poročala o gradnji vile in o tem, kako Jugoslavija prodaja orožje Etiopiji. Izšel je članek Mamula go home, Mladina je bila zaplenjena, admiral je odstopil, vila pa je doživela nesrečno...
-
14. 10. 2010 | Mladina 41
Dr. Anton Kramberger, sociolog
Dr. Anton Kramberger je izredni profesor na Fakulteti za družbene vede, ukvarja se s preučevanjem trgov dela, med drugim je raziskoval tudi politične elite v Sloveniji. Stavko javnega sektorja je napovedal še v času uveljavitve Virantove reforme, danes pa pravi, da se v Sloveniji ne razmišlja o prihodnosti, pač pa samo, kako zadovoljiti interese kapitala. Družba je v krizi, namesto rešitev pa vladajoča avtokracija kratkovidno ponuja le klestenje stroškov. S tem si sami žagamo vejo, na kateri sedimo.
-
7. 10. 2010 | Mladina 40
> Ravno ta fraza, ki jo pogosto ponavlja predsednik vlade Borut Pahor, češ da iščemo in želimo zmagovalce, je bistvo problema slovenske družbe. Ta fraza izvira iz neoliberalizma, njegov temelj je prepričanje, da družbo v svetlo prihodnost vodijo zgolj zmagovalci. A poglejte, kaj se skriva za temi zmagovalci. Na koncu druge svetovne vojne so zmagovalci zavladali porušenim državam.
-
30. 9. 2010 | Mladina 39
Franco Juri, poslanec in podpredsednik stranke Zares
Franco Juri je eden od poslancev, ki vseskozi nasprotujejo udeležbi Slovenske vojske v Afganistanu. V ponedeljek so tja odšli pripadniki 14. kontingenta, ki bodo prvič vodili enote afganistanske vojske na terenu in se bodo lahko tudi zapletli v bojne spopade. Juri trdi, da je to nekaj popolnoma nesprejemljivega in posledica dejstva, da se vlada izogiba jasnim odločitvam, in da je, kar posebej zbuja skrb, v Sloveniji vojska močnejša od politike. Kar je zelo nevarno. Juri je v intervjuju zelo neposreden: če vlada do konca leta ne bo sporočila, kdaj se bo Slovenija umaknila iz Afganistana, bo stranki predlagal odhod iz koalicije.
-
16. 9. 2010 | Mladina 37
Leta 2007 je vrata odprla Fakulteta za uporabne družboslovne študije, visokošolska ustanova, ki je nastala v času, ko je politika mislila, da bo liberalizacija visokošolskega trga prinesla izboljšave visokošolskega sistema. Danes je v Sloveniji kar 15 samostojnih visokošolskih zavodov in 15 visokih šol. Zanimivo je ime omenjene fakultete. Na njej naj bi se ukvarjali z »uporabnimi družboslovnimi...
-
5. 8. 2010 | Mladina 31
Dvajsetega februarja je padla nizozemska vlada. Razlog? Podaljšanje misije v Afganistanu. Na začetku februarja je namreč Nato Nizozemsko zaprosil, da v Afganistanu ostane tudi po prvem avgustu, da njeni vojaki podaljšajo misijo, a se tedanje nizozemske vladne stranke o podaljšanju niso dogovorile. Laburistična stranka je bila proti in je izstopila iz vlade. Štiri mesece pozneje so bile na Nizozemskem volitve, 1.
-
15. 7. 2010 | Mladina 28
V torek je Gregor Golobič v intervjuju za Finance izjavil, da je revizija Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki jo je banka naredila, da bi utemeljila več kot 200-milijonski kredit za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, pokazala kup nepravilnosti. »Na vladi sem že rekel, da bi bilo dobro, da omenjeno študijo dobi NPU.